Štev. 9.
Izhaja 10. in 25. dne
vsakega meseca
Stoji za celo leto 3 gld. — pol leta 1 „ 60 četrt „ — „ 80 (Posamezne štev. 15 kr.) Oznanila, Ikrat natisnena. od vrste 15 kr. Naročnina, oznauila in reklamacije
pošiljajo se upravništvu v Maribor. Odprte reklamacije so poštnine proste.
POPOTNIK
Grlasilo
,,Zaveze slovenskih učiteljskih društev".
Izdaja, telj in urednik:
M. J. Nerat, nadučitelj.
Spisi in dopisi
pošiljajo se uredništvu v Maribor.
Reiserstrasse 8.
Pismom, na katere se želi odgovor, naj se pridene primerna poštna
znamka. Na anonimne dopise se ne oziramo.
Nefrankorana pisma se ne. sprejemajo. Rokopisi in na oceno poslane knjige se ne vračajo.
Naše kmečko dekle pa ljudska šola.
(Z a n a g r a d o.)
Gesto: „Nikdo nenamitej mi slova apoštolova „Žene nedo-pouštim učiti", ani Juvenalovy satyrv proti ženske vymluvnosti, ani slov Euripidova Hippolyts nenävi-döjlciho ženy učene. To dim, limislu našemu pravic neprekažf, protože radime, aby učenv byly ženy nikoli a/ do vrtohlavosti, nož k počestnosti, blaženosti, nejblavneji v tom, co, jim prislusi znati a ume ti k vfyodfnemu ilomacnysti spravoväni i k rozmnožovani blalia vlastniho, manželova, ditek i rodinv".
Komensky.
Zenstvo blažeustvo! Po pravici je tako imenujemo. Koliko strastnih src je vže ono oblažilo! Koliko bridkih solz je nežna mila ženska roka otrla, kolikrat njeno blago-dušje vlivalo hladečega tolažila in krepila v potrta srca! Koliko sreče do naša ona v družino! Dovolj nam je, da izgovorimo besedi žena in mati; saj te imeni nosite v sebi ono vez, ki'veže družbeno življenje. Materino srce! Kako neprecenljiv, najčistejši vir je materina ljubezen! Materino srce jc vzvišeno, da sveto, skoro neumljivo, naj-si bije pod skromnoj ali dragocenoj oblekoj!
Zenstvo pa ne siplje blaženstva samo na mali družinski krog, temveč vpliva v obče posredno na ves narod. Zgodovina uči, da je zenstvo, ne samo kot posamezne ženske, ampak tudi kot masa narodova odločevala neposredno o narodovi usodi, ter dostikrat otimalo svoj premileni rod gotovi pogubi.
Da pa bode ostalo ženstvo posamezniku in splošno vsemu narodu v srečo, delovati nam je z vsem navdušenjem za njega narodno vzgojo; saj ž njim provspela bode se tudi moška vzgoja.
Izrekel sem besedo narodna vzgoja. Stari narodi vzgojevali so skoro nevede in nehote svojo deco v narodnem duhu. Vže nekdanji veljaki pedagogiški povdarjali so narodni značaj v malih in srednjih šolah. In dandanes, ko živimo v samih narodnih vprašanjih, umeva se, žal Bogu! ta posebna naloga o splošnej vzgoji še zelo malo. Pri Slovencih svedoči to jasno oni žalostni slučaj v naši metropoli, ko se je razpravljalo o višjej deklisfeej šoli, ter so modri možje s poslanskih stolov zavrnili blagohotno roko, ki je iz iskrene rodoljubnosti ponujala imenovani zavod. Dovolj se je o tem govorilo in razpravljalo, v tem članku sem se le namenil povedati, kako se nam je treba ne samo v višjej dekliškej šoli, ampak vže v splošnej ljudskej šoli, vzlasti na kmetih, kjer imamo večinoma večinoma meševite šole, z vso pozornosti ozirati na žensko vzgojo.
T.
Baš vzgojni pouk nam veleva, obračati pozor na individualnost učencev. Kje pa se individualnost ostrejše črta, nego med dečkom in deklico? Kolika razlika je med njunim duševnim in telesnim razvitkoni!
Ta zahteva nastopala bode pred nas tem drznejše in silnejše, čimbolj bode naš kmečki stan gmotno propadal. Skeleča skrb belila nam bode glavo, kako ravnati, da naš dobri preprosti narod ne propade tudi nravstveno; kajti kjer ni povoljnega gmotnega stanja, tam je v nevarnosti tudi blagonravno življenje, ako si ne vzgojimo trdnih značajev.
V	obeh ozirih mora kmečkemu stanu pomagati naše v obče nepokvarjeno kmečko ženstvo. Kakor so v nekdanjih narodih na porobu propada bile ženske rešiteljice, isto-tako naj nam bo naše kmečko ženstvo rešitelj v družini kmečki.
Gorje paše posebno slovenskemu narodu, ako mu propade kmečki stan; saj: Naše kmetstvo je naše plemstvo. Lepše se ne more o njem povedati, ko jc zapel Gregorčič:
—	— — — — —	Kar mož nebesa so poslala,
—	— — — —• —	Da večnih nas otmö grobov, —
Iz kmetskih hiš nam hrana dušna,	Vse mati kmetska je zibala,
Iz kmetskih hiš omike svit!	Iz kmetskih so izšli domov.
Od tam nam misleci globoki,	Da srečno v vek si bivališče Od tam kliearji k nebu nam, Krepostnih žen, poštenih mož,
Od tam nam pesniki — proroki,	Daj Bog, ti slavnih mož rodišče, Za dom borilci vsi od tam ! Da zibel še slavnejših boš!
A ne samo v obče, temveč tudi vsaka posameznost iz sedanjega preprostega narodovega življenja kaže nam, da se bode treba resnejše poprijeti ženske vzgoje na kmetih.
Oglejmo si v ta namen gospodinje slovenske v splošni sliki, kakor so bivale nekdaj iu sedaj!
Svečano stopila je nevesta v svoj dom in svečano prevzela je gospodinjstvo. Kako ponosno jela je opravljati svoj posel. Trpela in ubijala se je mnogo, a jen trud poplače-val se je tudi obilo, da se je uresničeval pregovor: „Gospodinja hiši tri vogle podpira".
V	gospodinjstvu pa jej je bila vzor njena ljuba mati, ki je dala hčeri najtrajnejši spominek pridnosti: skrinjo praznega in hodnega platna.
A dandanes? Ozrimo se le na mala kmečka posestva. Mlada gospodinja toži pol leta po ženitvi za srečnimi dekliškimi leti: „Dan na dan vprežena sem kakor „črna živina", v prostih urah pa me mori trop skrbij". Ni-li res tu gospodinja slabejša od dekle? A nič bi to ne djalo, ako bi jena težka opravila na polji imela vidnega haska. Znojen trud, pa skoto brez dobička. Nekdanje gospodinjstvo zahtevalo je svoj čas, da je hišno ženstvo mej tem moralo prenehati z drugim gospodarskim delom. O takem času bila je gospodinja glava. Dandanes opravlja se marsikatero gospodinjsko delo le skrivši.
Prišel je določen čas in ž njim pa zdaj šivilja, zdaj krojač v hišo, da sta naprav-Ijala novo ali pošivala raztrgano obleko. Natančno je vedela, kdaj bode zopet treba kateregakoli teh rokodelcev v hišo. Zdaj, ko se obleka dobiva za „male krajcarje" in ko poslom ni po volji obleka iz domače robe, kupuje se večinoma „storjena" obleka, ali pa prav slaba snov za obleko.
Baš skupna naprava obleke za vso družino s posli vred delala je nekako prisrčno vez med gospodinjo in njenimi podložniki. Kolikor rahlejša je ta vez, tem težje vlada tudi gospodinja; zato so pa tudi posli in družinčeta dandanes vedno nezadovoljnejsi s „pravico" te ali one hiše.
Ozirajtno se še dalje v kmečko rodbino, videli bodemo, da se marsikatera vez v njej rahlja, da ruši. Pripominjam le, kako izginjevajo lepe šege, lepi običaji o raznih praz-
nikih iz naših kmečkih hiš, in v tem oziru so mnogo krive baš gospodinje. Morda mi kdo oporeka: „To so vendar le same fornialitete!" Toda počasi, prijatelj; ti dnevi so sveti, ki imajo posvečevati vse ljudstvo. Da, še več, ti prazniki in ž njimi združeni obredi it;'C vsakega človeka, da smo si ljudje bratje velike rodbine; spominjamo se o teh prilikah, da smo z bratom-človekom še v tesnejši zvezi, ko je rodbinska, da smo v zvezi samega Boga. Nekdaj je v tem oziru trdno veljal pregovor: „Slaba hiša, kjer se godovi in plotovi opuščajo".
Ne bodem dalje našteval, kaj se je v kmečkem stanu vže spremenilo, tudi ne tožil, da izpod kmečkega krova izginja sem ter tje poezija, ki je s pristno hrano krepila duha ii srce našim očakom; kajti to ne spada vse v nalogo, katere sem se lotil.
II.
Čas bega naglo! Vso se času primerno dopolnjuje in vzboljšuje, marsikaj dobrega pa tudi zataplja v škodo preprostemu življu. Starih časov ne bodemo klicali več nazaj, saj se je poprej baš tako dogajalo, samo da bolj lahnim in zložnim korakom, — skoro nepozorljivo; ali dandanes, ko se kosa posameznik s posameznikom, narod z narodom, vrši se vse hitrejše in temu se upirati, reklo bi se nazadovati.
Po gotovih znakih razznavati in ločevati nam je treba dobro od slabega, ter dobro obračati v prid narodni vzgoji.
Spoznavajmo tudi mi v tem odstavku dela slovenske kmečke gospodinje, da uvidimo, kako naj ljudska šola po možnosti popolnjuje izomiko naših kmečkih gospodinj.
Kateri so torej zunanji znaki, ki dajejo kmečki gospodinji dobro spričevalo?
!. Verska pobožno s t in nravnost:
a) Večkratna skupna molitev vse družine. Nobeden družinski člen ne zamuja po nemarnem nedeljske in prazniške službe božje.
h) Svečanostim — (nikakor ne zapravljivo) — praznovanje velikih praznikov.
c)	Mir v hiši, dolgoletni posli; družabnost in mir s sosedi.
d)	Veselo petje v hiši, radostni obrazi pri vsakterem delu.
e)	Veselje do berila nabožnih in poučnih knjig.
f)	Mnogo lepega cvetičja po oknih, ali okoli hiše.
2.	Pridnost oznanjajo:
a) Lično opravljena gospodinja imajoča posebno dosti domačega perila.
h) Primerno obdelan hišni vrtič z zelenjadjo in domačimi zdravilnimi rastlinami.
c) Lepo rojena živina in perotnina,
3.	Razumnost in čednost potrjujejo:	,
a) Snažna hiša in pohištvo.
h) Primerno urejena kuhinja.
c)	čisti hlevi, čisto dvorišče in sploh snažnost v vsakem kotu.
d)	Dober hišni red v vsakem oziru.
Iz vseh teh znakov lahko spoznamo, koliko je vže storila Šola v tej ali oni stvari, in kaj ima še zvrševati, da se popolni vzgoja naših kmečkih hčerij.
III.
Ne umevaj me napačno, da bi jaz dostojno ne cenil istinite naloge, katero ima zvrševati ljudska šola, namreč: versko-nravno vzgojo, ako zahtevam, da se naj ljudsko-šolski pouk prilega tudi bolj praktičnemu življenju, o čemur se je vže dovolj razpravljalo in dokazovalo, saj nam mora biti znano, da čimbolj se pouk naslanja ob praktičnost, tem niičnejši je pouk, tem lože vzgajamo značaje, priganjamo
0*

deco k last ne j sili, k lastnej moči, šola in učitelji pa si pridobivajo ljubezen in li v a 1 e ž n o s t med 11 a rodom.
Podajem tu nekoliko nasvetov, ki se vrte v nekaterih glavnih točkah, da se bode tem lože razumeval pomen in smoter dekliške vzgoje na kmetih.
Kakor se rodoljubni učitelji, vrli poznavalci svojega naroda trudijo za kmetijski pouk pri dečkih, baš tako treba bode urediti učni črtež na kmečkih šolah, da se bode pouk oziral tudi na gospodinjstvo, da vzgojimo vrlo kmečko ženstvo v vsakem oziru.
(Konec sledi.)
-S&S3-
Kako naj ncitelj vzbuja in pospešuje zanimanje prostega
ljudstva za šolo.
Spisal Anton Kosi.
Die vielgeliörte Klage, dass sich das Volk nicht genügend für die Schule interessiere und dieser nur ungern Opfer bringe, ist keineswegs aus der Luft gegriffen. Es gibt in den Landen, wo die deutsche Zunge klingt, noch immer Leute, welche, wenn es ihnen freistünde, nach Belieben zu schalten, kaum zögern würden, ihre Schule eingehen zu lassen und sieh damit von einer Anstalt zu befreien, welche sie als eine unnöthige Steuer und Last ansehen.
(Dr. L. Kellntsr.)
Ljudska šola je dandanes znamenit predmet zanimanja javnega mnenja, Vsakdo govori in sodi o njej, le žal, da ne vedno prijazno in pravično. Jednim na njej ne ugaja to, drugim zopet drugo ne: vsak ima za institucijo, ki jeza razširjanje narodne prosvete tako emincnlne važnosti, največ grajaluih besed. Ni namen pričujoči razpravi preiskovati, v kolikej meri to sedanja ljudska šola zasluži, le toliko naj omenim, da so tožbe o ne-döstatkih šole deloma pretirane, deloma celo neosnovane. Popolnega sicer pod božjim soln-cem ne najdemo ničesar, tudi ustroj sedanje šole ni brez malenkostnih napak, katere pa sc polagoma lahko 'odpravijo.
Od kod pa lete najbolj pušiee v našo novodobno šolo V V prvi vrsti jo grajajo razni politikarji s prenapetimi svojimi nazori; hudujejo se nad njo, ker je ne morejo spraviti na pota, po kojih bi naj služila njihovim namenom.
No — politikarje ž njihovimi prenapetimi zahtevami do šole, pustimo v miru, naj se predirajo in kregajo, kolikor jim je drago, šoli njihove naklonjenosti itak ne moremo pridobiti, ker težko — da, nemogoče je v resnici zvršiti to, kar oni od ljudske šole zahtevajo. Lahko je sicer govoriti in nas ve to vati, kakova naj je šola, da bi donašala na to ali ono stran več koristi, a težje je to v šoli zvrševati tudi dejansko. Sicer pa: Ako bi se ljudska šola ravnala po nasvetih in željah raznih političnih strank,*) ne bi donesla nikoli dobrega in zaželjenega sadu, kakoršen se pričakuje po pravici od dobro osnovane narodne šole.
Zopet od druge strani se naši šoli očita, da stori vse premalo za omiko nabožnih čustev - daje brez verska. Taka in slična očitanja so tembolj krivična, ker smo uverjeni, da slovenski učitelji z redkimi izjemami tudi v tem obziru store vsi svojo dol-nost. Vže $ 1 državnega šolskega zakona zahtevfi od ljudske šole, da ima vzgajati otroke k nravno-pobožnemu življenju. In dober in vesten učitelj zadošča tudi na to stran
*) Razume se samo po sebi, da imam v mislih tu le one, ki se pri svojih tirjatvah do šole ne opirajo na šolske zakone.
postavnim tirjatvam: on vzbuja prava nabožna čustva v otroških srcih povsod, pri vsakej priliki in v vsakem predmetu, kjer je to v obče storiti le mogoče. Kot strokovno na obraženemu vzgojitelju ni mu neznano, da so stavili in še stavijo naj veljavne jši vzgojevalei vero na prvo mesto vzgojevalnih sredstev, ni mu nadalje neznano, da budi verski čut, ki je vir globokega spoštovanja, ljubezni in hvaležnosti do Boga — tudi jednake čute do starišev, učiteljev, do državnih iu družbinskih naprav in do cesarja.
Tako dober iu vesten učitelj. Učitelj se svojim živim vzgledom in s svojim značajem je in ostane glavni činitelj šolske vzgoje in pouka, „denn es muss vom Herzen gehen, was auf Herzen wirken soll" trdi prav slavni Göthc.
Postavil sem na čelo svojega spisa besede nemškega vzgojcvalca Kellner-ja, ki omenja razmere v nemških deželah, ki pa vsaj deloma označijo tudi naše razmere; kajti ne samo „in den Landen, wo die deutsche Zunge klingt" najdemo tako malomarne, hladnokrvne in šoli sovražne ljudi, kojim bi bilo ljubo, ako bi se šola to „veliko zlo, ki je prišlo čez nas" celo odpravila. Majhno je sicer njih število, a nahajajo se pa vendar-le; in nahajali so se tudi vže kedaj med priprostim slovenskim narodom taki čudaki.
Saj je nepozabni naš Slomšek pisal vže pred kakimi 40. leti: Naši ljudje naše šole premalo obrajtajo, prave skrbi za šolo nimajo, iu še to na domačem kraju pokvarijo, kar se v šoli dobrega zgodi". Zopet na drugem mestu pravi isti pisatelj: „V naših krajih pa stariše najdeš, kateri bolje skrbe živini za rejo, kakor otrokom za dober nauk, rajši plačajo za glavo živine na planini goldinarja dva, kakor za otroka v šoli jednega".
Da-si se duh časa vedno izpreminja, vendar se od Slomšeka v tej zadevi v našem prostem narodu ni mnogo na bolje, obrnilo tako, da smelo trdim: Ko bi ne imeli tako strogih šolskih postav, ljudstvo bi se polagoma šoli celo odtujilo. „Sedanja ali nova šola ne povrne nikdar troškov, ki se za njo „izmccejo", take in jednake besede slišiš še dandanes pogosto iz ust neukega seljaka. Tako neugodno se govori in sodi seveda tudi o učitelji in sicer v navzočnosti šolo obiskajočih otrok. In kaj je poslcdnica psovanja in zasramovanja šole in učiteljstva, ki se vrši v prisotnosti šolske dece? Kako začne sedaj misliti šolski otrok o napravi, ki ga vzgojnje in poučuje ter tako pripravlja za poznejše življenje?
„Sedanje, ,nove' šole ne veljajo nič", te besede pridejo učencu na misel, ko se mu v soli naroča, da naj izdela doma to ali ono nalogo. Ali jo bode delal z veseljem, ali bode v obče rad in marljivo v šolo dohajal? Ali je možno učitelju pri takem otroku doseči po voljnih učnih vspehov? — Malomaren bode postal tak učenec v šolskem obiskovanji, len pri pouku in z nekako nestrpnostjo bode čakal na čas, ko bode smet za vselej obrniti hrbet šolskim prostorom — säj je šola itak naprava „brez vse vrednosti".... Ali bode tak učenec v poznejšem življenji lahko izhajal?
In kdo je temu kriv? Oni, ki je vzel otroku zaupanje do šole in učitelja, oni, ki je to, kar je učitelj v šoli s težkim trudom zidal, doma na lahkomiseln način [mliral in rušil — nevedni, da ne rečem zlobni stariši.
Človek bi niti ne verjel, kako mogočno često upliva mnenje, knje imajo stariši šolske mladine o šoli. Od tega mnenja — osobito pa, ako se izraža v prisotnosti otrok — odvisen jc pogosto ves vspeh učiteljevega prizadevanja. Res, skrajni čas je torej, da je začelo učiteljstvo misliti na sredstva, s kojimi je delovati na prosti narod naš, da dobi v šoli in njenih organih druge in sicer boljše pojme, s kratka : da se bode začel za to velevažno institucijo v najboljšem zmislu zanimati.
Kakoršna sredstva se ponujajo po mojem mnenji v to svrho ljudskem učitelju, to izjaviti in pojasniti bodi namen naslednih vrstic.

Pred vsem se je držati učitelju pravila: Ako hočeš pridobiti veljavo, spoštovanje in zaupanje svoji šoli, skrbi v prvi vrsti za to, da si pridobiš sam ljubezen in spoštovanje naroda, med kojirn živiš in deluješ, kajti: od ugleda, katei'ega uživa naš stan pri ljudstvu, za vis na je tudi veljava ljudske šole ter jen prospeh v obče.
Da ljudski učitelj tej zahtevi kolikor toliko zadosti, bodi mu prva in sveta skrb. da stori v šoli povsem svojo dolžnost. V tem torišči naj koneentruje vse svoje moči in sile, tli naj deluje za blaginjo ndadeži, tu naj kaže, da je „ljudski" ali „narodni" učitelj v pravem pomenu besede, kateremu je v resnici mar, da se narod vsestransko razvija ter duševno vspešno napreduje.
Z vestnim, marljivim ter taktnim postopanjem in delovanjem v šoli si bode pridobil učitelj ljubezen in spoštljivost otrok in s tem tudi nekoliko ljubezen starišev; saj pravi Dinter o tem: Der Weg zum Herzen der Eltern geht durch die Herzen der Kinder.
Kjer pa išče učitelj zunaj šole torišča glavnega svojega delovanja in prizadevanja, ondi bo šola slaba in ne bode dosegla pravega svojega namena. Učitelj, ki 11. pr. mnogo politiku je in misli, da bode narodu svojemu s tem kaj koristil, zelo se vara. Politika greni učitelju življenje ter ga odvrača od vzvišenega njegovega smotra. Tovariš, sotrudnik! Šola je kraj tvojega delovanja, tu se kaži, tu delaj za narod svoj ter skrbi, da mu vzrediš prav mnogo pravih krščanskih domo — in rodoljubov ter bodi uverjen, da si storil zanj več, nego marsikateri imeniten politi kar. »S tem pa nisem hotel reči, da jc učiteljevo delovanje omejeno po štirih stenah, ne — saj vemo vsi, da sega ono daleč čez nje, vendar glavno zanimanje učiteljevo bodi vedno in povsod le šola.
Tu se nam vsiljuje vprašanje: kakov bodi učiteljev pouk v šoli, da bode vzbudil v stariših zanimanje do šole in j enega prizadevanja? Kes je, da se ima držati učitelj natanko predpisanih učnih načrtov, vendar pa ini bode pritegnil vsakdo, ki le količkaj pozna naše narodno šolstvo, da je pri- sedanjih razmerah le inalokedaj mogoče doseči s šolsko mladino v šoli od pičice do pičice to, česar zahtevajo postavno določeni učili načrti. Kdor ima recimo namesto 60—70 otrok v svojem razredu 130, kakor n. pr. pisatelj teh vrstic, temu gotovo pri najboljšej volji in pri največjem naporu ni možno zadostiti povsem dotičnim tirjatvam. Kaj je storiti takemu učitelju, da doseže v svojem razredu vendar le dokaj prav povoljnih vspehov? Skrbno in vestno mu je izbrati iz učnih načrtov to, kar ima za prosto ljudstvo — s posebnim ozirom na dotične krajevne razmere — največjo in trajno vrednost.*) Paziti mu je v tako prenapolnenem razredu, da radi postranskih stvarij ne pozabi glavnih — doneska za poznejše praktično življenje. „Ne za šolo, nego za življenje se je treba učiti", trdi prav star latinski pregovor.
Ako se učitelj v šoli ravna vedno le po pravilu „šolski pouk bodi kolikor mogoče praktičen", naj bode uverjen, da mu prosto ljudstvo s priznanjem koristi in dobrote narodne šole nc bode zaostalo.
Da bode nadalje neuko ljudstvo polagoma vendarle spoznalo, da sedanja „nova" šola ni „nadležen sad napredujočega časa", treba je, da se učitelj poleg • točnega izpolnjevanja svojih dolžnostij v šoli peča kolikor toliko tudi zunaj šole za šolsko niladež. Ako se mu le količkaj ponudi prilika, naj pogleda včasih tudi, kaj počenjajo otroci po pašnikih in drugih toriščih, kjer se jih po več vkupaj zbira. Ako zapazi tu kaj napačnega, naj to z lepimi besedami naznani in pojasni starišeni, ki mu bodo za taka dobrohotcČa poročila tudi gotovo hvaležni. Da bode koristil učitelj s tem mnogo
*) To mora sploh vsak učitelj storiti, kajti le v redkih slučajih na deželi hode možno po vsem z vrže vati uradne učne načrte, ki za nas veljajo le kot neki „maximum" dosegljivega. Vsaka šola mora imeti svoj poseben — od šolske oblasti polrjen učni načrt — po katerem se poučuje.	Uredil.
vgledu šole, razume se samo po sebi. Ali ne bode začel pri tem misliti kmet.ič: „glej, glej, šola je pa vendarle koristna in dobra naprava, ker ima učitelj skrb za našo deco tudi izvan šole ter bi rad, da postanejo iz nje v resnici dobri in pametni ljudje. Blagor ti — tovariš dragi — ako si povzročil, da se je vsled tvojega postopanja vzbudila v tem ali onem roditelji slična misel! —	(Konec sledi.)
-©SÖ-■
Kukavica.
(Praktična obravnava 74. spisa, glej 11. Berilo in slovnica str. 63.)
Učni pripomoček: Natlačen eksemplar ali vsaj dobra podoba kukavice.
I. Uvod.
0 kukaj ptica, le kukaj
Säj ni še prave pomladi, Dokler ni tvojega čuti glasii.
Boris Miran.
Kateri letni čas imamo sedaj V Na čem pa poznaš, da je sedaj pomlad ? — Solnce toplo sije, drevje zeleni in cvete, ptički so se vrnili, delajo si gnezda ter prepevajo po gozdih in vrteli, itd. — lies je, tudi ptičiee nam oznanjajo veselo pomlad ali vigred. Imenuj ali naštej nekatere ptice — oznanovalke pomladi! Kukavica, lastovka, pastiričiea, škrjanček, i. dr.
Ti si imenoval v prvi vrsti kukavico in prav si imel, kajti njeni prvi glas zares z radostjo navdaja kmeta, pa tudi meščana, ker vesta, da se je ž njim povrnila toli za-željena pomlad in ž njo prijetno zelenje in Cvetje.
Zato pa ima pesnik Boris Miran tudi prav, če poje, da ni še prave pomladi, dokler ni slišati njenega glasu. Kdo je Boris Miran? Jožef Stritar. Pri katerej pesmi smo se s tem pesnikom seznanili? — Pri pesmi „Spomladi v gozdu". Kaj je J. Stritar in kje živi? On je gimnaz. profesor in živi na Dunaji.
II. Popis.
O kukavici, kojo tukaj natlačeno vidite (koje podobo tukaj vidite), hočemo danes nekoliko več spregovoriti — na tanko si jo bodemo ogledali ter jo potem opisali, saj je malo učencev (učenk) med nami, ki bi imeli priliko kukavico videti, da-si jo je vže vsakdo izmed vas slišal.
Kukavica, ki je dobila to ime od svojega glasu „ku-ku", je golobove velikosti, t. j. do 35cm dolga in do 60cm široka, ako porotnici razprostre. Kaj veš o kukavičinej velikosti? — Oglejmo si sedaj njeno truplo. V koliko delov je razločujemo? V glavo, trup, porotnici, rep in noge. Ponovi — K! Kaj opaziš na glavi? Očesi in kljun. Kakšni ste očesi? Svitlorumeni. Kakšen je kljun? — Kratek, stisnjen in malo prikrivljen; barve je črne. Povej, kaj smo rekli o očesih in kljunu! Pokaži kukavičini ušesi! Zakaj ne pokažeš ? Zato, ker jih ne vidim: Ali jih ne vidim? Da, ima ji, samo da ste pod perjem skriti in uhljev jima manjka, kakor to opazimo na vseh pticah.
Kakšen je trup? V trupu je kukavica zelo gibčna in podobna golobu ati grlici. Kaj veš povedati o porotnicah? Te ste precej dolgi ter ostro prirezani. Istotako dolg, primeroma širok in nekoliko zakrivljen je njen rep. Povej, kaj veš o trupu in kukavičinem repu, R! Še T!
Oglejmo si sedaj noge.' Te so kratke in po barvi rumene. Koliko prstov ima na njih? Kako so razvrščeni, oziroma obrneni? Dva naprej in dva nazaj. Pazite! Prirodopisci

pravijo nogam, kakor jih ima kukavica plezalne noge. Kukavica je torej ptica plezalka. Zakaj? Tudi (letal, kojega ste gotovo vže videli ali slišali ko je bobnal v gozdu po drevesnem deblu ter iskal žužkov, jc ptica plezalka. Zakaj ? Jeden zadnjih prstov lahko kukavico k plezalcem prišteva, vendar ne pleza kakor detal ali žolna. Ponovi, kar sem rekel, C! Kakšne so plezalne noge? Kaj ima vsak ptič, torej tudi kukavica na prstih? Krempljice.
Oglejmo si sedaj barvo kukavičiuega telesa. Kaj lahko v tem oziru o kukavici rečemo? — Da je v obče pepelasto siva, glava, vrat in hrbet je plavkasto pepelast, po prsih in trebuhu je črno marogasta. Perotnici in rep so temnosivi, rep na koncu še belo progast. Ponovi sedaj to, V! Splošna kratka ponovitev vsega.
III. Način življenja.
Od kod je dobila kukavica svoje ime? — Od svojega vpitja „ku-kn". Poslušajte, hočem Vam povedati lepo narodno pripovedko „Zakaj kukavica samo ,ku-ku' poje". Ko je ljubi Bog ptičice ustvaril, poklical je vse k sebi, da jih uči krasnih pesniij, s kojimi naj njegovo sveto ime pred ljudmi poveličujejo in slavijo.
Vse ptičice so priletele ter zvesto poslušale Gospodov nauk. Slavček. lišček, škrjanček in vsi drugi krilatci so se kaj radi učili lepih melodij ; le kukavica je letala okrog svojih tovarišic ter jc motila pri uku; a sama se ni hotela učiti. Zdaj je potegnila jedno za porotnico, zdaj zopet vščipnila drugo v nogo; in ko se je ozrla ptičica, kojo je tako razdražila, hitro je odletela zlobnica. A pri tem se ji je od strani namuzala ter zvito „ku-ku" zaklicala.
Ljubi Bog, ki je vse to opazil in videl, je ostro posvaril nepokojničo — a zaman. Kukavica je vganjala svoje burke naprej.
Zato ji reče Bog z osornim glasom: „Ker moji opomini ne hasno nič, ker se nočeš učiti in ker ne daš miril, bodeš za kazen za svojo nepokorščino do konca sveta klicala le „ku-ku"!
Vsa plaha je odletela sedaj kukavica. Beseda Gospodove pa so se uresničile; med tem ko drugi ptički žvrgole krasne in raznovrstne melodije, leta kukavica boječe in nepokojna od veje do veje, iz drevesa na drevo ter v jednomer svoj „ku-ku" kliče, pa ga bode tudi klicala, dokler bode stal svet. *)
(Se na kratko po vsebini poprašuje.) Kaj mislite, je-li ta dogodbica resnična? Ne, ampak izmišljena je. Izmislili so jo pred davnim, davnim časom ljudje — narod, zato se imenuje tudi narodna pravljica, v tem slučaji „nar. legenda", ker razpravlja o najvišjem bitji božjem. Kakšen glas ima kukavica, Ti, R! — Ali meniš da oba, t. j. samec in samica kukata? O 110, kuka le on, ona ali samica pa se samo smeji „kik, kik". Kaj seiu sedaj povedal? — Kukavica lahko '20—HOkrat zakuka, ne da bi prenehala ter si oddahnila.
Ali tudi samica kuka? Kolikokrat lahko samec brez počitka zakuka?
Kje pa prebiva kukavica? Ona stanuje v gozdu — najraje v listnatem ter leta vedno nemirna in nepokojna iz drevesa na drevo, iz grma v grm; včasih pa vzleti tudi
*) Ta pripovedka jc vzeta iz III. zvezka „Narodnih legend za slov. mladino". A" navedenej zbirki — ki se dobi pri piscu teh vrstic v Središči — nahaja so tudi še par drugih o kukavici govorečih pripovedk, ki se radi svoje kratke in priproste oblike prav lahko in s pridom v prirodopisni pouk vpletejo. Te so „Zakaj kukavica nima nikjer miru in zakaj si ne dela gnezda" (II. zvezek, str. 33). „Zakaj kuko-vica samo do kresa kuka", (na istem mostu). „Zakaj je kukavica nemirna in nepokojna ptica". (III. zvez. str. 30.) — Da se je domišljija našega priprostega ljudstva lotila kukavice, to je pač jasen dokaz, da je slov. narod vže od nekdaj imel v posebnem čislu ptice, osobito se je pa pečal s kukavico, saj nam o tem pričajo tudi razne med narodom nahajajoče se vraže, ki pa — hvala Bogu — vedno bolj pojemajo.
A. K.
na polja in livade stikat za hrano. Kje prebiva kukavica? Kam včasih leta? — 0 čem pa se ta ptica živi? 0 metuljih, gosenicah, in sicer najraje o onih kosmatih, za koje druge ptice ne marajo, nadalje žre hrošče, kobilice itd. Je-li tedaj kukavica koristna ali škodljiva? Zelo koristna. —
Vže prej smo omenili, da je kukavica plaha, nepokojna in nemirna ptica. Druge njene lastnosti so še: prepirljivost in nestrpnost; z drugimi pticami, še celo pticami svoje vrste, se kukavica nikdar ne pogaja. Vsak par ima svoj določen okraj, v katerem ne trpi drugega — in če se predrzne v njegovo bližino prileteti kak sosed, vname se hud boj. Kaj veš o lastnostih kukavice? Kakšna je kukavičina hoja? Zelo neokretna, zato pa spretnejše in lepše leta. Kaj veš o hoji, kaj o letanji kukavice?
Kukavica je med našimi pticami jedina, ki si ne dela gnezda in ne odgaja mladičev, temveč podmeta svoja jajca drugim malim pevkam ter prepušča tistim vso skrb za mladiče.
Ko namreč meseca maja samica čuti, da bode treba znesti jajce, tihotapi okrog ter išče gnezda kake manjše ptice, najraje pastcrice, pogorelca, slavca, cipe, kosa i. dr. Tu pazi na ugoden trenutek, da valeča ptičica za kratek čas svoje gnezdeče zapusti, in takrat hitro sede na gnezdo in znese vanj jajce. Ako je pa gnezdo valeče ptice v kakem duplu ali je pa pokrito, znese kukavica jajce na tla, je vzame v kljun in položi majhnemu pevcu v gnezdo.*) Kukavičina jajca — znese jih 2—6, so sivoplavkaste in temnopikčaste; sicer pa je skoro vsako drugače pisano in pegasto.
Kaj stori kukavica, kadar čuti, da bode treba znesti jajce? Katere ptičke najraje se svojimi jajci obdari? Kaj pa stori, ako je gnezdo pokrito ali v duplu skrito? — Koliko jajc navadno znese? Kakšna so jajca glede na barvo?
Poslušajte dalje! Čudovito je pri kukavici to, da jajca ne znese v kratkem času, zaporedoma, temveč s presledki 5—8 dnij, tako da traja blizu dva meseca, predno je znesla vsa. To je bržkone tudi glavni vzrok, da kukavica ne more sama valiti, ker ako bi čakala do zadnjega jajca, pokvaril bi se prvi mladič še pred tretjim jajcem, in ondaj bi morala sedeti in zajedno tudi mladiče pitati, kar pa je nemogoče. — V kakih pre-nehljajih znese kukavica svoja jajca? Zakaj pa ne vali sama? Kaj bi se zgodilo, če bi čakala kukavica do zadnjega jajca, preden bi jela valiti? Kaj pa če bi takoj valiti začela?
Pazite! Ko se potem vrne majhen ptiček, kojemu je kukavica jajce in ž njim tudi skrb za bodoče mladiče podelila, niti ne opazi tujega jajca, nego pridno vali, tako, da ne traja dolgo in izvali se z drugimi mladiči vred tudi grdi, debeloglavi najdenec. Mala ptičica ima sedaj ves dan dovolj opravka, da nanosi zadosti živeža za svoje mladiče, posebno pa za nenasitno mlado kukavico, ki ima zmirom odprto žrelo. Ali opazi ■ ptiček, da je postalo število jajec v njegovem gnezdu večje? Kaj stori? Zakaj ima toliko opravka, ko so se njeni mladiči in ž njimi tudi kukavica — izvalili?
Kukavica postaja vedno večja in močnejša, tako, da nazadnje spravi domače ptičice pod se, da sirotke komaj dihajo. Večkrat pa jih pomeče kukavica tudi iz gnezda, katero ji vedno bolj tesno postaja. Ko postane kukavica godna, odleti ter se ne zmeni več'za mačeho.
Ponovi vse, kar sem vam povedal o kukavici in njenih mladičih! K! R!
Kakor vsaka ptica, ima tudi kukavica svoje sovražnike; tiso: sokoli, kragulji; pa tudi razni ropni sesavei preže na njo. Kateri so njeni sovražniki? Na Grškem in Laškem jo radi njenega okusnega mesa streljajo, kar se pa ne izplača, ker nam ta ptica živa več koristi, nego-li mrtva,
*) Pripetilo se je vže, da so vstrelili kukavico, ki je imela v žrelu ali goltu svoje jajce.
Kedaj se vrne kukavica iz toplih krajev k nam? Okoli sv. Jurija. Kedaj pa odleti od nas v toplejše kraje? Koncem meseca avgusta in sicer najpoprej stare in še le potem mlade. Tukaj sledi splošna ponovitev.
IV. Č i ta nje in razlaganje 74. spisa v II. Berilu. V. Pismene naloge na podlagi te-le razčlembe: 1. Ime. 2. Velikost. 3. Popis trupla a) oči, b) kljun, c) trup, d) perotniei, e) rep, f) noge. 4. Barva. 5. Glas. 6. Živež. 7. Korist. 8. Lastnosti. 9. Kako se pomuožuje. 10. Njeni sovražniki, 11. Kedaj odleti in kedaj se zopet vrne.
A. Kosi.
-<33©--
Po deželnih zborih,
(I)alje.)
Štajersko. V deželnozborski seji dne 2. aprila vnela se je pri obravnavi proračuna normalno-šolskcga zaklada za 1892. leto nenavadno ostra razprava. Povzročil jo je predlog, kojega je postavil poslanec dr. Bayer v imenu šolskega odseka in kateri slove tako-le: „Visoki deželni zbor naj sklene: 1. Poročilo dež. odbora o vspehih ljudskega šolstva se vzame z zadovoljstvom na znanje; 2. v tem poročilu ua-svetovana podpora otroškega vrtca Mine Berdajs v Mariboru se odobri; 3. umirov-Jjeiiemu dež. šolskem nadzorniku Aleksandru Rožeku se izreče zahvala za odlične zasluge, katere si je stekel za šolstvo; 4. deželnemu odboru se naroča, delovati pri c. kr. vladi iznova na to, da se na poučevanje nemškega jezika na mešanih in samo slovenskih ljudskih šolah obrne večja pozornost in da se pospeši s vsemi zakonito dovoljenimi sredstvi, zlasti pa podeljevaje remunera-cije učiteljem, zaslužnim za poučevanje nemščine, na stroške dež. šolskega zaklada. V to svrho ustaviti je primeren znesek za delitev takih remuncraeij v proračun za prihodnje leto. — C. kr. vlada naj se naprosi, naj naroči temeljito inšpekcijo glede tega pouka na mešanih in na slovenskih ljudskih šolah in naj dotično poročilo predloži deželnemu zboru.
Poslanec dr, Lipoid navaja v daljšem govoru razloge, iz katerih ne more glasovati za te predloge in meni končno, da bi se, kar se tiče slov. dela Štajerske, dalo glede na nove šole' razpravljali o raznih nedostatkib.
Tukaj se zabranjuje, da bi se šolska mladina vzgoje vala v narodnem duhu in ker se toliko časa potrati za nemški jezik, se pravi učni smoter ne more doseči. (Odobravanje na desni).
Poslanec dr. Sernec uprl se je nasvetu šolskega odseka kar najodločneje. V dolgem govoru pojasnil je šolske razmere in zavrnil razne, pred zbornico iznesene interpretacije, člena 19. drž. osn. zak., katere se ne strinjajo s stališčem vlade in državnega sodišča: „Vsak član .dež. odbora sme o čl. 19 misliti to, kar mu najbolj ugaja, ali glasom razsodbe državnega sodišča mora dež. odbor zvršiti ukaze naučnega ministra. Kar se dostaje dolge ekspektoraeijc o nemščini — o drugih predmetih se je napisalo samo nekoliko vrst, — zahvaliti jo je grofu Stürgkh-u. No, dokler je drž. osn. zakon v veljavi, nas „dobri" dež. odbor in „dobri" dež. šolski svet še no bodeta ovila okolu prsta. Nestrpnosti znamo zavračati. Svobodno vam je, deliti nagrade učiteljem, kateri ravnajo protizakonito, nas s tem ne bodete ugnali! Tako ravnanje je cinično. Dokler veljajo drž. osn. zakoni, zaupamo Avstriji! Nas dež. glavar nam je na Dunaji očital, da gledamo na Rusko, grof Stiirgkh pa, ki o naših razmerah ničesar ne ve, stavi predlog, da jo učitelje ura doma podkupovati". — Grof Stiirgkh so zagovarja in pravi, da nru je izraz, češ, da je njegov piedlog ciničen in poskus učitelje podkupovati imenom šolskega odseka in njegove cele stranke najostreje Zavračati.
„Tendenca predloga nikakor ni sovražna slov. narodnosti, ampak predlog hoče omogočiti, da se po primerni zvršitvi 19. člana administrativnim potom osigura slovenskim otrokom višja knlturelna izobrazba," Z raz-širjatvo znanja nemškega jezika boče go- i vornik ojačiti tudi čut državne vzajemnosti „kot glavni steber obstanka naše države." Posl. Proboselit je izrekel, da bode s svojimi pristaši glasoval proti 4. točki, ker se ž njo narodne razprtije le po nepotrebnem širijo. Posl. dr. Dečko pravi, da se Slovenci ne plaše boja, „Od dež. zbora ne
' pričakujejo ničesar, kar bi moglo Slovencem koristiti, ker je dež. zbor produkt sila Čudne volilno geometrije. Gospodje nasprotniki sodijo, da se rode slovenski otroci samo zato, da imajo priliko učiti se nemški. Ako se bode germanizacija začela tirjati močneje, uprli se bodemo tudi mi močneje. Tlačen narod ne poprašuje, če ravna tlačitelj iz egoistiških razlogov, ali če se je zavil v togo državnega interesa. Kako pridemo baš Slovenci do tega, da se naj iz naše kože režejo jermeni, s katerimi se bode vezala vkupnost državnih delov?"
(Dalje sledi).
-0SÖ-
Proslava 3001etniee J. A. Komenskega.
Maribor. (Sla vnos t Komenskega v učiteljskem društvu za mariborsko okolico.) Dne 7. aprila t. 1. priredilo je tudi učiteljsko društvo za mariborsko okolico v proslavo tristoletnice rojstva neumrljivega veleuma J. A. Komenskega slavnostno zborovanje. V jako lepo okrašeni dvorani pri „Gambrinu" v Mariboru zbrali so se okoli desete ure dopoliulne ne samo društveniki ampak prišlo je tjidi lepo število učiteljev iz Št. lenartskega in slovenje-bistrišlcega okraja, kar tukaj z veseljem zabeležimo; vse priznanje jim, da se niso zbali dolgega pota, nego se vdeležili naše v istini jako lepo uspele slavnosti ter tako pokazali, da. so vneti za učiteljsko vzajemnost. Velika dvorana bila je do zad-njegs^prostora zasedena, ko je stopil na oder okrašen z lepo ;>.-l.(ibo Komenskega.. sredi cvetic in zelenja učiteljski septet. Igral je pod izvrstnim vodstvom gospod Gabr. Majcen-a Haydnöv Larghetto I. dokaj dobro vkljuh temu, da so imeli igralci samo jedno skupno vajo. l'otem nastopil je društveni predsednik, gospod ravnatelj Schreiner, ter govoril po kratkem pozdravu došlim gostom in udom slavnostni govor, kojega smo priobčili v zadnjih dveh številkah „Popotnik-ovih" toli lepo in izliorno, da je vzbudil v navzočih veliko navdušenje. Živahno ploskanje in čestitanje od vseh stranij pokazalo je izvrstnemu govorniku, kako je vstregel se svojim duhovitim govorom vsem poslušalcem. Sledila je kot tretja točka, „Himna Koinenskemu", (besede Gestrinove, napcv G. Ipavčev) katero je pel učiteljski zbor točno v splošno zadovoljnost. Gospod Jožef Oizel iz Lembaha deklamoval je potem krasno pesen „Tri uoči", v kateri nam opisuje dični naš pesnik gospod Fr. Gestrin v prelepih stihih tri najznamenitejše noži iz življenja slavnega pedagoga: rojstno noč. noč, v kateri je moral bežati iz Lešna in noč, v kateri je umrl. Krasni umotvor napravil je na poslušalce vidno globok vtis. Zadnja točka bil je Heimov moški
zbor „Mein Vaterland", kateri se je tudi dobro izvršil. Po oflcijelnem delu slavnosti začel se je skupni obed, pri katerem je pel učiteljski zbor neutrudljivo slovenske narodne in umetne pesmi, tako da je zavladala v družbi splošna veselost in navdušenost. Govorile so se tudi razne napitnice v proslavo Ko-menskemu, došlim gostom, nuj katerimi je bil tudi vrl češk narodnjak, ki se je v svojem maternem jeziku v dovršenem govoru zahvalil in pozneje še napi val zbranemu učiteljstvu, gospodu ravnatelju Schreiner-ju, navzočemu pesniku gospodu F. Gestrin-u, deklamatorjü in pevcem. Vesela družba ostala je skupaj do 3. ure, potem pa so se. vdeleženci slavnosti razšli vsak na svoj dom. Učiteljsko društvo-sme biti ponosno na vspeh te prelepe slavnosti, ki bode ostala gotovo vsakemu v prijetnem spominu.
-.	M......v.
Ljubljana. Mestni zastop je dovolil „Slovenskemu učiteljskemu drčtštvu v Ljubljani 100 gld. podpore za priredbo slavnostnega večera Komensky-jevega, katerega se je vdeležil cvet Ljubljanskega razumništva in je sklenil prekrstiti poljske ulice, v katerih je več učnih zavodov v ime „Komenskega ulice1'. (Obširneje poroč. došlo nam je za tö št. prepozno. Ur.)
Zagreb. Hrvatski pedagogični književni zbor je priredil v spomin 300-let.nice rojstva Komenskega dne 31. marcija slavnostno zborovanje, istotako se ustanovi v Zagrebu Koinenskemu na čast stalna razstava učil.
Plzen. Mesto Plzen je sklenilo naložiti na obresti 1000 gld. katere naj dobiva v spomin 300-letnice J. A. Komenskega ubog učiteljski kandidat češkega učiteljišča, ki se otvori leta 1892/3 v Plznu.
Amerika. Spomin 309-letnice Komenskega s > proslavljali no samo po vsej Evropi, temveč tudi, kakor poročajo mnogobrojni listi, daleč za morjem, v državah severne Amerike. Bilo bi res odveč, ako bi navajali vsaj znmnenilejše slavnosti, zato omej i-
jemo svojo poročilo na slavnostne ameriške spise, kateri so večinoma izšli v anglojškem jeziku s podobo Komenskega in z naslovom: „In memory of Komensky on the tli irrt centennial anniversary of the birth of tliis great boliemian educational refor-mer". Slavnostni spisi obsegajo životopis Ivomen-s predgovorom, v katerem se kaj lepo govori
ne samo o Komenskem, temveč tudi o znamenitosti naroda češkega v svetovnej kulturi. Spisi pravijo, da si je mogel le veliki svetovni reformator šolstva, pisatelj neprecenljivih pedagogiških del, roditelj najboljših blagodejnih in moralnih učinkov, učitelj vseh narodov, Jan Arnos Komensky, pridobiti tako slavnega svetovnega češčenja.	R. K.

Listek.
Listi s Kranjske.
VI.
„Ugiba in ugiba, a ugane ne; — sumniči pa vendar!"
Žal mi je, gospod čestiti, ila sem primoran tako hitro prelomiti dano Vam besedo, oziroma prekinoti skleneno „primirje". V to pa silijo me čisto osebni nagibi, govoriti mi je danes povsem „pro domo sua": zato tudi trdno upam, da mi č. g. urednik v to svrho ne bodetc odrekli malo prostora v cenjenem Svojem listu.
Ne vem in kar ne gre mi v glavo, čemu si tolikanj tam v in okrog Ljubljani nje belijo glavo, kdo je ta „prešmentani" — Bruno! Skoraj bi bil ponosen na to, gospod urednik —; a vsaj me poznate vže par petoric let, da to nikakor ni moja lastnost. Res, da sem vže marsikojo vrsto spisal za Vaš list, pa tudi za „Učit. Tovariša" — svoje dni, a pri tem še nisem zaslužil niti za jedno poštno znamko ne ; a vendar sem vselej vsak dopis frankoval: vsaj se nefrankovani listi — kakor v obče znano — ne vspre-jemajo! . . . Čemu pa to omenjam? To se tiče Vas, Vašega lista oziroma naše „Zaveze". Zakaj pa ste razpisali nagrade raznim spisom, ki naj zagledajo beli dan v predalih „mladega" „Popotnik-a" Vedite za denar se kmalu kdo potrudi, da kaj pri-
mernega „sklamfa" dandanes, ko živimo v tem, „šem-branem" materijalistničem času. „Zastonj delovati, prave pravcate „miroljubivosti" kar koprneti, — to gospod urednik je druga stvar: to umemo le pri nas, v deželi „specialitet in mctamorfoz". Kaj ne „krasni izrazi"?! No vsak po svojem ve in zna, gospod pesimist, optimist in Postojinski po svoje, — a Bruno, robati Trdnostal, pa po svoje.
A le to ne zapopadem, kako more gospod Postojinski iskati Bruna na Gorenjskem in celo v Radovljici! „Fehlgeschossen, Herr Collega!" Bruno pač pozna. Gorenjsko, to lepo stran, — a nastanjen ni tam, niti je tam kedaj služboval ! Ta izjava naj zadostuje — možem!!
To pa Vam lahko, gosp. listkarji „Tovariševi", zatrjujem, da poznam Kranjsko povsem in da so mi znane do cela naše razmere. Nikarto misliti, da bodete mene ugnali v kozji rog ali ga pripravili me v ekstazo, pišoč, da besnim kakor razjarjen lev; o ne, celo ne! — Briino je zastavil svoje pero za interes našega stami poprej, nego je „pesimist" še sploh sanjal, da bode kedaj „šolmoštraril". Briino se ne vsfraši piša, ki prihaja z Maha, niti ne burje tam izpod Nanosa! — To naj zadostuje za danes, drugo pot kaj več!
Srčno pozdravljeni!
Vaš Briino Trdnostal.
-O^ö-
Driistveni vestnik.
Iz „Zaveze slov. učit. društev".
n) Društvenino za tekoče leto vplačala so sledeča društva: 1. Crnomeljsko 3 40 gld., 2. Koprsko 2'20 gld., 3. Kranjsko 4'40 gld, 4. Ljutomersko 2.60 gld., 5. Litijsko 2 50 gld., (i. Št. Lenartsko 1-30 gld., 7. Postojinsko 3 50 gld., 8. Sežansko 3-30 gld., 9. Savinjsko 1*50 gld., 10. Tolminsko 3 20 gld.
b) Društva, katera še niso poslala doneskov, ali katera se niso naznanila poverjenikov, naj store to v kratkem.
e) Za konccrt prosil je direktorij vojaško godbo 17. pešpolka.
i) Za znižano ceno za vožnjo na železnici naj vsak vdeleženec prosi sam.	Direktorij.
0(1 Save. (O zborovanji učiteljskega društva za celjski in laški okraj.) Dosedanje celjsko učiteljsko društvo zborovalo je 13. aprila t. 1. prvikrat pod svojim novim imenom. Došlo je 14 članov, iz vsakega okraja po 7, in kot gost se je vdeležil vrli tovariš gospod S. Gajšek, nadučitelj v Bučah.
Postavili smo to zborovanje nalašč na sredo pred Veliko nočjo, nadejavši se, da se ga bodo vde-ležili tudi oni gospodje, ki so bili drugokrati zadržani, posebno gospodje orgljavci, a pričakovali smo jih zaman.
Dovolite, da spregovorim na tem mestu nekaj več o naših razmerah, posebno ker sem prepričan, da ne javljam samo svojega mnenja, ampak
govorim v smislu svojih cenjenih sodrugov. — Celjski in laški okraj, ki sta zastopana v našem društvu, štejeta do sto učiteljskih močij; društvo pa ima komaj do 30 članov in od teh se redno vdeležuj zborov komaj polovica. Iz dragih okrajev čujerno vesela poročila o krepkem razvijanji društva, pri nas godi se nasprotno. Več izbranih močij, ki so pred leti pridno dohajale k zborom in nas navduševale z besedo in vzgledom za društvo, odmiče se mu sedaj dosledno. — Žalostno, a res je, da so se jeli starejši gospodje, posebno nadučitelji, (le nekaj je častnih izjem) prav skrbno ogibati „mladih". Ni nam znano, da bi bil kateri mlajših učiteljev raz-žalil svojega starejšega tovariša, da-si nas gledajo nekateri starejši zaničljivo čez rame. Ako vam mrzi, da je vodstvo društva večinoma v rokah mlajših močij, zakaj ne dohajate k zboru? Radi vam prepustimo vodstvo društva in prepričani bodite, da nihče mlajših ne bo izstajal zavoljo tega, da ni v odboru. Odsotnežem pa ne moremo vrivati odbor-ništva. Ako se spodtikate ob nevspehih društva, krivi ste sami, ker izostajate; gotovo bi nam bilo veliko več doseči v združitvi. — Da spregovorim še nekaj o cenjenih zastopnicah krasnega spola! V tem oziru nahajate se pri nas dve zanimivosti. V nobednem okraji ni primeroma toliko ženskih učiteljskih močij (v celjskem jih je Iti, v laškem pa 11) in nikjer se cenjene zastopnice krasnega spola tako dosledno ne odtegujejo društvenemu delovanju kakor pri nas. — Toda dovolj! Upam da se nisem nikomur zameril in da se bode tudi pri nas na bolje obrnilo.
Pri zadnjem zboru peli smo pesmi „Rožici" in „Lepa naša domovina".
Gospod predsednik poročal je, da je vis. c. kr. namestništvo v Gradci potrdilo z odlokom z dne (j. marcija 1892, št. 4057 poslovenjena in preosno-vana pravila dosedanjega društva „Cillier Lehrer-Verein". Naše društvo imenuje se doslej „učiteljsko društvo za celjski in laški okraj". Z navdušenimi besedami vabil je gospod predsednik vso učiteljstvo obeh okrajev, da bi se složno združilo v dosego vzvišenega smotra, namreč: „Skupno duševno nadaljno izobraževanje v vseh ljudsko šolo zadevajočih znanostih, vaje v petji in sviranji ter pospeševanje ljudsko-šolskih in učiteljskih interesov sploh". Polagal nam je na srce častno dolžnost vsakega pravega člana, storiti za društvo vse, kar je v njegovi moči, da se društvo lepo razvija in da se ugled učiteljskega stanu vedno vekša. — Nova pravila so se dala natisniti ter jih dobi vsak član jeden iztis proti povračilu stroškov (10 kr.)
Tovariš gospod F. Brinar govoril je o zanimivi snovi, „Cesarska pesem v ljudski šoli". Govornik je povdarjal, da učiteljstvo uvažuje veliko korist te pesmi in da pa mora to tudi z vso marljivostjo in navdušenostjo nadaljevati, ker ljudstvo ne ve še povsod naše prekrasne državne himne prav ceniti.
Akoravno se začne se „Cesarsko pesmijo" vže v prvem šolskem letu, vendar se da vzvišeni pomen in vsebina te prekrasne pesmi strokom prav razkriti še le na višji stopnji. Poročevalec je priredil učno sliko za to stopnjo in je razkladal pomen in nastanek „Cesarske pesmi" ali avstrijske himne, ter pojasnjeval vsebino posameznih kitic. Učno sliko popolnili so z izvrstnimi opazkami tovariši, gg. Zupan, Stukelj, Gradišnik in Brezovnilc.
Da hi naše društvo spomin tristoletnice Komenskega dostojno slavilo, predložil je gospod Stukelj : uj vsak član naj sestavi opis kraja, v katerem službuje oziroma nabira narodno blago in izroči društvu; b) društvo naj deluje na to, da se po peda-gogiških letih raztresene učne slike zberejo in manjkajoče še spišejo in da se kmalu izda prepotrebni navod k našim čitankam; c) priredi naj se slavnostno zborovanje. Vsi trije predlogi so se sprejeli. Prihodnje zborovanje posvetiti hočemo spominu Komenskega in prevzame slavnostni govor vrl naš tovariš gospod J. Stukelj.
Prečital se je tudi dopis gospoda R. Knaflič-a, učitelja pri Sv. Juiji oh j. ž., s katerem naznanja svoj pristop k društvu in predlaga, naj prevzame društvo nadaljno nabiranje prispevkov za spomenik, oziroma muzqj Komenskega ter je pripravljen v ta namen odstopiti društvu po tamošnjih tovariših in tovarišicah nabrano svoto in nabrane knjige prepustiti društvu. Predlog gospoda Knaflič-a se rado-voljno sprejme.	—r.
Iz kamniškega okraja. Dne 7. aprila se
vršeče zborovanje okr. učit. društva v Dobu počastilo je 25 gospodov in gospodičinj.
Ob 10. uri pričela je gspdč. Gabrijela Gogala stvarno in slovnično obdelovati berilo „Bučelica". Podavanje je bilo korektno in jako zanimivo, kar je potrdil tudi gospod predsednik, ko ji je izrekel hvalo v imenu poslušalcev.
Gospod predsednik J. Janežič pozdravi v obilnem številu došle društvenike ter zahvali gosp. nadzornika L. Letnar-ja na naklonjenosti do društva, katero med drugim kaže tudi s tem, da ne zamudi nobedne seje. Potem obširno govori o J. A. Komenskem, katerega nam postavlja v vzgled vstrajne marljivosti in redkega rodoljubja. Spomnil se je tudi prevzišene vladarske rodbine in britke žalosti njene, katero je povzročila tekom društvenega leta neizprosna smrt.
Iz tajnikovega poročila razvidelo se je, da je društvo tekom leta dvakrat zborovalo. Pri zborovanjih sta poročala gg. Burnik in Trost; prvi o pre-pariranji živalij, drugi pa o napravi prirodoslovnih aparatov. Društvenikov je bilo 33; tö število pa se je le s tem skrčilo na 31, ker sta namreč gspdč. Roth in g. Vrančič bila premeščena v draga okraja. Tajnik dostavi še, da društvo ni storilo Bog si ga vedi kaj, a da je našim razmeram popolnoma za-
dostovalo. Kajti narod naš je majhen in temparament' njegov kaj rad vskipi bodi-si pri naravni ali umetni temparaturi ter kuje idejale, katerih pri tej raztre-:enosti ni kos zvršiti. Stan naš pa je v tem narodu, alco ga pogledamo skozi politične naočnike, le majhna, a jako črna pika. Ta stan je važen, pre-potreben, imeniten itd. pravi politikar, kadar ga potrebuje v svoje namene; kadar ga pa ta stan prosi z otročjo pobožnostjo : gospod usmili se me! zavrne ga robato: lenuh, delaj! ter ga sune tje, kamor se.mečejo iztisnene limone. Prilično tako se je blalil naš stan posredno in neposredno, vedoma ali nevedoma pod različnimi političnimi firmami v polupreleklem času, ko so se razpravljale res utemeljene prošnje za povišanje naših plač. Denarja za nas ni, pač pa graja, ueoprvičena graja, ker posamezno zanemarjenje šolskega posla, če je sploh kje, kar jaz vedeti ne moreni, ni, ni kriv ves naš stan, niti vse učiteljstvo! Hud, bridek in nepričakovan udarec je to nedolžnim, — pa njih je njbeško kraljestvo! Zato pa ne bodimo potrti. Živimo, ker živeti moramo, rajši v veselji nego v žalosti. Pogled skozi mnogobarvno politično steklo razjasnil nam je razmerje, kar pa ni malo. Porabimo položaj, ki nas je osamil, združimo se med seboj v tesno bratsko zvezo, v kateri si potožimo svoje trpljenje, svoje nezgode in se iznebimo bolesti, ki nam jih po-vzročuje težak posel naš vsaj do časa ko nas bodo pravičneje sodili in pošteueje plačevali! V to naj pcniaga Bog, naše društveno življenje, vzajemnost, stanovska ljubezen in ponos — učitelj sam !
Blagajnik gospod Tramte nakupil je — izpol-nivši društvene sklepe — dvema umrlima tovarišema grobne napise in svetilke ter pri vsem tem, da je poravnal mnogo drugih podrobnostij, še prihranil 34-10 gld.
Pri točki „protinasveti" se prvi oglasi gospod nadzornik U. Let.nar, ter predlaga, da društvo v spomin 300-letnice J. A. Komenskega pristopi kot pokrovitelj k Ciril-Metodovemu društvu. Jako temeljito podprti predlog sprejme se z dostavkom gospoda Cenčič-a, da se vsota 100 gld. vplača v treh letih.
Gospod Stiasny pa obširno in temeljito pobija 17. marcija t. 1. v kranjskem deželnem zboru po gospodu poslancu Janko Kersnik-u izrečeno željo, da bi bili okrajni šolski nadzorniki stalni. Ker bi se s tem vpeljal v ljudsko šolstvo birokratizem, predlaga resolucijo, ki se je po daljši debati nekoliko spremenjena sprejela tako-le:
1.	Da se suplirajo oboleli učitelji ter da se začasno zasedejo izpraznene službe, treba je namestiti za vsak okraj namestnega učitelja.
2.	Da bi se stalni šolski nadzorniki umestili, se ne more priporočati.
Tudi se je razgovarjalo o gospoda poslanca Kersnik-a kritiki: „šolski v spe h i so v marsičem negativni in učiteljstvo ni tako, kakoršno bi po pravici moralo biti". Ker
pa je imenovani poslanec ud tukajšnega c. kr. okr. šolskega sveta in kot tak poučen o tuokrajnem šolstvu in učiteljstvu, more se naravno iu logično .sklepati, da ta jako nepovoljna kritika velja nam, Ker pa si je tukajšnje učiteljstvo v zvesti, da stori vsikdar svojo dolžnost, pozove gospod nadučitelj Burnik navzoča zastopnika učiteljstva v c. kr. okr. šolskemu svetu, da povprašata službenim potoni, če je mislil gospod dež. poslanec nas, če pa ne, naj se to naznani potoni šolskih vodstev.
Ko se sprejmejo še nekateri nasveti, izberejo se v odbor gg. Letnar, Janežič, Tramte, Toman, Trost, Stiasny in Kecel ter sprejmejo izvolitev za „zavezine poverjenike" gspdč. Klančar in gg. Gorjup, Stiasny in Kos, sklene gospod predsednik zborovanje.
A. K.
Iz gornjegraškegaokraja. (Vab i 1 o.) Gornje-graško učiteljsko društvo priredi dne 10. maja t. 1. v proslavo Komenskega izvanredno zborovanje v Nazarjih. Ob 9. uri dopoludne bode sv. maša v Nazarjih, pri kateri poje pevski zbor učiteljskega društva. Potem bode zborovanje pri Turnšeku po tem-le vsporedu: 1. Pozdrav predsednikov; 2. Slavnostna himna; 3. Slavnostni govor; 4. Zapisnik ; 5. Letno poročilo tajnika in blagajnika; 0. Volitev novega odbora; 7. Vplačevanje društvenine; 8. Nasveti. Ker je glavni namen tega zborovanja, da učiteljstvo tega okraja na prav dostojni način slavi 3001etni spomin Komenskega, zato odbor najvljudneje vabi vse ude in se nadeja, da se zborovanja vsi brez izjeme vdeležijo. Najprijazneje se pa tudi vabijo gg. tovariši iz sosednih okrajev, kakor tudi vsi drugi prijatelji šolstva. Za dobro postrežbo se bode skrbelo.	__Odbor.
Litija, Ö. maja. (Vabilo.) Učiteljsko društvo za „litijski šolski okraj" ima svoje zborovanje v spomin 3001etnice J. A. Komenskega dne 19. maja dopoludne oh 10. uri v Z a g o r j i za Savo. Vspored: 1. Pozdrav predsednikov. '2. Zapisnik zadnjega zborovanja in društvene zadeve. 3. Komensky. največi učitelj narodov. 4. L. Lavtarjev računski stroj. (O tem predmetu bode predaval iz prijaznosti gospod dr. Tomaž Romih s Krškega). 5. Šiba v šoli. (G. Karol Matajec). 6. Volitev poslancev k zborovanju „Zaveze". 7. Nasveti. Radi važnosti 4. točke in ker naše društvo s tem zborovanjem slavi slavnega pedagoga Komenskega, podpisani odbor vabi vse učiteljstvo in tudi druge šolske prijatelje tega okraja k prav obilni vdeležbi. Odbor.
Iz Istre. (Vabilo) k rednemu občnemu zboru „Slovenskega učiteljskega društva za koprski okraj", dne 19. t. m., ob 9. uri zjutraj v Buzetu, kjer se bode proslavljal ob jedneiu tudi spomin tristoletnice rojstva Jana Amosa Komenskega, in obhajala desetletnica društvenega obstanka.

Dnevni red: 1. Pozdrav došlil). 2. 01) rojst-veni tristoletnici Jana Amosa Komenskega. .(Možki zbor, dr. G. Jpavic). Slavnostni govor; govori g. Kristislav Ilogatec. 4. Prečkanje zapisnika zadnjega občnega zborovanja. 5. Poročilo predsednikovo, ti. Tajnikovo poročilo, letno in za minolo desetletje. 7. Blagajnikovo poročilo, letno in za minolo desetletje. 8. Volitev treh pregledovalcev računov. 9. O ustanovitvi „društvenega fonda", oziroma „Slovenskega učiteljskega podpornega društva Iiomensky", v trajen spomin njegove rojstvene tristoletnice. 10. Volitev društvenega vodstva. 11. Morebitni predlogi. 12. Sklep: cesarska pesem in Učiteljska himna.
Z ozirom na to, da je letošnji redni občni zbor izvanredne važnosti in za nadaljno koristno in plodonosno društveno delovanje največjega pomena, vabi društveni odbor vse člane in p. n. gg. društ-venike s tem najvljudnejše in jim toplo priporoča, da se vsi brez izjeme vdeleže polnoštevilno!
Dobrodošli so nam tudi, da, celo lepo jih prosimo, naj blagovolijo priti k zborovanju tudi drugi, sosedni slovenski in hrvatski člani in p. n. gg. to- !
variši učitelji in prijatelji društva, kateri se za stvar zanimajo.
To je želeti posebno radi tega, da se moremo potem tem izdatneje medsebojno bodriti in spodbujati k vstrajnemu, vsestranskemu, za občni blagor in prosveto prepotrelmemu delovanju ter da naše društvo, jedino te vrste v Istri, tem vrednejše proslavi najženijalnejšega „učitelja narodov" in „prvega pedagoga sveta" in da tem lepše praznuje desetletnico svojega obstanka.
Vsi pa, ki mislijo priti k zborovanju in vde-ležiti se potem skupnega obeda, naj blagovolijo to pravočasno, vsaj do 17. t. m., naznaniti velecenjenemu tovarišu g. Berno Bekar-ju, liadučitelju v Buzctu, ki je blagovoljno prevzel skrb za obed. da bode mogel potrebno še za časa ukreniti.
Na svidenje torej v Buzetu!
Živela učiteljska zavednost in vzajemnost!
Za odbor „Slovenskega učiteljskega društva za koprski okraj v Dolini": Miroslav Anžlovar, predsednik.
Dopisi in <
Maribor. Pred tukajšnjo c. kr. izpraševalno komisijo za občne ljudske in meščanske šole delalo je pretekli teden 8 kandidatov sposobnostni izpit za ljudske šole. Dobili so te-le pismene naloge:
A.	Pedagogika in nemški učni jezik. Ueber Erziehung des Leibes, a) Notwendigkeit derselben. b) Welche Punkte sind liiebei im bllgemeinen zu berücksichtigen ? ej Wie ist insbesondere der Leib abzuhärten?
B.	S1 o v e n š č i n a. Na kateri stopnji, zakaj in kako se podajajo v ljudski šoli životopisi pesnikov? (Z zgledom.)
O. Računstvo in oblikoslovje. 1. Der Zusammenhang der Stufen des Kopfrechnens im Räume 1—100 für alle Operationen ist durch je ein Beispiel in der Form, wie dies das Beispiel „50 + 30 = ? — 6 Z. und 3 Z. sind 9 Z., 60 und 30 ist 90" zeigt, zu erläutern.
2.	Die Aufgabe: 13 Arbeiter vollenden eine Arbeit in 13'/a Tagen bei täglich lOstiindiger Arbeitszeit ; wie viel Arbeiter vollenden dieselbe Arbeit in 9 Tagen, wenn sie täglich 93/4 Stunden arbeiten? ist als Schlußrechnung so zu behandeln, daß die Rechnung auf ganze Zahlen zurückgeführt erscheint. Die Schlüsse sind in bündigen Worten zu geben. (Die Slovenen arbeiten die Aufgabe slovenisch aus.)
3.	Berechne den inneren Wert einer hohlen Goldkugel (spec. Gewicht = 19-32), wenn der Halbmesser der äußeren Kugelfläche 4cm und ihre Wandstärke lern mis8t. Das Wertverhältnis zwischen Gold und Silber sei 1 : 15
Iruge vesti.
T>. Real i je. 1. Zgodovina in zemlje-pisje: Die Bedeutung Wiens in geographischer und geschichtlicher Beziehung. (Vortrag auf der Oberstufe der Volksschule. — (Slovenci slovenski.)
2.	Naravoslovje: Der.Schatten (methodisch). Slovenci slovenski.
3.	Naravopisje: Für das 5. Schuljahr einer mehrklassigen Volksschule ist der Lehrstoff mit Berücksichtigung der localen Verhältnisse und des eingeführten Lesebuches auszuwählen uud auf die Jahreszeiten, die Monate und Wochen des Schuljahres zu vertheilen.
Izpit so dostali kandidatje, in sicer: gospodje Edvard Cell, Franz Kurmann (le za nemški učni jezik), Tomislav Kurbus, Rudolf Koser, Adolf Skokan, (le za nemški učni jezik), Josef Terčak in Ferd. Reicll (s poskušnjo iz slovenščine.) Jeden kandidatje odstopil.
Pred ljubljansko izpraševalno komisijo je pa delalo izpit baš tudi v preteklem tednu 7 kandidatov in 18 kandidatinj. Natančneje poročamo prihodnjič.
(Odlikovanje.) Naučilo ministerstvo podelilo je nadučitelju in znanemu slovenskemu skladatelju, gosp. Danilu Fajgelj-u umetniško štipendijo. — Čestitamo!
Popravek. V poslednji številki „Popotnika*' str. 116 vrinili ste se v stihe spis „J. A. Komensky" završujoče, napaki, ki neljubo kvarita ritem. V šestem stihu čitaj „kteri" mesto „kateri"; zadnji stih pa naj slove: „Oče si ti jim vsem trem" itd.
Raznoternosti.
[Koliko stoji učenec deželo.] Seznan-kom, ki so se letošnjemu štaj. dež. zboru predložili, je povzeti, koliko na leto stoji jeden učenec na raznih deželnih zavodih deželo Štajersko. Na dež. realki v Gradci stoji jeden učenec deželo na leto 76 gld., na dež. gimnaziji v Ljubnem 72 gld. na dež. spodnji gimnaziji v Ptuji 90 gld., na dež. meščanki šoli v Celji 63 gld., v Fiirstenfeldu 118 gld., v Gradci 45 gld., v Ilartbergu 82 gld., v Judenburgu 119 gld , v Radgoni 82 gld. in v Voitsbergu 65 gld.; na dež. akademiji za risarstvo v Gradci 54 gld., na dež. glnhonemnici 184 gld., na dež. kmetijski šoli v Grottenhofn 298 gld., na dež. sadjarski in vinorejski šoli 219 gld., na rudarski šoli v Ljubnem pa 223 gld.
[Nenravnostne knjige pri nas in drugod.] Kitajska vlada iznašla je izdatno sredstvo proti razširjevanji nenravnostnih knjig, katere so v „vlndovini srede" baš tako priljubljene, kakor v državah evropskih. Izdala je torej strog ukaz, da izgube takoj službo vsi vladni uredniki, kateri dovoljuje, da se v njihovem sodnem območji obelodanijo nenravne knjige. Vsak zasebnik, kateri tiska take knjige, dobi 100 batin s palicoj, ter ga bodo pregnali iz njegovega bivališča. Sto batin odmeri se t.ildi temu, kateri prodaja take knjige. Vednootno olikani mandarini bodo razsojevali nravnostni značaj knjig. — Sreča za mnoge, da živimo za „kitajskim zidom", sicer bi pel bambus.	„P. z B."
[Srednja Evropa — ledena puščava.] Po najnovejših raziskovanjih geologiških dokazalo se je, da je bila država avstrijska, nemška in bel-giška pred davnim časom snežena pustinja in vlado-vina mrazu kakor sedanje arktiške krajine, južni in severni tečaj. Kotlina češke dežele je bila ledeno morje, v katerem so prebivali mroži in tulnji, in okolu Dunaja in Berolina bila je domovina severnih medvedov. To stanje trpelo je nekaj tisoč let, potem pa so se te dežele nagloma izpremenile v domovino mrzlega barja: na to sledila je tu doba prerij po načinu step sibirskih in severo-ameriških a pozneje doba gozdov sestojnih iz velikanskih prestie in pra-protja. Najrazširnejša žival bila je tukaj v tem času bela, rudečevka severna miš, soboli in pižmi
bivolovi. Soboli in losi živeli so v Nemčiji še leta 44. pr. Kr., ko je pridrla rimska vojska do germanskih pokrajin. V stepah preganjala se je vže takrat čreda divjih konj, v I. stoletju po Kr. pa se je umaknila tolpam volkov in medvedov. „P. z B."
[Neskončnost v s e m i r a]. Francoski astronom Flammarion piše v svojem organu ,,L' Astronomie" : „Poskušajmo pojmovati (shvatati) obsežnost svetovnega prostora. Dvignimo se od zemlje po premej smeri do katerikoli točke na nebu s hitrostjo svetlobnega žarka, tedaj s hitrostjo 300.000&»! v sekundi. Predno pridemo s to hitrostjo do najbližjega solnea, mine 3'/2 leta. Vendar ne ustavljajmo se! Spejmo dalje ter se ponesimo z določeno hitrostjo deset, dvajset, sto, tisoč let od solnea, od brezštevilne množice planetov; nadaljujmo neprenehoma po bli-ščobi zvezd, po meglah in rimskej cesti, ki se sklada z neštevilno množico svetov: priče bodemo, kako vznikavajo in vzgubljajo se drugi svetovi in okolu nas padale bodo zvezde liki slapovom. Ne ustavimo se, temveč poletimo dalje, poletimo deset tisoč in sto tisoč let v ravnej črti, z nezmanjšano naglostjo, poletimo morda milijon let. Zdi se nam, da smo na koncu — toda nikdar. Z vsakim trenotkom odpirajo se pred nami novi prostori, z vsakim trenotkom gore pred nami nova solnea. Drugi milijon let mine in iz nova novi prostori, nova solnea, novi sostavi. Nikjer konca, nikjer omejenega obzora, nikjer svoda, nikjer oboka, ki bi nam zastavil pot. Kje smo? — Kako pot smo napravili? Prišli smo do cilja — a kje? Do neskončnosti! A v resnici nismo niti pedi dalje. Ne prebližamo se nikakej granici, nismo jej kar nič bliže, kakor da stojimo vedno na istem mestu; lahko začnemo svoj pot iz nova, letimo dalje brez oddiha po neskončnem veku. doseči bi mogli katerokoli točko v svetovnem prostoru! A, ko bi se slednjič ustavili v tem trudnem poletu po tisoč in tisočih let, videli hi, da se nismo pomaknili naprej niti za delek svetovnega prostora, in da nismo napravili niti koraka. Povsod sredina a nikjer meje! V tej neskončnosti so solnčni sostavi le otočki v veliki povodnji svetovnih otokov; proti trajni večnosti je življenje našega človeštva s svojo božansko in politiško zgodovino, življenje naših planetov le sen trenotni.	„P. z B."
St. 2i3.
Podučiteljsko mesto.
V Ormožkem šolskem okraji je umeščati pod-učiteljska mesta na ljudskih šolah H u m (Kulmberg), Sv. Lenart, Sv. Miklavž in Sv. Tomaž z prosto izbo in z dohodki IV. plačilnega razreda; provizorično nameščeni lahko dobe še vrh tega osebno doklado 30 gold. na leto.
Razpis natečaja.
Prosilci in prosilke, slovenskega in nemškega jezika vešči, naj vložijo svoje redno opremljene prošnje z dokazom, da so avstrijski državljani, do 28. maja t. 1. pri dotičnem krajnem šolskem svetu.
Okrajni šolski svet Ormož, 15. aprila 1892. 3_ä	Predsednik-. Scher er s. r.
Vsebina. I. Naše kmečko dekle pa ljudska šola, (Za nagrado.) (I.) — II. Kako naj učitelj vzbuja in pospešuje zanimanje prostega ljudstva za šolo. (A. Kosi.) (I.) — III. Kukavica, (A. Kosi.) — IV. Po deželnih zborih. — V. Proslava 3001etnice J. A. Komenskega. — VI. Listek. Listi s Kranjske. (IV.) (Bruno Trdnostal.) — VII. Društveni vestnik. (Iz „Zaveze slov. uč. društev.") — VIII. Dopisi in drage vesti. — Raznoternosti. — IX. Natečaj.
Lastnik in založnik: „Zaveza'!
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora. (Odgov. J. Otorepec.)