Poštnina v gotovčini plačana. Štev. 22. Cena edne številke na 2 strani 25 par, (1 K.) na 4 strani 50 par, (2 K.) 28. maja 1922. Leto IX. Glasilo Slovenske Krajine Prihaja vsako nedeljo. Cena na leto doma 10 din. ali 40 K. V Ameriko cena na leto 50 din. ali 200 K. Kam doma na eden naslov od deset falatov više hodi, dobijo naročniki i kalendar brezplačno. „Vredništvo i opravništvo Novih je v Črensovcih, Prekmurje“. Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih. Namest. v uredništvi. Berden Andrej kaplan v D. Lendavi. Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok 50 pár (2 K.) za večkrat popüst od 5% do 35%. Boljševiški zakonski načrt. Belgradski ministri so 8. maja razpravlali zakonski načrt o razdelitvi velikih posestev. Po tom zakoni bi se v Sloveniji razdelila' vsa posestva, štera presegajo 50 hektarov, to je 87 plügov. I tak eden veliki posestnik, šteri je do zdaj 10 jezer plügov meo potom samo 87 plügov sme obdržati. Či z toga predloga zákon postane tak za 10 let več níšče ne de meo drv v Prekmurji, niti nikšega lesa, nego vse to mb mogli iz modrejši!! dežel küpüvati. Prebivalci vekših várošov pa ne do meli več krűha, ar za varaše so velika posestva povaia .krűh. Nadale katoliške fare zgübijo vse patronatsko pravice, ar 87 plügov posestvo ne de moglo goridržati cérkvi i farofa i plebanoši drva dati; i tak do vse té terhe fárniki mogli nositi. Najvekša, v nebo kričeča krivica v tom zakonskom načrti je pa to,, ka či so lástniki teh velikih posestev podániki ..sovražnih držav,", te se njim posestva brez odškodnine zemejo. Kaj je to? To je ropanje 1 Tak je belgrad-ska Vlada na boljševiško pot stopila. 55 komunistično! poslancov je tá ista vláda vővrgla z parlamenta i zdaj ona sama čini tisto, kaj so oni glásili. Zaistino potrplivost državljanov SHS je brez mejna I Nikaj nemamo proti tomi, či se velika posestva razdelijo med polodelavsko Prebivalstvo, štero nikaj ali pa premalo zemlé má. Ali to se ne sme na boljševiški način delati, nego sporazumno s Posestniki. 1 za pošteno ceno I I ta cena se naj dá bivšemi Posestniki 1 To je naše krščansko stališče. Kopanja nikdar ne pripoznamo. Zato Čakamo od vseh poštenih kristjanov, posebno od Slov. Ljudske Stranke, na Štero so Prekmurci pri volitvah svoje glase dali, da té drzen reparski napad odbijejo. Naša držáva že tak malo poštenja má na sveti; či se té reparski zakon uveljavi, tak do vsi izobraženi narodje vse vküp za balkansko ropare držáli i naša Valuta bo pod austrijsko spadnola. Či edna prevzéta Vlada dnes grofom brez plačanja zeme zemlo, tak naj bo pripravlena na to, ka na drügo leto državljani bankam .peneze, trgovcom blágo i ministrom lepe kapute i automobile zemejo. Seljenje iz Jugoslavije v Ameriko je stavljeno. „Narodna Politika“ štev. 290. je prinesla novico, da je seljenje iz Jugoslavije v Ameriko stavleno do 30. junija 1922.-ga leta, ár se jij je teliko izselilo v leti 1921., kako je bilo določeno, najmre 6405 peršon. Zato, Čl de se šlo pelao v Zedinjene Države (Sev. Amerika), ga pošlejo nazaj s tistim hajovom, s šterim se je ta pelao. Če se je što indri rodio i ne v Jugoslaviji i samo zdaj stanüje v Jugoslaviji, Smej iti v Ameriko, ár rojstno mesto odločüje, ne pa tisto, gde što stanüje. iz med onih, ki so rojeni v Jugoslaviji, smejo iti sledeči v Ameriko: 1) Oni, ki so postanoli amerikanski državlani i njihova deca pa žene. Deca sanjo te lejko ido, če so še ne stara 18 let, od osenajšt let starejši ne smejo. 2) Državni uradniki .(poslaniki, konzuli), njihove familije, pomočniki m njihove slüžbenice. 3) Oni, ki mislijo skoz Zjedinjene Države iti v drügo državo. 4) Tisti, ki pridejo v Ameriko za volo trgovine. Če bi pa mislo što tam ostati i se tam naseliti, ki je prišeo samo na obisk, ga spravijo nazaj domo z Amerike. 5) Oni, ki so bili pile v Ameriki i so šli domo samo zavolo kratkoga obiska, se tüdi lejko vrnejo v Zedinjene Države. Če je|te minolo šest mesecov od tistoga časa, ko so »A domo, se nemrejo vrniti v Ameriko. X 6) Tüdi oni lejko idof ki so gledališč igralci, umetnih, pesmari, službeniki v Spitala), duhovniki, profesori. 7) Hišni lapci, dekle, ki se že prle slüžilo v Ameriki i zdaj ščejo iti nazaj-ja, da bi nadale opravljati tisto slüžbo. ' Zvün tej nesmi niti edna peršona, ki je rojena v Jugoslaviji y Ameriko. Uradna naznanila. Postopek za dediščino (herbijo) in drüge prejemke (dare) z Amerike. „U. List“ 139. Naš generalni konzul v New Jorki, v šteroga področje spadajo države: New Jork, Pennsylvania, Ohio, New Jersey, Virginia, West-Virginia, Massachusetts, Connecticut, New Hampshire, Vermont, Delaware, Maryland, Maine, South-Carolina, North-Carolina, Gorgia, Alabama, Mississipi, Florida ino Rhode-Island, davle to le navodno za prejemanje dediščin (herbije) i drügih prejemkov iz Amerike: Generalni konzulat opominja vse, šteti so v tom prizadeti, da se s svojimi zahtevami ne obračajo naravnost na te konzulat. Ar ne vejo, kaj treba priložiti k svojim zahtevam, celo stvar samo zavlačüjejo i delo otežkočijo. Da se to popravi, naj se obračajo vsi aa zunaaje mlnlstrstvo, štere pošlje dalo. Listine oziroma potrdila so Važnejša ta: puno-valano pooblastilo za konzulat; izpis iz krstni) knig rodbine tistega, šteroga imanje, posmrtaino ali odškodnino zalitevle držina ali rodbína v stárom kraji. To je jako potrebno, ka je dosta penez i drügoga imanja v rokaj čuvarov nepri-jatelskoga imanja. (The Alica Property Custo-dian), šteri želejo ta potrdila. Za tiste, šteri so se tam poškodüvali, je potrebno ešče, zvito zgoraj navedenij potrdil, sledeče: A) Ožkodnina se plača ženi, ne punolcnoj deci ino drügim maloletno poškodüvane, betežnim i vsem drügim, šteri so od tistoga živeli, ka je poškodüvaliI zaslüžo. Tak morajo.tej vsi priložiti že prle na-vedenim potrdilam ešče dokazila, da so v istini prijemali penezno podporo ■ od pokojnoga. To Potrdilo da pošte, po šteroj so prišli penezi iz Amerike. Na tom potrdili mora stati cela šuma Odked je poslana i kda i komi je bila na pošti izplačane. Če to ne mogoče, mora občina dati Potrdilo, da je pokojni za istino pošilao peneze iz Amerike. Žena pokojnoga, ponesrečenoga mora priložiti svedočanstvo, da je ešče ne z drügim omoiena. Betežni morajo meti zdravniške svedočanstvo da se ne morejo sami preživlati. Če se deli odškodnina vsaki mesec, se morajo ta svedočanstvo ponoviti vsakše tri mesece. B.) Za nesposobne: Nesposobne (hrome) osebe dobijo odškodnino vse naédnok ali pa tüdi v tro mesečnih termini!!. V tej slučajih morajo nesposobni vsake tri mesece potrditi, da so ešče živi. Če zahtevajo dediči (herbašje) odškodnino, morajo priložiti svedočanstvo siromaštva: če zahtevajo imanje, morajo priložiti od občine vöpostavlene podatke. V nešterni) amerikansko državaj prepisuje zakon, da se mora imanje po- kojnika, šteri ne püsto teštamenta, da rok dati tistim, šteri so pozvani za dediče, (herbaše) to pa dostakrat nasprotüje našim zakonom, zato se -morajo te osebe, vpisati v prlznanlce i poslati konzulati in tű se pő tem Posredüje dale. Amnestija prekmurskih vojaških beguncov. Približavle se dén poroke (zdavanja) Njegova veličanstva kralja. Važen dogodek za celo našo državo. Ob tej priliki poleg odloka ministerstva za notranje eadeve v Belgradi z dne 25. apr. 1922. št. 5999. bode vnogo oseb pomlloš-čenih. Oni Prekmurski vojaški obvezana!, šteri so z kakšega šteč zroka edskočili prek meje, da bi se ognoli vojaške slüžbe, zdaj majo najlepšo priliko, da se nazaj domo povrnejo k svojim starišom, ar gotovo bodo tüdi deležni dobrote amnestlje — brez kaštige. Zato 1 se oprosijo tüdi njihovi starišje, naj njim. pišejo, da se povrnejo nazaj v svojo domovino. (Okrajno glav. Št. 788.) o „Demokratska stranka je ne proti veri“ jo je dosta i dostakrat zagovarjao list ,.Prekmurski Glasnik". Jeli pomlite to, kak so se v prsi bili naši liberalci, ka oni so za vero, celo so navájali svétoga pisma reči Kristušovo zapoved. »Včite vse narode evangelium*1, I Pridjati so ešie slovenski, ka pa Kristuš ne je pravo. I zdaj gda je liberalni višji šolski svet prelomo to više glaieno božo zapoved stem, ka je dao starišom dovolenje, ka nedo dali včiti svoje decé evangeliuma niti nedo dali njim toga poslüšati v cerkvi pri šolarskoj božoj slüžbi — gda se to godi, té liberalni list edne reči ne pravi, ka je to ne dobro, nego veselo naznanja to brsanje v Kristuša i njegovo sveto vero. t demokratska stranka je li ne proti veri, kak to té list trdi skoro v vsakoj številki. Mi bi krivico napravili, če bi trdili, ka so vsi liberalci proti veri. Stranka je proti veri a svojim programom, a toga .programa se ne drži ništerni liberalec i ešče hodi v cerkev pa verje. Žalibog da je med slovenskimi liberalci malo takših, med madjarskimi jih je več bilo. Stranka kak takša je proti veri i zato to kak takšo obsodimo i smo jo dužni obsoditi, ar nam to veli Kristušov navuk, oseb (peršon) se pa ne dotikamo. Naša cerkev (glej kodeksa XXH. poglavje 1372 §. —1383 §.) ostro zapovedava samo takše šole, gde se na verskoj podlogi vči deca. 1 liberalna stranka je vrgla verski navuk vö z šole, Kristuš vči i je krivo-vernik, ki nači verje, ka je zakon svestvo i se ne more razpisati, če je ednok veljavnosklenjen. Liberalna stranka po ma v programi Civilni zakon i ločitev zakona. Kristuš je svojo cerkev ustanovo neodvisno od države v dühovnik reče], liberalci so pá z celoga grla kričali i tüdi glasüvali z samostojni vred proti toj neodvisnosti v Belgradi i sklenili, ka naj naše düševne skrivnosti zve prle minister če ravno ne verje Boga i samo te smejo pred naslednika Kristušovoga. To samo na krátci. Ki čte liberalno liste t má vero, jo zgübi. Žalostno nam to svedočijo jezeri 1 jezeri odpadniki. Program liberalno stranke njim je vzeo vero 1 nebo. 2 NOVINE 28. maja 1922. Glasi. Slovenska Krajina. Kaj je pa tou? V noči na 1. maja je v M. Soboti v grádi prišlo vküper 14 gospodov — nedomačinov, šteri so zborovali okoli do 4. vöre zajtra. Več časa čáka na uresničanje ideja, ka bi v M. Soboti vpelali jugoslovanski fašizem, da bi lejko v stráj jemáli s pesnicami svoje politične nasprotnike, šterih s svojov idejov nemrejo dobiti za tou, ka bi po njüvi hrbtaj priplezi na visike stouce. Kak čüjemo, sta med temi bila tüdi g. K. j g. Š. šteriva sta vnetiva pristaša ideje jugosl, fašizma. Lejko vörjemo, ka njim je nedeljski shod zápro sapo in zaj iščejo potov in načinov, kak bi nikoga straj zéli. Mi jugoslovanskim fašistom v M. Soboti samo telko pevejmo, ka mámo bole trde glave kak oni, tüdi močnejše pesnice i naravnost izborne bikovnice. Torej!? M. Sobota. Premeščen je po želi g. glavara dr. Lipovšeka kancelist g. Božidar Budin od nas v Logatec. Tak *se guči i verjeten je té guč, ka na Pritisk liberalcov je premeščen Budin, ár so tei spravišča naše stranke apr. 30., šteri se je nad vse pričakovanje posrečo, ne mogli pozabiti.' Dobromi tovariši i somišljeniki Želemo vse dobro posebno pa tisto gorečnost za našo stranko, štero je meo tű. Slovenci spijemo alkohola za 1,500,000.000 (eno milijardo i petsto miljonov) koron na leto. Mamo pa to srečo, da znamo, škoda, pisati i šteti. Či pa se pitamo, ali mamo pri vsakšoj hiši bar eden časopis, se bomo jako čüdili. Prekmurci, delajmo, da bodo pri nas v vsakšoj hiši bar edne krščanske novine. V krčmaj se zapije eden den več, kak kak koštajo lepe krščanske novine na celo leto! Od Amerikancov smo dobili za Novine, M. Lista i kalendar na l. 1921. naročnine i podpore : Bridgeport, M. J. Golob 2000 K- za 20 drobcov; Cleveland, Frank Rožman 1500 K- (10 dolarov) za 10 falatov; Chicago Balažic Štefan, Potočnik Ludovik, Chesterlovo Fr. Sereta, Porfer: Vouri Marko, John Kavaš. Martin Muzatta, Peter Valpetič vsaki en falat 503 K., Rajtar Martin tri dolare za dva naročnika01200 K, iz Chicage; Apolonija Gjörek, Chicago na V« leta 37 K- 50 fil.; Čurič Martin i Hozjan Martin (Doiie Ave) vsaki eden dolar, S. Bethlehem, Anseim Murn, za 15 falatov 3200 K- Oda se iz srca zahvalimo za te dare našim vrlim Amerikancom, prosimo je, ki so ešče ne poravnali na I 1921. svoje naročnine, naj jo poravnajo Zednim z novov na k 1922. Tüdi prosimo tiste domače, ki so svojim naročili v Ameriko liste, naj je Opomenejo, ka poravnajo svoj dug. Na Martinišče so v imeni † Kühar Štefana pleb. v Beltincih oča pokojnoga darüvali 1500 K. Veržej. 10 jezero čekov je dogotovljeni za ..Martinišče*'. Segajte po njih i darüjte na njé ka prevűpate, če mogoče vsaki mesec. Tri leta mo nabirali. Naš g. poslanec, ar se njim je zdravje ne zbolšalo, so dobili ešče 8 tjedenski dopüst. Na orlovski tabor v Brno se je javilo osem Prekmurcov. Za vsakoga je odposlano že 100 Din. v Ljubljano zvezi i iména prijavljenih. Gda detektiv strela v javnom lokal!. Kaj takšega se tüdi samo pri nas, cilo v Prekmurji lehko zgodi, Naša Slavna vláda pošlje v D. Lendavo 2 detektiva, nevemo zakaj, mogoče palik kakšo protidržavno zaroto ščejo gorzvohati. Samo da te takši detektivov nesmejo pošiljati sem, šteri se spravijo v kavarno i tam ščejo nedužne ljüdi pretepati, da se malo napijejo i revolvere jemlejo vö žepa i tam v javnom lokali, gde mnogo ljüdi? začnejo strelati, u. Hajdukovič nam je že dobro Znani s Prejšnji časov, da je z bikovnicov pretepao nič ne krive prekm. gospode, kak je to že dognala preiskati, i Sodnija tüdi izrekla svojo sodbo: Zdaj te gospod zopet strela po kavarne]: Revolver njemi je lendavski policaj vzeo i kak se govori tüdi na hladno djao na 24 vör. Dober detektivi Smrtna kosa. Dne 16. t. m. je vmro g. Štefan Arvay trgovec v M. Soboti. Britka žalost nas je obtežila pri njegovoj ranoj smrti, ar je bio pokojni za istino pravi možati značaj, veren pristaš naše ljüdske stranke, šteri je za njo dosta včino, njo podperao tak z penezi, kak z drügimi sredstvami. Pri pogrebi so nazoči bili od civ. oblasti g. Dr. Bratina, načelnik krajevnoga odbora SLS z odborniki g. Švikaršič, predsednik kluba g. Mihael Cipot, Trgovski gremij i mnogo prebivalstva z M. Sobote. Želejmo njemi, naj počiva v miri! »Prekmurski Glasnik” je pa grdo zlagao v Štev.'19. z dne 14. maja: Napisao je namreč, g. Koder, da je'v Cerkvah bujo Orel ednoga sokola. To je pa laž, kak so Že vsi slovenski listi pisali Morilec je ne bio oreh nego nikši lamp Sokolskoga düha, šteri na bože reči nikaj ne dao. Zato so ga támkaršnji plebanoš niti ne šteli pokopati, ar niti na skradnjo vöro ne dao znamenja pokore i pravo, ka se nešče spovedati. To je istina, g. Koder, i ne kak ví lažarite po vašem lažlivom listi i ščete samo grditi Orle. Niti vas ne pokopajo, či se ne spokorita bar na skrad-njoj vöri ! M. Sobota. Da bi se liberalci ne mislili i veselili, ka je gosp. Božidar Budin na Pritisk liberalcov, ekspresnim potom bio premeščen iz M. Sobote v Logatec, da bi mogoče od zdaj naprej organizacija SLS prenehal ali zaspala. Ne, nikoli ne! Naša akcija, akcija SLS se šele začne 1 Zapomnite si dobro predragi domačini to premestitev gosp. Budina. Tisti uradniki, šteri so z vami, ki vam ido vsakšem oziri na roko i vaše Želé podpirajo, so taki premeščeni. Jeli to ne prpti ljüdskoj volji ? Potrpite predragi vrli, pošteni in dóbri Prekmurci. Pride čas, da tüdi z liberalnim sistemom obračunamo. M. Sobota. V nedeljo dne 28. maja 1922. ob 10. vöri se vrši shod SLS na Tišini za voljo ustanovitve Kmetske zveze. Vsakšega kmeta je dužnost, da se vpiše v to zvezo, ar ta zveza ma posebno za kmete veliki gospodarski pomen. Pridite vsí na te gospodarski shod! , Iz Sv. Jürja. Ništerni den si sedejo „inteligentrli“ gospodje k stoli v gostilni Raffel pri Sv. Jürji. Dobro se počütijö pri sladkoj vinsko] kaplici. Pride počaši tüdi g. tamošnji nadučitelj Tone Lazar *i si sede k stoli. Bio je prijazno sprejet. Pri stoli je bio tüdi nadvse preljubljeh gospod iz carinskoga urada, dobro se zadavila in reče: „En gospod je više pri Sv. Jürji1' Te reči je g. nadučitelj vzeo na sebe. — I Počakajte, ka se zgodi. Gda je te pošten carinarnik šo domo, g. nadučitelj ga počaka i strašno začne mazati.. Šteo je namreč stem svojo intèíigenco, boksarijo dokazati. G. nadučitelj so pa zato .tüdi ne vujšli brez. toga da ne - bi kar dobili ’— Tak kaže en vučiteo lepo példo deci. naj ga nasledüjejo. Kak mbrejo naši starišje svoje deco zavüpau na takse vučitele! Imenitno pa ešče najbole v tóm žalostnom dogodki to, ka sta oba gospoda z preka pa se itak tak radiva mata. Rak bi te g. nadučitelj ljübo naše Prekmurce. Škaridal, ka delajo t! ljüdje. Za voljo zopetnoga slučaja pésje besnosti v Gornji Radgoni je odredilo okrajno glavarstvo v Ljutomeri Poostreni Pesji zapor.za sodni okraj G. Radgona. Podlistek. Misijonsko poročilo našega prvoga prekmurskoga. misijonara g. Kerec Jožefa iz Portugalske naselbine Macau-China. Če ne pravilno bilo, naj bi pregledal policaj dovoljenja in ga zadržao na ladji. Pa ne bilo potrebno: en misijonar (in šče klerik) gotovo ne bo spravo v nevarnost angleške nadoblasti v Indiji. Skoraj celi den smo se stavili v mesti. Ogledali smo si njegovo tronarodno karakterisko! Kitajsko, štero je prevladajoči element. Indijance, ki večji del tvorijo državno slüžbo, in Malajci, ki so domačini, pa vendar najbolj zapostavljeni. Vrvenje in življenje prebivalcov toga mesta je nad vse pisano. Napisi imen vilic je v angleščini in malajščini z indijanskimi črkami; ravno tako na oblastvenih poslopjah. Vsi drügi napisi trgovinskih in obrtnih poslopij so pa v kitajskom klinopisi; to pomeni, da vso trgovino imajo oni v rokah. Gibanje ljüdstva je tüdi najbolj kitajsko: fijakarske vozičke prevažajo napol oblečeni žuti kitajci z velkim krnščakom na glavi kak prekmurska krbüla; ženske več ne nosijo kikle, kak se je to šče v Colombi videlo nego vse v hlačah hodijo, le indijanke so samo pogrnjene z dugov tunikov; moški nosijo kite; deca so obrita po glavi sploh na nespodoben način: na dveh straneh pri vüjah in na čeli jim püstijo male šopke vlas drügo jim pa vse pobrijejo; nosilnice z kitajskimi bogataši so tüdi pogosti promet penangških vilic; amerikanci, angleži se pa z motorji vozijo po lepih širokih cimentanih vilicah. Hiže so lepe, več nadstropne; zasebne vile ob- dane z lepimi palmskimi vrtovi; trgovinska in delniška poslopja so odprta popolnoma z celo steno proti vilici, z šterih je prihajo raznovrstni smrd jedil lastna samo tomi vzhodnomi narodi; küharji so kitajci; kühnjo nosijo na bisage na hrbti in kričijo po vilicaj, kakše jedila kühajo: na enoj strani pa posodo iz štere se jej; žlic tü nepotrebüjejo: župo popije iz šalice, drügo trdo ali gosto jed pa z dvema botičima v vüsta znosijo. Tüdi črevlarji so okrog idoči: šila, drete, kopita, leder itd. itd. vse na bisagaj nese po vilicaj in kriči za ljüdmi, če majo raztrgane črevlje; na kraji vilice si vsede in popravlja črevlje popotnikom. Što je lačen ali pa raztrgani, ta naj ide na vilico: tam najde küharja z jedili, črevlarja, šnaderja itd. Pogledali smo si tüdi ništerne stolarske delavnice, ki so odprte na vilice: tü vse dela čipéč ali küčéč; tišlarji na tleh sedijo na deski in jo tak hablijo; pripomniti pa morem, da so izvrstni izdelavci rezbine v les in pozlatarji; najlepšo opravo z rokov izrežejo. Pregledali smo skoraj vso mesto in kda smo se že dobro nahodili, smo vstopili v velik „Hotel Orient“, kjer smo se pokrepčali z svežim japonskim pivom. Ogledali smo si tüdi dva velikanska zavoda, šteriva vodijo katoliški misijoni. Za dečke ga imajo v oskrbi angleški šolski brati; za deklice pa sestre „Božjega Detinstva“. Ta zadnji imá 1200 prebivalcev, k večjemi samo nevolne zapüščene sirote, ki so postale žrtve paganskega praznoverstva in šterih se nesmilüje nihče drügi, če ne sveta Katoliška Cerkev. Ze njeni sveti Kristosovi navuki dajo pogum ubogim misijonarom, da se žrtvüjejo noč ino den z največjimi srmaki toga sveta. Pred odhodom iz mesta na ladjo so nam sestre Božjega Detinstva podarile dva kokusova oreha; vagala sta sedem (7) kilo. Enoga smo pojedli pred odhodom iz zavoda, drügoga smo pa seboj na ladjo vzeli. Na ladji smo šče 10 vür čakali na odhod, da so malajci 60000 kokosovih orehov naložili za nekšo tvrdko v Shangaji. Malo pred odhodom iz luke Penang je lyojdova agencija razširila neprijeten glas za nas. Govorilo se je, da iz Singapore ne bomo šli v Hong-Kong nego v Batavijo na otok Java, od tam pa prej v Manillo (filipinski otoki) in v Jokvamo na Japonsko in šče potem v Shangai in Hong-Kong. S tem bi se podugšalo za dobrih 16-—18 dni naše potovanje. Nemški oficir, ki so šli v Batavio v nizozemsko mornarsko slüžbo, so se toj novosti veselili; ali večina popotnikov je potüvala na Kitajsko v Hong-Kong in Shangai, zato je v obednici pri večerji nastalo hüdo mrmranje. Stari kapitan je pomiro z burkane dühove stem, da on nemore na odgovornost nikše agencije voziti dva-tri tjedne dalje one popotnike, šteri so v Trsti plačali vožnjo in živež samo za 45 — 50 dni, in zato, če singaporska agencija imá za te pristanišča vnogo nakupičenoga blaga, naj to javi centralni opravi Lloyda v Trsti, ki zato odpošle novo trgovsko ladjo... Ná to smo mi njemi zaploskali in prepiranji je konec bio. S tem potolaženjom smo zapüstili lepo luko Penang in smo plavali dva dni in pol po malaški ožini proti Singapore, najjužnejša točka Azije. Vožnja med ožino je bila lepa, mirna in tüdi precej vroča. Bližali smo se (ekvatorji) ravniki. Sunce je močno prepekalo, če ravnoč smo je od Port Sudena naprej imeli za svojim hrbtom, in naša senca je topot spadala na jug. Veter, ki je prihajo iz zelenoga otoka Sumatra, je hladio šče precej soparno ožino. (Dale.) 28. maja 1922. NOVINE 3 Država. 100 miljon dolarov posojila dobimo z Amerike. Po poročilih ništernih listov je to že gotova stvar i pogodba podpisana, ka pa ne odgovarja istini. Pogajanja se nadaljavljejo. Več skupin nam ponüja posojila. Ponüdba Blerove skupina je ne najugod-nejša. Drüge banke nam pod boljšimi pogoji ščejo dati posojilo, tak da niti govora ne od sprejema Blerove ponüdbe. Naša vlada je na Vogrskom dala popravlati zpokvarjene vagone. Fabrike je pa neščejo vödati, dokeč stroškov ne plača. Minister za agrarno reformo je vödao odrebo, poleg štere veleposestniki morejo redno obdelavati svojo zemlo. Šteri nebi pravočasno notri posejao zemlje, tistomi se vkraj vzeme. Svet. Svojo krv je dao za življenje svoje matere. Ne davno se je dogodilo v Londoni. V špitali so zdravniki namenili edno žensko gor rezati; izjavili so pa, ka je ženska preslaba in ka ne de mogla preživeti te operaciji, če se ji ne vlije živa krv v žile. Da to njeni sin Zvedi, se včasi ponüdi, naj jemi odvzemejo telko krvi kak je to materi potrebno. Zdravniki so prevčili tri litre sinove krvi v materne žile in mati je srečno prestala operacijo. Strah ga je vmoro. Visokoškolski dijak! v Berlini so bili vinjeni pa so iz huncvotarije odvedli školskoga slugo v sobo, štero so ceIo s črnimi plahtami pognali in so ga na sto položili. Sluga je bio ves prestrašeni pa se je ne mogeo obrániti. Nato ga je eden od dijakov z mokrov capov močno vdaro po šinjeki, kak če bi jemi šteo glavo odsekali. Da so nazadnje šteli Slugi plačati, ar je morao takši strah trpeti, — so videli ka je od straha vmro. Domača i svetovna politika. Jugoslavija. Na seji finančnoga odbora dne 19. maja je poslanec Jugoslovanskoga kluba Vlado Pušenjak ostro kritizirao vladno postopanje. Debata je bila od vladnoga proračuna. Omeno je g. poslanec, da Vlada ne porabla invcsticijskoga posojila y tiste namene, kak je določeno. Železničarje ne dobivala draginski doklad i se ne skrbi za njihova stanovanja. Naglašao je tüdi, da se že leto dni zavlačüje zgradba železnice Ormož—Ljutomer—M. Sobota. Protestirao je proti tomi, da se stavo promet na železnici M. Sobota — Hodoš v Prekmurji i da so celo kolodvorsko Pohištvo odpelali inan, ka je pa zbüdilo velko ogorčenje po celom Prekmurji. Genovska konferenca se je dokončala brez pričakovanoga uspeha. Nova konferenca strokovnjakov se bo nadeljavala v Haagi. Češko. Znano nam ešče vsem, da je „Mala antanta“ mobiližirala tisti čas, da se je pokojni Karol kralj povrno na Vogrsko. Na Češkom so ravno te dnih bile razprave proti onim vojakom, ki so ne šteli notri rukivati. Kakši uspeh je mela mobilizacija na Českom, nam jasno kažejo sledeče številke: V Brüni pred divizijskim sodiščom je bilo obtoženi 1300 rezervistov, šteri so se notripozavanji ne šteli spokoriti, v Theresienstadti se pa 6000 takši rezervistov moglo zagovarjati pred vojaškim sodiščom. Kak se vidi, čehi tüdi nejdo radi na nove „mesnice“. V Bolgariji so komunist! meli shod, na šterom se je zbralo više 20 jezér ljüdi. Dali so proglas na Prebivalstvo i zahtevajo republiko. V Sofiji po vulicah se bijejo krvavi boji, král j B o r i š je pobegno iz Sofije. Komunisti so po deželi razvili rdeče zastave z napisi »Živela Sovjetska republika*. Ljüdstvo zahteva, naj se Vranglovi vojaki stirajo z Bolgarije. Dozdaj so jih že Stirali 100,000. V Bolgariji je še 10,000 vranglovcov i 35 jezer drügi beguncov. General Wrangel je poslao kralji i bolgarskoj vladi noto, v šteroj opomína, da Bolgarija drago bo plačala svoje dozdajšnje postopanje proti ruskim beguncom. Naše meje so močno zastražane. Po najnovejšij poročilaj je poroka (zdavanje) kralja Aleksandra za voljo betega grčke princezinje, Jelene, štera je sestra naše bodoče kraljice, odgodena od 1-ga na 8. junij. Orel. Gde bo zmaga? Naša vlada podpira na vse mogoče Sokole, kak vidimo njim zdaj pa dala 2 milijon koron. Zakaj to? Sokoli so njeni lapci, zato je pa more plačüvati. Sokoli njeni pomagajo slepih naše ljüdstvo i da bi iz Šol spravili katekizmuš i križ, oni gojijo iz zastrupljajo (zagiftajo) mlada srca s sokolskim, protiverskim dühom. Če pa ne dobijo plačeno pa bodo tüdi z drügimi očini gledali vlado. Ali bo po takšem imelo njihovo delo Uspeh. Lehko pravimo, da nel Kajti, što je plačati, tisti dela samo zato, da dobi svojo plačo. Mora tak gučati, ar je küplen i tak ma zvezane roke i noge, zmagati more samo tisti, što iz svojega prepričanja, što dela zato, ar njemi veli srce in njegova düšnavest. Takši je naš Orel. Orel ne išče plače pri drügih, ar dela iz ljübezni do domovine, do svojega naroda in bližnjega. Orlovstvo ne pomaga vláda, ne davle njemi miljone, kak Sokolom, nasprotno povsod preganja, kde se samo dá. Toda tüdi to Orla ne oslabi 1 Orel bo tembol marljivo delao, da bodo vidili, da je (večvreden) to samo vspodbüjanje za njega, če se nasprotnikom tak pomaga, a on preganja. Zato ravno leti mogočni Orel prek vseh boječih, ar si svoje uspehe spravla sam svojim trüdom. Zato bratje prekmurski Orli i ti verno ljüdstvo naprej v našij vrstaj, mi se bojüjemo za večno resnico i ljübezen, zmaga bo naša, ar z nami je Bog 1 Orlovski odsek Bratonci priredi dne 5. junija 1922. 1. to je na risalski pondeljek zamimivo igro „Trpini“ in burko ,Jz vojaškoga življenja", i ešče mnogo kaj drügoga zanlmivoga. Vabimo ljüdno vse prijatelje i somišljenike, udeležite se od daleč in blüzi te lepe prireditve našij domači! dečkov in deklin. Odbor. Kratke novice. Angleške čete so preminoči tjeden zapüstile Irsko, samo V Dublini ostane mala straža. Lakota v Dalmaciji. Dozdaj se je dogotovilo, da je v Dalmaciji že 10 ljüdi mrlo od gladi. Talijanski krao je prišao v Venezijo, gde je pogledno mednarodno rastavo in navzoči bio tüdi pri inspiciranji talijanske flotte. Nemški delavci v železni fabrikaj so stopili v strajk. Keliko stane eden mandat na Vogrskom. Po poročilih budapeštinskih listov je vlada ponüdili poslanci Mikloši Prieger 300.000 koron v slučaji, či bi stopo v vladno stranko. Gospodarstvo. Boj proti peronospori i trsnoj pisnivosti (oidium). Vinski trs, šteri je naša najbole žlahtna rastlina, napada nebrojno število škod-liveov i betega. Zato se moremo vedne i stalno, bojüvati proti tem nadlogam, či ščemo z vinskoga trsja tüdi kakši zaželjeni sad meli. Najnevarnejši betegi trsja so peronospora in oidium. V kom stojita teva betega bistveno, v to se zdaj nalačnejše ne moremo spüščavati,temveč na kratko samo ščemo opisati, kak se moremo proti njima po dozdajšnji izkušnjah najbole uspešno vojsküvati. E) Proti peronospori (paleži). Peronospora spada pod najhüjše svoraž-nike našega vinskoga trsja, štera napada listje, grozdje i povzroča stem godčkim vertom, cilov mokrih letah, ogromno velko škodo. Dozdaj je najbogše sredstvo proti tomi betegi škroplenje trsja z galicom i vapnom (bordoska zmes). Trsje se more škropiti najmenje trikrat na leto v časi od majuša do srdino julija meseca. Prvič je škropiti, gda trsna mladina zrasta na pol metra duga, najkesnej pa, kak se opazi prvi sled peronospore na listji trsja, štero ležij k zemlji najbliže, t. j. na najspodanji listi. Drügoč trbej škropiti 10 ali 12 dni za prvimi ob tretjim 14 do 16dni za drügim škropienjom, teda včasi kak grozdje oevete. Za prvo škroplenje, je vzeti en kg. galica na 100 litrov vode, za drügo i tretje pa pol drügo kg. V mokrejšlh letah pa lehko vzememo 2 kg. Vapna je vzeti živoga (nepogašenoga) ravnoč teliko, pogašenoga pa polovico več kak galica to je, na vsaki kg. galica pol drügo kilogram pogašenoga vapna. Vapno má nanon, da vzeme galici moč, kisiline i napravi galic za teškejše da ga dešč prehitro ne odpere. Če se vzeme vapna premalo, žcžge galic trsje, če pa preveč, ma galic slabejše moč i trsje preveč obseači. Zato trbej nücati pri napravlali galica vedno preskusni papir. Dobro zvagan galic je raztopiti v enoj polovici čiste vode, najbogše je deževna ali potočna voda a v drügoj polovici vode pa raznašao Vapno. Na to se ta Vapneni voda precidl v vekšo, prazno pesodo pravimo v kakši lagev ali kad, i med vedno* lecianjom se te pa notri vlevle raztoplena galiea. Tak pripravleni a škro-pilna zmes je dosta bogša, kak či se vapno vlevle^ gnüs. Škropimo zmes je na to dobro prenašati i preskusiti t belim (fenolftaleinovlm) presknsnim paperem. Či te paper z škropilnov zmesjov namočen, postane rdeči, je Vapno zadosta, či pa ne, pa trbej ešče malo več Vapno k coj dati. Raztopini galic i Vapno vsakše posebi, kak smo prle popisali, je lehko hraniti kak steč dugo, vküp zlejano i zmešano se pa mora tekom 24 vör porabiti, zato ka ta zmes za 24 vör zgübi že skoro vso moč. Či pa denemo taki po vapni v galično — vapneno zmes na vsaki 100 litrov vode ešče 10 dek cukra ali en liter mleka, se drži škropimo več tjednov brez toga, ka bi se pokvarilo. Prle kak zmes v škropilnica vlevlemo, jo trbej vsigdar gorzgrcžati, zmešati. Na mesto galica i vapna (bordoska zmes) je nücati za škroplenje tüdi lehko ednako množino bakrne poste Bosna (Bosnapasta), štera ravnič tak dobro moč ma, kak galic. Bosnapasta je že gotova zmes za škroplenje. Samo se v pripravlenoj vodi raztopi i razmeša i gotovo je škropiti. Vapna ne trbej notri devati, ar bi to le slabih) njeno moč. Škropivo iz Bosnapaste se ne pokvari, či de stalo li več tjednov. Med Škröplenjom jo pa trebej v skropilnici strosenjom večkrat premešati. Poleg gallce i Bosnapaste se rabi proti perönospori tüdi perocid, s a 1 o j d i n (sredstvo proti peronospori i oediumi). Škropiti je li v sühom vremeni. Do prihodnjega dežja se mora škropivo na trsji posüši. Le v sili, Či inači ae mogoče, se lehko skropi tüdi v mokrom vremeni. Kak hitro pa postane lepo vreme, je treba Škroplenje ponoviti Škropiti trbej trsje prav na fino, z dobrimi škropilnicami tak, da škropivo ne kaplje i ne teče do! z listja. Na keliko je mogoče, trbej tüdi ešče trsno listje oznotraj, odspodi 'dobro poškropiti pa tüdi grozdje i to tak močno, ka de vse teklo dol ž njega. Ná ne poškroplenom grozdji povzroči peronospora lehko več kvara, kak na listji. Posebno važno je škroplenje grozdja po tem, gda že ono Odcvete. Pred vsakim škropienjom trbej trs! pove-zati i podbrati. V mokrom delati, je škodüvo. Poprek na to trbej paziti, da trsje nede gosto i pod trsom naj bo vse Čisto. Kem gostejše je trsje i kem vekša vlaga med trstjom, tem hüjše se med njimi razvija trstni beteg. Cene silja v Banati i Bački so sledeče: pšenica 1 metercent 1520 K., ječmen 1200 K., oves 1080 K. Vinske cene so pribložino sledeče: Na Štajarskom küpüjejo srednja vina liter po 20—28 K., bogša po 25—32 K., sortirana po 30—40 K. V Banati so vina nikaj falejša: srednja vina stanejo 14—16 K., boljša, štera majo 11—13 odstotkov alkohola 17—22 K. Takše so cene tüdi v Dalmaciji. Državna trošarina (ficerung) na vina se je povzdignola na 200 K., na hl., to je pri litri 2 koroni. Vrednost penez. Amerikanski dolarje valajo naših 270—272 kron., francuški frank 24.80 K., Švicarski frank 53 K. Češka korona naših 5.40 K., Za naših 2.80—2.90 koron dobimo 100 austrijski koron. Talijanska lira stane naših 14.40 K. Za naših 96—98 kron dobimo 100 nemški mark. takoj, rabljen, a dobro ohranjen, parni motor, 3 konjske sile. Cenjene ponüdbe na Mihal Dermota, usnjar pri Sv. Jurju ob Ščavnici. K odaji sta v Dolnjoj Lendavi dve hiši, obe na štoke, — prva s tremi stanovanji, drüga s petimi. Zvün toga ene gorice i zemlja, — nova preša i kočije. — Küpci se naj vrnejo na pooblaščenca Dr. Viljema Némethy fiškališa v D. Lendavi. 4 „NOVINE“ 28. maja 1922 Ka je sokol? Ste čüli? To je vera slobodomiselcövl Kolbase, zelje i pivo, to je njűv beg. Morebiti vsi, šteri se imenüjejo slobodomiselci, to ne vejo. A njüvi voditeli nam pravijo tak i tej vlečejo Počasi drüge za sebov. Dale: »Naši očevje so molili boga s tremi glavami, njüvi potomci pa molijo zdaj tri bogove z ednov glavov. Vsemogöčnost i vsevednost boža jé od müh." (,,Svobodna misel" 1909. št. 5, 6). »Bogove, vrage, nebo i pekeo so stvarili lüdje; stvoriteía nikdar ne bilí) i ga ne bo". (,,Svobodna misel" 1912, št, 3,4). ,,Čioveški rod se je razvio iz stvari], štere so glihne opicam." (»Slov. Narod" 1907, št. 68). »Človek je plazo kak opica! je živo na drevji". (»Narod" 1906, št. 130.). »Stvari, šteroj bi se pravilo nemrtelna düša, nega." (»Narod" 1907, Št. 76). »Navuk, da je Bog stvoro düšo, je pripovest brez funda-menta i brez razločka med človeškov i živalskov düšov." (»Narod" 1907, št. 68). »Dolar je bog, pol dolara je bog sin, frtao dolara je pa Sv. düh". (»Dan" 1913, 8. maja). Tak pišejo liberalni listi. To je vera slobödomiselcov zdaj pa pazite. I takšo slobodomiselno vero ščejo včiti, kak sami pravijo, Sokoli svojo mladino! Starišje Slovenski šteri mate deco pri Sokolaj, ví ste toga mogoče ne tak mislili. Ali tű mate čarno na belom: takše je slobodomiselstvo 1 Toga se mogoče tüdi ne prvo leto, to je že višiša vučenost, do štere pridej1 le Počasi. Pitamo vas; ali ste ví zadovolni, da bi se vaša deca včila takše vere ? 1... Zakaj se te v krščanskom navuki včijo nači ? Štera je zdaj prava ? Obej ne moreta biti, ar sta si proti kak noč i den. Ali tüdi vl mislite, ka so vaša deca potomci opice, da se ločijo od živali samo v tom, da hodijo samo po dvej? Što je vaš bog i vaše dece: Stvoriteo celoga sveta ali kolbasi i piva? Či ste zadovolni s takšim begom i takšov verov te le dajte svojo deco k Sokolom v šolo! Čl ste pa s tem ne zadovolni, — te znate ka vam je včiniti! Da je Sokol — po njegovij lastnij rečej — brezverska organizacija, nam svedoči ta njegova spoved. »Cerkveno klerikalni navuk stoji na fundamenti vere, svetovno gledanje Sokola pa je na návukaj empírične vučenosti. (»Sokolski Vestnik" IV. Str. 23). To je tak vučeno povedano, da prosti človek nemro razmiti. Empirično — ka je to? To se pravi. Sokol nikaj ne verje, nego pripozna za istino samo to, ka se da z rokami prijeti, z očmi videti, z víihami čüti, z laktom zmeriti i zvagov zvagati, Ar se pa Bog, düša i večnost ne dajo z rokami prijeti, ne z laktom zmeriti, ne zvagov zvagati,, zato vsej tej stvari za Sokola nega. Sokolsko slobodomiselstvo se vidi tüdi v tej Tyrševij rečej. »Mislim, da je vsakoga pravica, da držnost, da stopi k radikalno) ali kon-servativnoj stranki (to prostost je Sokol sledkar kak bomo vidili zavrgeo), da se vsaki lehko šte k katoličanom ali protestantom; či se njemi pa ne vidijo ne katoličani ne protestanti, naj vöstopo Iz vsakše cerkve i vere®. Takše reči so v »Sokolskom Vestnik. (HL I 1. 128. Str.) debelo štampani. Na prvi pogled se vidijo te reči, kak dobre. Vsak katoličanec pa, šteri je gotov, da je njegova vera prava, se more spačili, da Sokol tű zove lüdij, naj vöstopilo iz katoličanske cerkve evangeličanci pa tüdi z svoje. Ajmo mi Sokoli! ... Kamo ajete? ... v brezvero! Kulturnobojnik. Morebiti pa te pravili, da Sokoli toga ne mislijo tak jako. Pravijo najme, da ,,peštüjejo vsako versko prepričanje". (,,S o k o 1 s k a načela," Str. 6!) Pogledajmo, kak poštüjejo verni »Kak kulturni (vučeni) ljüdje, šteri Znamo misliti, ne moremo prijateli biti nikše dogmatlčne i hierarhične cerkve tüdi ne smemo lübiti tej cerkev." (»Sokolski Vestnik" Hl. letnik, Str. 41, 44, 124).. (Dale.) Pošta. Števanec Ivan, invalid. Tišina. Vaš župan naj slüžbeno piše v Ljubljano na invalidski odsek, da se vam zaostano izplača zavolo žalostnih naših drüžinskih razmer. Ve na jezere siromakov invalidov ne dobi penzijo. Vnoge miljone njim je dužna že vlada, ar je peneze na drüge reči potrošila. Za sokolske lumparije má podporo. Takše je liberalno i samostojno ravnanje v orsagi. Gjürec I. vojnik. Varaždin. Peneze dobili. Hvala. Gumilar. Tišina. Pošiljamo vašemi sini vse. Naj se glasi pri glavnom komandanti i prosi Novine vö. G. minister so na prošnjo našega g. poslanca odredili, da slovenskim vojakom se more čtenje dati do rok. Dajte nam potem odgovor. K ODAJI JE eden hram v dobrom stáni i eden plüg funduša i dvá plüga trávnika. Natenčnejše se zve pri RAJNAR ANTONI posestniki Murska Sobota št. 121. ZDRAVJE kože, obraza, vratu, rok, tako kakor tudi lepa rast las, se morejo samo skozi razumno nego lepote doseči. Tisočera pripoznanja so dospela od vseh dežel sveta za lekarnarja Fellera: „ELSA“ LILIJNO MLEČNO MILO najbolje blago, najfinejše „milo lepote“; 4 kosi z zamotom in poštnino 120 Kr. „ELZA“ OBRAZNA POMADA odstrani vsako nečistost kože, sončne pege, zajedance, nabore, i t. d., naredi kožo mehko rožnato-belo in čisto; 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 80 Kron. „ELSA“ TANOCHINA POMADA ZA RAST LAS krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomlenje in cepanje las, zaprečuje prhut, prerano osivelost i t. d., 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 80 Kron. PRODAJALCI ako naročijo najmanj 12 kosov od jednega predmeta dobijo popust v naravi. RAZNO: Lilijno mleko 24 Kr.; Brkomaz 10 Kr:; najfinejši Hega-puder Dr. Klugera v veliki originalnih škatuljah 40 Kr.; najfinejši Hega zobni prašek v patent škatljah 40 Kr.; puder za gospe v vrečicah 8 Kr.; zobni prašek v škatljah 12 Kr.; vrečicah 8 Kr.; Sachet diševa za perilo 12 Kr. Schampoon za lasi 8 Kr.; rumenilo 12 listkov 48 Kr.; najfinejši parfem po 48 in 60 Kr.; Močna voda za lase 80 Kr. Za te razne predmete se zamot in poštnina posebaj računa. EUGEN V. FELLER, lekarnar STUBICA donja 40—22 centrala št. 146. Hrovaško. Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno dišeči Feller-jev „Elsafluid“ kot KOSMETIKUM za nego zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek k vodi za umivanje, ker je radi svojega antiseptičnega in čistečega osvježujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno tako je priljubljen kod krepko blago delujoče in vrlo prijetno sredstvo za drgnenje hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnogo močnejši in delujoči nego Francosko žganje in najbolje sredstvo te vrste. Tisoče priznanja! Z zamotom in poštnino za vsakoga: 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica . 72 K Za prodajalce: 12 dvojn. ali 4 spec. steklenice . . . 300 K 24 „ „ 8 „ „ . . . 560 K 36 „ „ 12 „ „ . . . 800 K POŠTNINE PROSTO na Vašo pošto. Kdor denar naprej pošlje, dobi še popust v naravi PRIMOT: Elsa obliž za kurja očesa 8 Kr. in Kr. 12; Elsa mentolni klinčič 16 Kr.: Elsa posipalni prašek 12 Kr.; Pravo Elsa ribje olje 80 Kr.; Elsa voda za usta 48 Kr.; Elsa kolonska voda 60 Kr.; Elsa šumskimiris 60 Kr.; Glycerin 16 in 60 Kr.; Lysol, Lysoform 48 Kr.; Kineski čaj 4 Kr.; Elsa mrčešni prašek 16 Kr.: Strup za podgane in miši po 16 i 20 Kr. EUGEN V. FELLER, lekarnar, STUBICA 40—17. donja Hrovaško. Centrala št. 146. Našli bodete za lastno uporabo in DARILA predmete vzlatu, srebru, nakite, ure, verižice, prstane, uhane, narokvice in krstne spominske obeske, ter od raznih potrebščin kaj iščete pri znani firmi SUTTNER Po najnižjih dnevnih cenah v najlepšem modernom izdelku. Žlice, nože in vilice, škarje, žepne nože, doze za cigarete in duhan, strojeve za brijanje, nažigače i t. d. vsebuje sjajni katalog s slikami od Tvorniške tvrtke H. SUTTNER, LJUBLJANA št. 945. 20—11 Asbest cementna PALA se dobi vsakoj količni pri SAMUEL KOHN, M. Sobota. Odvetnik in zastopnik v kaštigajočih stvareh dr. Igo Janc davle na znanje, ka se je s svojo kancelajo preselo iz Murske Sobote v Maribor, gde ima svojo kancelajo vküper z odvetnikom Franc Irgoličem na Aleksandrovi cesti št. 45 (prek od kolodvora). Andrej Oset, Maribor Aleksandrova cesta. 57. telefon 88. trgovina sena, slame, krompirja, fižole, z drvami žitom in drugimi deželnimi pridelki. Brzojavni naslov Andrej Oset. Eladó — vagy bérbe adó 12 szobás lakás teljes berendezéssel Hozzá 2 pince, 2 istáló, 1 pajta, 1 konyha, 1 mosókonyha, vágóhíd, jégverem, 2 hold föld és 130 hl, bor. Bővebb felvilágosítást Rituper János vendéglősnél Dolnja Lendaván (Vasúti utca). K odaji ali v najem (arendo) zavzeti je eno stanovanje z 12 sobami z popolnov opremov. K coj 2 pivnici, 2 štali, 1 kühinja, 1 kühinja za prati, klavnica (mesnica), ledenica 2 plüga zemlje i 130 hl. vina. Več se pozvej pri g. Rituper Janoši, gostilničari v D. Lendavi (Kolodvorska ulica). Delniška glavnica K 30.000.000 Ček. račun Ljubljana št. 12620. SLOVENSKA BANKA Centrala v Ljubljani podružnica Dolnja-Lendava, Glavna ulica št. 80. Küpüje i odava peneze i blago — dolare najboše plača. — Da intereš od vlog na hranilne knjižice i na tekoči račun po najvišišoj obrestni meri. Da vsake vrste porgo. Tisk: Ernest BALKANYI D. Lendava