2. TEMELJI RAZVOJA OBČINE I. GOSPODARSTVO . INDUSTRIJA 8. člen Z boljšo izrabo notranjih kvalitetnih dejavnikov razvoja in z investicijami bomo zagotovili 5% gla-balno rast fizičnega obsega industrijske proizvodnje. Udeleženci se obvezujemo, da bomo v obdobju 1981 —1985 vsakoletno potrebo po kadrih usklajevali s ka-drovskimi bilancami. Kvalitetno razvojno preobrazbo industrijske proiz-vodnje bomo dosegli z naslednjo dinamiko rasti koli-činskega obsega po posameznih proizvodnih skupi-nah:** — razvojno intenzivna, tehnološko zahtevna proizvodnja 10,4% — praizvodnja s posebnimi razvojnimi ujjffieritvami 'fjf % —- druga proizvodnja r, . 5,0 % S prostorskega vidika bomo razvoj industrije usmerjali v industrijske cone. Celovito izgradnjo plansko opredeljenih industrij-skih con bomo financirali s skupnimi naložbami vseh investitorjev na samoupravnih osnovah in z vključe-vanjem bank in stavbno-zemljiških skupnosti v reše-vanje problema premostitvenega financiranja dela na-ložb,. ki odpade na kasnejše investitorje. *• Pri tem v posamezne skupine razvrščamo: — razvojno intenzivna, tehnološko zahtevna proizvodnja: strojegradnja, proizvodnja električnih strojev in aparatov, proizvodnja bazičnih kemičnih izdelkov — proizvodnja s posebnimi razvojnimi usmeritvami: proiz-vodnja prometnih sredstev, 9. člen Dosežena stopnja narodnega dohodka na prebival-stvo, obseg proizvodne zmogljivosti, splošna delovna usposobljenost, ponujene tehnološke in razvojne osnove bodo dejavniki, na katerih bomo gradili: — povečanje produktivnosti, kjer si bomo priza-devali doseči več kot 60 % delež produktivnosti v real-nem družbenem proizvodu, — reprodukcijsko in konkurenčno sposobhost za vlaganje v razširitev proizvodnje s tem, da bo rast akumulacije v družbenem proizvodu izenačena z rast-jo družbenega proizvoda: količinsko in vrednostno krepili izvoz blaga, da bi s tem pripomogli k enako-pravnejšemu vključevanju gospodarstva v mednarod-no tehnološko kooperacijo, — nadomeščanje uvoza z domačimi surovinami in znanjem, — zaposlovanju upoštevanje načela racionalizacije zaposlovanja in vključevanje le-tega kot plansko kom-ponento v vseh razvojnih programih kot ekonomsko kategorijo. 10. člen Z vključevanjem znanosti in raziskovalne dejavno-sti v okviru Občinske raziskovalne skupnosti bomo s povečano dejavnostjo industrijskega inženiringa po-speševali rast in spremembe v industrijski proizvodnji tako v družbenem okolju občine kot tudi izven nje. Zlasti pa si bomo prizadevali za razvoj inženiringa tudi v odnosih zunanjetrgovinske menjave. 11. člen Organizacije združenega dela v prednostnih dejav-nostih in organizacije združenega dela, ki bodo pri-dobile prednost skozi sprejete razvojne programe, se •bvezujemo, da bomo vsestransko odgovorno in na podlagi znanstvenih osnov proučevale razvojne mož-nosti in načrtovale dinamičen lasten razvoj in razvoj celotne panoge, v katere sestavnem delu se nahajajo. Vse organizacije združenega dela se obvezujejo, da bodo dale na razpolago za študijsko analitično dejav-nost znanstvenih inštitucij vse podatke, ki bodo po-trebni za izdelavo projekta razvojnih možnosti gospo-darstva v občini. Podpisniki: OZD, MGZ, banke, IS GRADBENIŠTVO 12. člen V dejavnostih gradbeništva bomo v občini ustano-vtti Konzorcijsko telo, ki bo zagotavljalo-: — širitev inženiringa v vseh fazah gradbeništva, — združevanje celotne gradbene operative in fina-lizacije z namenom, da se zagotovi celokupna ponudba, — vključevali v konzorcijsko telo združenje zaseb-Bih obrtnikov in njlhove člane, ¦^-r sprejeli satnoupravni sporazum o združevanju deia in sredstev na bazi skupnega prihedka. ' ¦' ¦ 13. člen Gradbene organizacije oz. koordinacijsko telo bodo v občini sodelovale pri izgradnji komunalnega gospo-darstva, stanovanjskega gospodarstva, prenovi naselij, izgradnji objektov iz gospodarstva in družbenih dejav-nosti. Ob tem bodo: — vključevale izsledke znanstveno-raziskovalnega dela v modernizacijo proizvodnih procesov in uveljav-l.ianje novih tehnologij, — pospeševale uvajanje industrijskih gradbenih elementov in — nadaljevale z integracijskimi procesi na pod-ročju skupne projektive, operative in finalnih del. Podpisnik: OZD s področja gradbene operative in finalizacije združenja obrtnikov, banke, MGZ, IS PROMET IN ZVEZE 14. člen V okviru razvoja prometne politike ter usklajeva-nja in delitve dela na področju železniškega in cest-nega prometa bomo sprejeli ukrepe, ki bodo zagotav-ljali ekonomsko pogojenost delitve na železniški in cestni promet. Glede na dogovorjene naloge med Ijubljanskimi ob-činami in mestom Ljubljana, ki mu poverjamo koor-diniranje nalog, si bomo prizadevali, da bomo realizi-rali zlasti nasledrvje naloge: — na področju železniškega gospodarstva se bomo vključili v program obvozne proge DOLGI MOST — VIZMARJE ter sodelovali pri preselitvi oziroma zdru-žitvi na novi lokaciji v Mostah železniške delavnice, sedaj stacionirane v Šiški, — na področju primestnega prometa bomo priprav-ljali predloge za vključevanje prometa v dnevne mi-gracije z izgradnjo novih postajališč, — na področju cestnega prometa se bomo vklju-čili v sistemske rešitve glede premakljivih začetkov delovnega časa, da bi odpravili ozka grla v časovnih konicah, • — z organizacijami združenega dela, ki opravljajo transporte oz. so nosilci tega dela, bomo sklenili samo-upravne sporazume o prehodu na kontejnerski (palet-ni) in terminalni, lokalni in mednarodni transport, — na področju javnega prometa bomo izpostavili v občini več novih taksi postajališč skladno z razvo-jem stanovanjskih naselij. Prioriteto pri tem pa bodo imela že obstoječa naselja: Medvode, Vižmarie in Dravlje. 15. člen Za odpravo neskladja pri javnih telefonskih govo-rilnicah ter za približanje poštnih uslug prebivalstvu, se bomo zavzemali v skladu z načrtovanim razvojem krajevnih skupnosti: — postavitev novih telefonskih govorilnic in pove-čanje priključkov na izgrajene oz. optimalno primarno telefonsko povezavo telefonskih central v gradnji, — v novih naseljih bomo zagotovili prostore za iz-gradnjo novih poštnih enot, zlasti še za razbremenitev paketne dostave, — v novozgrajenih objektih OZD bomo zagotavlja-li sodobno primarno komunikacijsko povezavo. Podpisniki: OZD s področja prometa in zvez, KS, IS, SIS TRGOVINA i€. aen Pospeševali bomo dobro, samoupravno organizirapo preskrbo s kmetijskimi pridelki in osnovnimi živfli. Zato bomo: — sodelovali pri skupnem planiranju potrebnifa ži- vil za prebivalstvo ljubljanskih občin in dogovarjanju za načrtno pridelovanje živil, — sofinancirali sklad za intervencije v kmetijstvu ¦ in pri porabi hrane, prek njega pa sofinancirali tiste razvojne programe podpisnic družfoenega dogovora o organizirani proizvodnji in preskrbi Ljubljane s kmetijskimi živilskimi pridelki, ki bodo namenjeni boljši preskrbi občanov, — uveljavljali nove družbenoekonomske odnose med proizvodnjo in trgovino v sami trgovini ter raz-vijali potrošniške svete v vseh predelih občine, — zagotavljali stanovalcem in s tem občanom pre-skrbo z osnovnimi živili v tistih predelih, kjer bomo gradili nove stanovanjske soseske, — vključili se bomo v konzorcij za izgradnjo tr-govskih eentrov ob avtocestnih vpadnicah (Vodice), zlasti pa v izgradnjo nakupovalnega centra v Pod-. utiku, — vključevali se bomo v postopno izgradnjo in adaptacijo novih oz. obstoječih skladišč za povečanje zalog živilskih in drugih proizvodov v občini za zago-tovitev varnostnega paketa v primeru nesreč, — vključevali se bomo v postopno izgradnjo novih tržnic, od tega v obdobju 1981—1985 pri izgradnji nove tržnice v Zg. Siški SR 7, — obratovaini čas trgovin in lokalov, ki so name-njeni oskrbi občanov, bomo prilagajali potrebam ob-čanov, — za zagotovitev čimboljše preskrbe občanov z osnovnimi življenjskimi artikli, bomo zagotavljali tudi možnosti občasne prodaje teh artiklov tudi v kioskih. Podpisnlki: OZD s področja trgovine, IS, SIS za pneskrbo SML, MGZ, KZ Mefrrode GOSTENTSTVO 17. eien V gostinstvu se bomo gostmski delavci družbenega in zasebnega sektorja, v sodelovanju z drugimi OZD, ekupnostmi in (turističnimi društvi) — društvi ter or-ganizacijami in (zasebnimi gostinskimi delavci), ki ob-likujejo in dopolnjujejo gostinsko dejavnost, s samo-upravnimi sporazumi dogovorili za: 1. izboljšali gostinsko — turistično ponudbo s kva-liteto prehrane ter z vlšjim deležem hrane v skupnem prometu (50 °/o) delež; 2. uvedli sodobnejši način prehrane s posto^no uvedbo izdelkov nove tovarne gotove in polpriprav-ljene hrane, katere izgradnjo bomo omogočili s sred-stvi podpisnikov samoupravnega sporazuma, za izgrad-njo tovarne; 3. vključevali ponudbe prehrambenih kapacitet samskih domov šišenskega občinstva (Dravlje) 4. ustanavljali nove hotelske in gostinske objekte: Hotel Ljubljana: ki ga bomo opremili z vso sprem- ljajočo infrastrukturo ter v Podutik: z vključevanjem vseh gostinskih uslug v »Nakupovalnem centru« 5. vključevali gostinstvo in turizem v nov avto-cestni obvozni sistem v Vodicah (izgradnja servisnega centra in uvedbo stalne prehrane samopostrežnega tipa ter nudenje paketov s suho hrano »lunch pake-tov«; V dogovoru z vsemi gostinsko-turističnimi organi-zacijami (in skupnostmi —¦ za zaposlovanje) bomo ¦ pripravili program usmerjenega i2obraževanja kadrov, pri čemer se bomo dogovorili, da bo Gostinski šolski center Ljubljana na Hotelu Bellevue v procesu zago-tavljanja gostinskih delavcev, imel osrednjo vlogo. Nosilci: IS Skupščine občine Ljubljana-Šiška, IS SML, Turistična poslovna skupnost OZD (Letališče Brnik, Kompas), Gostinski šolski center Ljubljana, Hotel Bellevue, Skupnost za zaposlovarije, Komite za družbene dejavnosti, krajevne skupnosti, turistična društva, zasebni gostinski obrati. Viri financiranja: OZD — s področja gostinstva in turizma — vsak v svoj projekt združena konzorcijska sredstva vseh udeležencev, lastna sredstva zasebHikov gostinskih obratov, bančna sredstva — krediti,. Podpisnihi: OZD -s področja gostlnstva,1 MGZ, ban-ke, SIS materialne proizvodnje, IS > TUEIZEM V turizmu bomo s sklenitvijo samoupravnHi ^spora-zumov med nosilci turistične ponudbe zagotovili v so-delovanju z 'drugimi eubjekti fOZD, samoupravne or-ganizacije in skupnosti in turištičnimi dTuStvi), ki ob-likujejo in dopolnjujejo turistično ponudbo, razvijali tiste zvrsti turizma, za katere ima občina s svojo okolico ustrezne pogoje. in sicer: rekreacijski turizem, kmečki in izletniški turizem, camping ponudbo. — REKREACIJSKI TURIZEM bomo razvijali na rekreacijskih površinah, na Kopališču ob Sori, ob Kd-seškem bajerju in ob Zbiljskem jezeru. Razvoj navedenih centrov bo s ciljem popestritve rekreacijsko-turistične ponudbe, narnenjene tudi' ob-čanom ostalih ljubljanskih občin, vključen v razvoj ponudbe mesta Ljubljane in Turistične poslovne skup-nosti, na podlagi interesnega povezovanja. Nosilci: IS SO Ljubljana-Šiška kot nosilec koiazor-cija vseh zainteresiranih in pristojnih dejavnikov ter kot koordinator za izgradnjo predvidenih rekreacij-skih centrov — IS SMLO '¦¦:¦¦. — krajevne skupnosti — turistična društva -r- okrajne občine. • Viri financiranja: konzorcijska sredstva, lastna sredstva upravljalcev centrov, bančna sredstva — krediti. KMECKI TURIZEM 19. člen Ob razvijanju kmečkega in izletniškega turizma bomo kot podpisniki Družbenega dogovora o razvoju kmečkega in izletniškega turizma v SRS, v občini iz-delali program tega razvoja in s tem zagotavljali: — v prehod obstoječega izletniškega (nedeljskega) turizma v kompletno ponudbo kmečkega turizma v Dolomitih, na Rašici ter v okolici Zbiljskega jezera na kmetijah, ki bodo funkcionalno in vsebinsko —* stxo-kovno — odgovarjale kriterijem družbenega dogovora in selekciji, predvideni v pragramu razvoja (kmečki turizem) — razvijali bomo izletniški turizem prek oblik — Pohodne transverzale po poteh spominskih obe-ležij NOB — Slovenske mladinske transverzale in — Transverzale Dolomitskega odreda ter prek — rekreacijsko, memorativnih srečanj, zlasti na po-teh, ki postajajo vse večja sprehajališča delovnih ljudi in občanov. Nosilci: SO — Skupnost za pospeševanje kmetijstva v občini Ljubljana-Siška, IS SO (kot podpisnik dogo-vora), Zadružna zveza SRS, Kmetijska zadruga Med-vode, turistična društva. Viri financiranja: lastna sredstva zainteresiranih — kmetovalcev, sredstva skupnosti za pospeševanje kmetijstva, bančna sredstva — krediti. Na področju CAMPING TURIZMA bomo v ©kviru obstoječega campa Dragočajna pripravili program za uvrstitev le-tega v najvišjo možno kategorijo cam-ping ponudbe, hkrati pa programirali izgradnjo novih turističnih campov: — ob novem avtocestnem obvoznem sistemu Vi^O-dicah ter — ob nakupovalnem centru v Kosezah. Nosilci: skupščine občine in SML, turistična dru-štva, krajevne skupnosti, turistična poslovna skupnost. Viri financiranja: skupščina občine, Skupščina me-sta Ljubljane, turistična društva, konzorcijska sred-stva zainteresiranih. Podpisniki: OZD s področja gostinstva in turizma, Kmetijska zadruga Medvode, Skupnost za pospeševa-nje kmetijstva, SIS materialne proizvodnje, banke, MGZ, Poslovna skupnost za turizem SML DRO0NO GOSPODARSTVO 20. člen Z razvojem drobnega gospodarstva bomo zagotav-ljali vzpostavitev pravilnega ravnotežja med proiz-vodnjo in potrošnjo. S tem v zvezi bomo: — pospeševali vse oblike vključevanja zasebnih proizvajalcev v proizvodno kooperacijsko dejavnost za pvoizvodnjo tistih izdelkov, ki so pomembni za norma-len proizvodni proces, — združevali serdstva in delo delavcev, ki so na začasnem delu v tujini v oblike kooperacijske dejav-nosti, zlasti pa še glede združevanja dela in sred-stev-v novih oblikah pogodbene organizacije združe-nega dela, — ustanavljali obrate organizacij združenega dela v občini z delavci, ki se bodo vračali iz tujine in zdru-ževali delo ali sredstva za razvoj teh obratov, — ker je ocena razvojnih možnosti drobnega gospo-darstva pokazala, da ima samostojno osebno delo v občini pogoje za prehod v POZD, bomo posebno po-zornost posvetili ustanavljanju novih pogodbenih orga-nizacij združenega dela, — s sprejetjem občinskega odloka bomo prilago-dili davčne obremenitve novoustanovljenim POZD in obratom pogoje, v katerih bodo sredstva združena na prostovoljnih odločitvah in privarčevana iz dolgolet-nega dela v tujini. Na področju razvoja storitvenih dejavnosti v kra-jevnih skupnostih bomo: — pospešeno pripravljali vse programe za skladen razvoj novih obrtnih con, — v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi stalno ugotavljali potrebe po izpopolnitvi potrebnih nosilcev storitvene obrti zlasti na področju elektro, plinsko in elektronsko-servisnih uslug, audiovizualne TV meha-nike, Jinomehanike, uslug za gospodinjstvo (čistilnice, pralnice, likalnice), dimnikarstvo, ter uslug za osebno rabo kot so foto usluge, krojaštvo, šiviljstvo, oziroma dejavnosti, ki neposredno zadovoljujejo potrebe obča-nov, — pri planiranju navedenih storitvenih dejavnosti bomo upoštevali predvsem potrebe ene ali več KS, prav tako pa tudi širše družbene skupnosti; občina in mesto Ljubljana, — celotni program razvoja drobnega gospodarstva bomo vključili v program mesta Ljubljane z upošteva-njem predlogov KS, — prav tako bomo pri planiranju razvpja storitve-nega dela drobnega gospodarstva izhajali iz doseda-njih in predvidenih demografskih gibanj, trendov raz-voja urbanizma, osebne in družbene ravni. 21. člen, Razvoj ostalih, za potrebe prebivalstva občine po-membnih dejavnosti s področja storitvene obrti (tesar-stvo, krov&tvo, soboslikarstvo in pleskarstvo, pečarstvo, polaganje- ploščic, kamnoseštvo, stavbno kleparstvo, ključavničarstvo, kolesno in avtoservisno dejavnost, mizarstvo, tapetništvo in dekoraterstvo, žaganje drv) bomo zagotovili v sodelovanju z ostalimi občinami in v povezavi z Združenjem obrtnikov v občrni Ljublja-na-Šiška. — dejavnosti, ki povzročajo hrup in so prostorsko zahtevnejše, bomo usmerjali v naslednje obrtne cone ŠS -12/a Podutik, SP-13/1, 13/2 Poljane, SP-12 Podu-tik, ŠP-3/2 Trata, MEP-1/1 Medvode. V planiranju storitvenega dela drobnega gospodar-stva se bomo angažirali v smotrno izkoriščanje poslov-nih prostorov v soseski ŠS-8/2, kjer bo na razpolago 3.700 m2 in v naslednji fazi blokovne gradnje še do-datnih 4.000 m2. Pri poslovnih prostorih, kjer bo vzpo-stavljen najemniški odnos, bomo preprečevali spre-minjanje namembnosti, prav tako bomo opredelili tudi selektivno politiko najemnin. Zaradi nizke akumulativ-nosti nekaterih deficitamih storitvenih dejavnosti in ob upoštevanju ekonomske moči enot drobnega gospo-darstva, bomo sodelovali z določenimi sredstvi pri sub-vencioniranju najemnin. — Sredstva za nakup poslovnih prostorov se for-mirajo iz: samoupravne stanovarvjske skupnosti, last-ne udeležbe uporabnikov poslovnih prostorov, sklada za vzajemno pomoe obrtnikom, Gospodarske banke Ljubljana, krajevne skupnosti. 22. eien Na področju industrijske kooperacije bomo v sode-lovanju z Združenjem obrtnikov občine Ljubljana-Ši-ška ter v sodelovanju z organizacijami združenega dela izdelali pregled vseh tistih izdelkov, ki jih lahko kot nadomestilo uvoza ponudi zasebni sektor. 23. člen SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST IN SAMOUPRAVNA KOMUNALNA SKUPNOST bo-sta v razvoju drobnega gospodarstva sodelovali z na-črtovanjem lokalov za potrebe proizvodne in storitvene obrti, z licitacijo o nakupu teh prostorov, pri tera pa bo informacija o teh možnostih posredovana tudi de-lavcem na začasnem delu v tujini, da se lahko enako-pravno vključijo v pogoje za pridobitev lokalov za opravljanje obrti. Samoupravna stanovanjska skupnost bo spremljala izgradnjo poslovnih prostorov in pridobivala interesen-te za njihovo zasedbo. SKUPNOST KOMUNALNE SKUPNOSTI pa se bo v okviru urejevanja javnega prometa vključila v zago-tovitev novih postajnih mest tudi za taksi službo, ki jo bomo popolnjevali iz vrst domačih kandidatov, ki se bodo za to službo javili iz vrst naših delavcev v tujini. Podpisniki: OZD, KS, MGZ, banke, OSS, Združenje obrtnikov, Komunalna skupnost, Stanovanjska skup-nost, IS. GOSPODAKJENJE S PROSTOROM 24. člett, ;1 Podpisniki tega sporazuma — dogovora soglašamo: — da bomo nosilci urbanizacije v občini osredoto-čili svoje aktivnosti na območjih, ki jih zajema sred-njeročni program stanovanjske, industrijske in druge gradnje, — da bomo izvajali politiko smotrnega izkoriščanja prostorar — da bomo preverjali posege v prostor z vidika. ekologije, zaščite kmetijskih zemljišč in vodnih virov, — začeli s prenovo starih delov tnesta, — v industriji bomo poskušali maksimalno izkori-stiti razpoložljive površine, kljub temu pa ustvarili humano delovno okolje in pogoje, — zagotovili bomo samoupravno odločanje o izrabi ; prostora, — pripravili bomo urbanistično dokumentacijo za obdobje 1985—1990, — upoštevali princip policentričnega razvoja mesta Ljubljane, Podpisniki: OZB, SIS, MGZ, IS — pri investicijskem programiranju bomo upošte-vali racionalizacijo, tehnologijo in industrializacijo ter varčevanje z energijo in to na vseh nivojih od struk-turnih do izvedbenih načrtov. Nosilci aktivnosti na področju urejanja prostora so: Komite za družbeno planiranje in Komite za družbene dejavnosti, Komunalna in Stanovanjske skupnost v sodelovanju z ustreznimi urbanističnimi institucijami na podlagi SMERNIC, ki jih določa v smislu zakona o družbenem planiranju skupščina občine oziroma njen IS. Posege v kmetijski prostor bomo uskladili z zahte-vami kmetijskega prostorskega plana glede čuvanja kvalitetne kmetijske zemlje in gozdov. 25. člen Nosilca aktivnosti na področju urejanja prostora sta: KOMUNALNA in STANOVANJSKA SKUPNOST v sodelovanju z ustreznimi urbanističnimi instituci-jami na podlagi SMERNIC, ki jih določa v smislu Zakona o sistemu družbenega planiranja skupščina občine oz. njen izvršni svet. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO , 26. člen Samoupravna stanovanjska skupnost se zavezuje s tem dogovorom za smotrno stanovanjsko graditev, za racionalno gospodarjenje s stanovanjskim fondom, za razvijanje družbene pomoči v stanovanjskem gospo- Soseska ¦ ,: -• ; ¦ ŠS 4/1 Stara cerkev ' SS 8/1 Dravlje SS 8/2 Nove Dravlje ŠS 10 Draveljska gmajna SS 107 Sentvid SS 111 Vižmarje-Brod SS 12 Podutik SS 218/3 Vodice SS 202/1 c in 202/2 a Gameljne ŠP Celovška c. — Samski dom SS 201/5 Tacen 1981 darstvu in intenziven razvoj samouprave na vseh pod-ročjih stanovanjskega gospodarstva. Za realizacijo zastavljenih ciljev na omenjenih področjih je potrebno skleniti samoupravne sporazu-me in dogovore o izpolnjevanju srednjeročnega pro-grama stanovanjskega gospodarstva. Ker mora biti gradnja sosesk postopna in nepre-trgana, je potrebno z vsemi udeleženci gradnje pod-pisati dogovor o uskladitvi planov. Gradnja mora potekati skladno tudi z gradnjo spremljajočih objek-tov. Dogovor se zato podpiše z vsemi organizacijami združenega dela, s samoupravnimi interesnimi skup-nostmi in vsemi ostalimi udeleženci, ki bodo sodelo-vali pri izgradnji celovitih sosesk. Obvezali smo se, da bomo gradili celovite soseske po veljavnih normativih v korist stanovalcev. To po-meni, da gostota prebivalstva ne bo večja od 300 pre-bivalcev na hektar, da bodo temu primerno upošte-vani normativi za gradnjo šole, VVZ, pešpoti, zelenice, otroških igrišč, rekreacijskih površin in objektov, parkirnih prostorov. Spremljajoči program v celovito zgrajeni soseski bo obsegal vse tiste dejavnosti, ki bodo koristne za prebivalce. To so trgovine za zadovoljevanje vsakda-njih in drugih potreb, servisne dejavnosti, obrtne de-javnosti in ostalo, kar je v taki soseski potrebno. Podpisniki dogovora se obvezujejo zgraditi 4242 stano-vanj v celoviti soseski in za ta stanovanja in sprem-ljajoče objekte poskrbeti tudi potrebna sredstva. Število planiranh stianovanj je prikazano na na-slednji tabeli po soseskah, kjer so zazidalni načrti že sprejeti ali pa so pred sprejetjem. ,,_ 1982 1983 1984 1985 113 ST 88 ., , " 584 ST 96 568 352 90 W - .V*L" "' ; . , ¦ ., ¦¦,-¦- 142 ' 71 . 108(70 + 38) . m- v, : 31 -i ' * 814 600 21 300 BLOKI INDIVIDUALNA ZADRUZNA 936 379 19 726 211 910 71 900 SKUPAJ 4242 stanovanj 936 ^ 398 937 981 990 Individualna stanovanjska gradnja, kf ni vključena v zadružno gradnjo, ni podana, ker nam ti podatki niso znani. Iz navedene razpredelnice je razvidno, da kljub preverjanju podatkov se do danes nismo mogli izog-niti izpadu kontinuirane gradnje v letu 1982. Po sprejetem dogovoru o temeljih družbenega plana bo Samoupravna stanovanjska skupnost pristopila k podpisovanju samoupravnih sporazumov o osnovah družbenega plana občine Ljubljana-Siška za obdobje 1981—1985 z vsemi udeleženci gradnje na območjih, določenih za graditev po zgornji tabeli. Samoupravna stanovanjska skupnost se s podpis-niki obvezuje o namenski rabi prostora za stanovanj-sko komunalno dejavnost po sprejetih normativih. Ravno tako se s podpisniki obvezuje, da bo ob kon-čanju stanovanj soseska v celoti zgrajena in komu-nalno urejena z vsemi spremljajočimi objekti, zeleni-cami, nasadi in ostalim potrebnim za normalno živ-Ijenje stanovalcev. Investicijsko vzdrževanje bo temeljilo na podlagi letnega plana investicijskega vzdrževarvja stanovanj-ske hiše in materialne osnove za gospodarjenje s sta-novanjskimi hišami in stanovanji. Materialne osnove za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami bodo zago-tovljene z uveljavitvijo samoupravnega sporazuma o ekonomski stanarini v naslednjem planskem ob-dobju. Prenova stanovanjskega fonda v naši občini bo ob-segala prenovo spomeniško zaščitenih stanovanjskih hiš in prenovo oziroma nadomestitev drugih dotraja-nih hiš, zlasti pa zagotoviti naprave za ogrevanje, elektriko, kanalizacijo, oskrbo z vodo in drugo funk-cionalno usposobitev stanovanj v smislu sodobnega stanovanjskega standarda. Prenova stanovanjskih hiš in stanovanj bo opredeljena s samoupravnim spora-zumom o temeljih plana za leto 1981—1985 po letih za izdelavo dokumentacije in prenove. Pospešeno borrio nadaljevali izgradnjo podstrešnili stanovanj na še prostorsko in tehnično možnih loka-cijah. Temeljna organizacija združenega dela jn delovne skupnosti združujejo v samoupravni stanovanjsM skupnosti iz sklada skupne porabe sredstva vzajem-nosti namenjena za kreditiranje temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti ter za krediti* ranje delavcev in za kreditiranje etažne lastnine, za-družne gradnje in individualne gradnje. Sredstva solidarnosti se bodo združevala po prin-cipu sedeža TOZD oziroma delovne skupnosti in se bodo uporabljala sporazumno med temeljno organi-zacijo oziroma delovno skupnostjo ter samoupravno stanovanjsko skupnostjo. Temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti bodo sočasno z združevanjem sredstev za razreševanje stanovanjskih vprašanj odločale tudi o združevanju sredstev za potrebe skupnosti oz. enot skupnosti, ki pridobivajo in urejajo stavbna zemljišča. To združevanje sredstev bo namenjeno urejanju stavb-nega zemljišča za stanovanjsko gradnjo za razširjeno reprodukcijo individualne komunalne rabe (voda, ka-nalizacija, plin, daljinsko ogrevanje, PTT in elektro omrežje) primar in sekundar. Osnova za obseg združevanja sredstev je usklajen plan izgradnje komunalnih objektov za potrebe plani-rane stanovanjske izgradnje v srednjeročnem obdobju. Sredstva se združujejo pri skupnosti oziroma enoti, ki pridobiva in ureja stavbna zemljišča in se porab-ljajo kot investieijska sredstva za namene, oprede-ljene v 81. členu tega dogovora. Ta sredstva se lahko uporabljajo kot obratna sred-stva za stroške stanovanjske izgradnje, ki gredo v ce-no stanovanja. Na enak način se lahko porabljajo tudi druga namensko-investicijska sredstva. Udeleženci sporazuma, ki iz kakršnihkoli vzro-kov ne bodo podpisali samoupravnega sporazuma o temeljih plana za leto 1981—1985, so dolžni spošto-vati in izvajati naloge iz sporazuma pod pogojem, da je sporazum podpisala dvotretjinska večina udeležen-cev sporazuma. Podpisniki: OZD, SIS materialne proizvodnje, SIS družbenih dejavnosti, banke, IS KOMUNALNO GOSPODARSTVO 1. Gospodarjenje s prostorom in urejanje stavbnih zemljišč 27. člen Zagotovili bomo razvoj celovitih aktivnih sosesk za stanovanjsko poslovno in industrijsko gradnjo in izboljšali izrabo zemljišč, tako da bomo nove pozi-dave usmerjali na površine, ki so neprimerne ali manj primerne za kmetijsko proizvodnjo. V tem srednjeročnem obdobju bomo pripravili skupno 98 ha stavbnih zemljišč, in sicer: — za stanovanjsko gradnjo in objekte družbenega standarda 33,0 ha — za individualno gradnjo .. 8,0 ha — za poslovno in industrijsko gradnjo - ' 22,0 ha — za cestno infrastrukturo 35,0 ha Planirani stroški za odkup, pripravo in opremljanje zemljišč bodo znašali: — za odkup stavbnega zemljišča • 122,145.000 — za generalno urbanistično dokumentacijo, ki jo financira DPS 61,430.000 — ostala priprava stavbnih zemljišč 539,970.000 — opremljanje s komunalnimi napravami kolektivne rabe 546,710.000 •— opremljan;je s komunalnimi napravami individualne rabe 472,345.000 —- bančni stroški in stroški poslovanja 97,680.000 Skupaj: 1.840,280.000 28. člen Finančna sredstva za nakup zemljišč se bodo zago-tavljala od investitorjev — bodočih uporabnikov zem-ljišča in iz začasnih kratkoročnih ter dolgoročnih kreditnih sredstev poslovnih bank v naslednjem soraz-¦nerju: •— 25 °/o lastna udeležba investitorja — 75 % krediti z obrestno mero 6 %—8 % in 3—5-let- no odplačilno dobo. Za izredno kompleksne soseske (ŠS 11, SS 12) se odplačilna doba za najete kredite podaljša za 3 leta (skupaj na 8 let). — Finančna sredstva za pripravo stavbnih zemljišč se bodo zagotavljala od investitorjev, oziroma bodočih uporabnikov zemljišč in začasnih kratkoročnih in dol-goročnih investicijskih kreditov poslovne banke v na-slednjem sorazmerju: — 25 % lastna udeležba investitorja — 75 % kreditna sredstva s 6 —8 %> obrestno mero in 3—5-letno odplačilno dobo, odvisno od velikosti in kompleksnosti obračunskega območja. — Finančna sredstva za opremljanje zemljišč s ko-lektivnimi komunalnimi napravami se bodo zago-tavljala od investitorjev, oziroma uporabnikov zem-ljišč in iz začasnih kratkoročnih in dolgoročnih inve-sticijskih kreditov poslovnih bank v naslednjih raz-merjih: — 50 % lastna udeležba investitorja — 50 % kreditna sredstva s 6 do 10 % obrestno mero in za 3 do 5-letno odplačevanje v odvisnosti od velikosti soseske. — FinanČna sredstva za izgradnjo individualnih ko-munalnih naprav se bodo zagotavljala: — 40 % udeležba komunalne skupnosti — 60 % krediti poslovnih bank za dobo 15 let in s 6 °/o obrestno mero. Vire za udeležbo Komunalne skupnosti predstavlja del prerazporejenega stanovanjskega prispevka orga-nizacij in skupnosti v združenem delu (20 % od 6 °/o stanovanjskega prispevka delavcev, zaposlenih na ob-močju občine) za izgradnjo komunalnih naprav v stanovanjskih soseskah. Sredstva za odplačilo anuitet kreditov pa se bodo zbirala iz prispevka ob ceni, ki ga plačujejo uporab-niki posameznih vrst komunalnih storitev. Prispevek ob ceni se plačuje sorazmerno od obsega izvršenih kfo-munalnih storitev posameznih uporabnikov. Za lastno udeležbo se bodo koristila tudi sredstva, -ki se zbirajo kot prispevek na priključno moč od in-vestitorjev industrijske in poslovne gradnje. 29. člen Viri financiranja in obveznosti na področju ureja- -nja stavbnih zemljišč so naslednji: — Proračuni občine 61,430.000 -¦•¦ — Lastna udeležba investitorjev 616,563.000 — Sredstva iz dela stanovanjskega prispevka 108,938.000 — Bančni krediti 1.053,349.000 Skupaj : 1.840,280.000 Anuitete za bančne kredite se bodo odplačevale: — za kredite v višini 288,407.000 — iz prispevka ob -ceni uporabnikov komunalnih storitev, — za kredite v višini 769,942.000 — investitorji-uporabniki urejenih stavbnih zemljišč. 2. Individualna komunalna poraba primar — viri 30. člen Za boljšo oskrbo občanov na področju individualne komunalne porabe bomo v planskem obdobju 81—85 vlagali več sredstev v razširjeno reprodukcijo. Glede na planirano urejanje stanovanjskih, poslov-nih in industrijskih sosesk in sanacijo obstoječih na-selij je potrebno v tem planskem obdobju na območ-ju občine Ljubljana-Siška financirati v vire, magi-stralne in primarne objekte naslednje zneske: 2.1. Vodovodna območja mesta Ljubljane — Viri 32,700.000 — Magistralni vodi 198,180.000 — Primarni. vodi 57,005.000 — Raziskovalna dela 4,640.000 Vodovodi na območju vplivnega območja vodovoda Kranj 5,700.000 Vodovodi na območju vplivnega območja vodovoda Mengeš 4,300.000 Skupaj: 302,645.000 2.2. Kanalizacija — Primar in viri 433,114.000 — Kanalizaci.ia za cestni program 50.249.J3OO Skupaj : 483,363.000 2.3. Plinsko omrežje __ Viri 104,000.000 — Primar 37,500.000 Skupaj : 141,500.000 2.4. Vročevodno omrežje _ Viri ' 799,800.000 — Primar 286,800.000 — Cestni program 5,460.000 S k u p a j : 1.092,060.000 2.5. Električno omrežje — Primarni distributivni objekti 91,300.000 — Program elektro Ljubljana — mesto 44,250.000 — Program elektro Ljubljana — okolica 2,500.000 — Program elektro Kranj 3,500.000 Skupaj : 141,550.000 2.6. PTT omrežje skupaj: 163,687.000 Skupaj: 2.324,805.000 31. člen Skupna vrednost investieijskih naložb v indivi-dualne komunalne naprave (viri, primar) znaša 2.324,805.000 din. Sredstva se bodo zagotavljala s 40 % udeležbo iz dela stanovanjskega prispevka, namen.ienega za vire na primar: od'(20% od 6% stanovanjskega prispevka) X 72.1 %>, — kar znaša 267,000.000 — in prispevka na priključno moč investitorjev poslovne in industrijske gradnje 195,000.000 — združevanje sredstev po samoupravnem sporazumu za naložbe PTT in elektro 150,000.000 — sofinanciranje republiške in mestne skupnosti 200,000.000 — bančni krediti 1.512,805.000 V s e g a : 2.324,805.000 kar predstavlja 35 % lastne udeležbe od skupne vred-nosti investici.iskih naložb. Ostala sredstva se bodo zagotavljala iz kreditov. Anuitete pa se bodo odpla-čevale iz sredstev zbranega prispevka ob ceni od po-rabnikov storitev. 3. Kolektivna komunalna poraba — ceste s spremljajočimi objekti (JR, meteorna kanalizaeija, zelenice) 32. člen Za izvedbo srednjeročnega plana izgradnje cest re-publiške in mestne skupnostr za 10-letni program v Ljubljani bomo združevali nasledn.ia sredstva: — del čistega dohodka temeljnih organizaci.i zdru-ženega dela in dela dohodka občanov, ki samostojno opravljajo dela na podlagi posebnih sporazumov z RSC in SIS za 10-letni program, — del izvirnih prihodkov Komunalne skupnosti občine Ljubljana-Šiška, in sicer 50 % prispevka od motornih vozil, prispevka od pogonskih goriv, 60,079.000 50 % od nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča 136,623.000 33. člen Občinski program po predlogih krajevnih skupno-sti, ki so vključene v analizo razvojnih rnožnosti pred-stavlja naložbe v cestno omrežje s pripadajočimi ob-jekti kolektivne porabe (JR, meteovna kanalizacija, zelenice) v višini 714,350.000. 34. Llen Financiranje izvedbe občinskega programa cest-nega omrežja se bo zagotavljalo iz naslednjih virov: — združevanje sredstev iz dela dohodka temeljnih organizacij združenega dela in dohodka občanov, ki samostojno opravljajo gospodarsko dejavnost na podlagi posebnega sporazuma po stopnji 8 % čistega dohodka, zmanjšanega za izplačane osebne dohodke, oziroma 8 % davčne osnove občanov, ki samostojno opravljajo gospodarsko dejavnost v višini 616,000.000 — 25 % prispevka od motornih vozil in prispevka od pogonskih goriv 30,040.000 — 25 % od nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča 68,310.000 Skupaj : 714,350.000 OPOMBA: 8% združenje TOZD je glede na ostale obremenitve gospodarstvo za financiranje razvoja družbenih dejavnosti in ostale infrastrukture previ-soko. Zaradi tega bo potrebno v Lazi usklajevanja plana zmanjšati program iz predhodnega člena na nivo, ki bi zahteval združevanje v višini max. 3 %—-4 %. Ostalo programirano delo pa bi se preneslo v naslednje srednjeročno obdobje 1985—1995. 35. člen Program krajevnih skupnosti cestnega omrežja s pripadajočimi objekti kolektivne porabe (JR, meteor-na kanalizacija, zelenice) obsegajo vlaganja v višini 336,000.000. 36. člen Financiranje izvedbe programa KS v celoti zahteva: — 71 % samoprispevka občanov posameznih krajevnih skupnosti v gotovini, materialu in prostovoljnem delu, kar znaša 237,648.000 — 25 % prispevka od motornih vozil in prispevka od pogonskih goriv C?.ji*.000 — 25 % od nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča 68,312.000 V s e g a : 336,000.000 OPOMBA: Ker ne moremo pričakovati nad 50% udeležbe občanov v obliki samoprispevka za izvedbo programa. je realno pričakovati, da bo srednjeročni program realiziran v višini 58 %, to je 196,704.000 din in bodo oslali predlogi KS lahko v skupni vrednosti 139,296.000 din realizirani v naslednjih srednjeroč-nih obdobjih. 37. člen Program krajevnih skupnosti za objekte individual-ne komunalne porabe sekundarnega značaja (vodo-vod, kanalizacija, plin, vročevod, elektrika) obsega vlaganja v višini 393,500.000. Podrobnejši program je razviden iz elementov zS pripravo samoupravnega sporazuma, tako glede ob-jektov, vrednosti in krajevne skupnosti, v' kateri se objekti nahajajo. 38. člen Financiranje izvedbe programa individualne ko-munalne poiabe sekundarnega značaja po krajevnih skupnostih zahteva: 40% samoprispevka občanov pa posameznih krajevnih skupnostih ali plačilo soraz-mernega deleža za pi-iključek na posamezne komunal-ne naprave. kar znaša 157,200.000 din. Ta sredstva se uporabijo kot lastna udeležba pri najetju kredita pri LB Stanovanjski komunalni banki: — 60 % kreditna sredstva LB Komunalno stanovanjske banke, kar zna-ša: 255,800.000 din. Anuitete za najete kredite se bodo odplačevale iz prispevka ob ceni komunalnih storitev. OPOMBA: Samoprispevek občanov ali plačilo so-razmernega deleža za priključek na posamezne komu-nalne naprave po posameznih KS je v planirani vi-šini 157,200.000 nerealen oziroma previsok. Isto tako so previsoko planirani tudi krediti. Zato bo potrebno veliko planiranih objektov prenesti v naslednje sred-njeročno obdobje. 3». eten 4. Vzdrževanje kolektivnih komunalnih naprav Na področju kolektivne komunalne porabe je po-trebno zagotoviti kolektivne storitve, razširiti in uskla-diti na podlagi enotno dogovorjenih normativov in standardov. Na področju kolektivne komunale bomo skrbeli za čisto in zdravo okolje s tem, da bomo: — redno vzdrževali zelene površine, povečali inten-zivnost odvoza smeti in odpadkov v mestnih predelih ter razširjali to dejavnost tudi na primestna območja, — redno vzdrževali prometne površine in javno razsvetljavo — uredili pokopališko službo, . — uredili živilske trge, — uredili vodna črpališča za sanitarno vodo, — vzporedno z gradnjo stanovanjskih naselij zago-toviti tudi funkcionalne zelene površine, očuvali se-danje parkovne površine, zlasti Tivoli, ter vkljufcili v nove parkovne površine obrobne pasove Save in drugih vodotokov. 10. člen Vzdrževanje kolektivnih komunalnih naprav se bo financiralo iz prispevka po stopnji 0,93% od osebnih dohodkov delavcev. Glede na to, da izenačujemo vzdrževanje komunal-nih naprav v Ljubljani, bo v okviru te stopnje prišlo do določenega solidarnostnega prelivanja med ljub-ljanskimi občinami. Po predlagani stopnji 0,93% bomo v občini Ljub-ljana-Šiška zbrali za ta namen v obdobju 1981—1985 270,195.000 din. 5. Mestni potniški promet 41. člen SOZD SAP Viator DO Mestni potniški promet pred-videva v sredn.ieročnem času 1981—1985 naslednje in-vesticijske naložbe za: — infrastrukturo 69,492.000 — nabavo transportnih sredstev 260,300.000 — ostalo in energetika 93,893.000 42. člen Sredstva za navedene naložbe bo zagotavljal DO Mestni potmški promet iz ustvarjene akumulacije in amortizacije. Ker pa ta sredstva ne zadoščajo, bo potrebno v tem planskem obdobju zagotoviti združevanje sredstev uporabnikov. 6. Sklepanje, samoupravnih sporazumov o obveznosiih »deležene^v, na področju komunalBcga gospodarstva - Obveznoati .investitorjev za vlaganja v urejanje zeadjišž se bodo določala na podlagi posebnih pogodb ali samoupravnih sporazumov za posamezna obračun-ska območja. Obveznosti gospodarstva občine Ljubljana-Siška in ostalih udeležencev za financiranje: — objektov individualnih komunalnih naprav (viri, primar, sekundar) — kolektivnih komunalnih naprav in njihovega vzdrževanja bo določal samoupravni sporazum o teme-ljih družbenega plana ali posebni samoupravni spora-zum in bo za udeležence veljaven takoj, ko ga sprejme 2/3 večina. Za ostale, ki ga ne sprejmejo, lahko občinska skup-ščina predpiše z odlokom obvezno združevanje sred-stev. Podpisniki: OZD, SIS materialne proizvodnje, ban-ke, IS, SIS družbenih dejavnosti VARSTVO PRED PO2AROM 43. člen SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA VARSTVO PRED POZAROM se v sodelovanju s kra-jevnimi skupnostmi ter vsemi nosilci protipožarne var-nosti vključuje v dejavnost odpravljanje posledic ele-mentarnih nesree ter drugih katastrof. S tem v zvezi zagotavlja: — stalno povezavo gasilskih organizacij z družbe-nopolitičnimi organizaciiami in upravnimi organi ob-čine v pogledu razvoja in utrjevanja koncepta druž-bene samozaščite, — v povezavi z ustreznimi samoupravnimi interes-nimi skupnostmi pogoje, za zagotovitev vodnih virov ter vzdrževanje le-teh, — učvrščevanje samoupravne organiziranosti ob-čanov in delovnih Vjudi na področju požarnega var-stva. S tem v zvezi bo pristopila k financiranju novih gradenj gasilskih domov (Gunclje, Polje, Spodnja Ši-ška), adaptaciia gasilskih domov (Vižmarje, Zbilje, Spodnje Pirniče, Zgornja Siška), nabava cisteme za GD Preska, nabavo kombiniranih gasilskih vozil (Ga-meljne, Zapoge) ter nabave specialnega voza (šnor-kelj) za novo stanovanjsko sosesko Dravlje. 44. člen S posebnimi izobraževalnimi programi bo v osnov-nih šolah vzpostavljen redni program protipožarne vamosti, ki se bo logično nadaljeval v progfamih ci- , vilne zaščite krajevnih skupnosti v okviru sprejetega..<¦ programa v mestu Ljubljana. SKUPNOST ZA VARSTVO PRED POŽAROM bo določila poseben program razvoja dislociranih enot poklicne gasilske brigade, ustanavljanju novih gasil-skih enot na področju občine ter povezovanju prosto-voljnih gasilskih enot, kakor tudi enot industrijskih gasilcev v skupne naloge protipožarne varnosti v ob-čini ali izven nje. 45. člen Finančna konstrukcija prihodkov za obdobje 1981 —1985: — 0,30 °/o od bruto OD OZD in občanov, ki s svo-jimi sredstvi združujejo delo — 6,0 % od požarnih zavarovalnih premij zavaro-valnic Finančna konstrukcija odhodkov v obdobju 1981— 1985: — 17,28 % sofinanciranja programa gasilske bri-gade mesta Ljubljane — 20 % sofinanciranja stroškov skupnih služb .pri ,, Zvezi SIS mesta Ljubljane — 17,28 % sofinanciranja investicij skupnega pro- . grama Ljubljane — 17,28 °/o sofinaaeiranja programa mestne gasilske,, zveze (tečaji, šole in vzdrževanje) — 17,28 %> sofinanciranja stroškov Zveze SIS mesta Ljubljane. Za izračun ključa sofinanciranja v letih 1981— 1985 za: — gasilsko brigado Ljubljana " "v ' '!' — Zvezo SIS mesta Ljubljane ih — Mestno gasilsko zvezo Ljubljana je uporabljen dogovorjeni ključ stroškov za leto 1980. Podpisniki: OZD, SIS, IS 46. člen II. KADROVSKA POLITIKA V obdobju 1981—1985 bodo podlage za uresniče-vanje kadrovske politike v Sloveniji: — družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v SR Slovenije, — družbeni dogovor o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin, — družbeni dogovor o štipendiranju v SR Slove-niji in — samoupravni sporazum o štipendiranju v SR Sloveniji. Na podlagi teh dokumentov bomo v občini izva-jali uresničevanje dogovorjene kadrovske politike kot sestavnega dela planiranja v srednjeročnem družbe-nem razvoju. 47. člen V zvezi z izvajanjem dokumentov o kadrovski po-litiki bomo: — preoblikovali kadrovske službe, ki bodo sposob-ne v neposredni praksi izpeljati določila dokumentov o kadrovski politiki, — določili metodologijo in kriterije za oblikovanje potreb po delavcih v organizacijah združenega dela ter jih soočali s smernicami o uresničevanju politike druž-benoekonomskega razvoja v zvezi s produktivnim za-poslovanjem, — korigirali vsakoletno usmerjenost na področju zaposlovanja s samoupravnim sprejemanjem kadrov-skih bilanc v organizacijah združenega dela, — v sodelovanju z organizacijami združenega dela ter njihovimi kadrovskimi službami izpostavili pogoje za evidentiranje kadrov in potreb po kadrih ter s tem v zvezi usmerjali tokove v usmerjeno izobraževanje. Podpisniki: OZD, SIS, IS III. SPLOŠNA PORABA . 48. člen Pri oblikovanju splošne porabe v letih 1981—1985 bo skupščina občine Ljubljana-Siška izhajala iz na-slednjih temeljnih načel: — zagotoviti neposredni vpliv delavcev TOZD in občanov v krajevnih skupnostih za oblikovanje sploš-ne porabe, — splošna poraba se vključuje v napore za gospo-darsko stabilizacijo, tako da se z razpoložljivimi sred-stvi racjonalno in smotrno gospodari. Varčuje naj se pri vseh oblikah te porabe ob istočasni zagotovitvi kvalitete opravljenih nalog, — dokončati proces oblikovanja splošne porabe, tako da skupščina občine ne bo prevzemala nobenih obveznosti, ki se nanašajo na področje skupne porabe in kjer so oblikovane ustrezne samoupravne interesne skupnosti. "¦¦¦- ¦ 49. člen - Splošna poraba bo v tem srednjeročnem obdobju naraščala 20 % počasneje od rasti družbenega proiz-voda. Oblikovala se bo v skladu z letnimi planskimi akti o uresničevanju družbenoekonomskega razvoja občine. ^. 50. člen V okviru splošne porabe se bodo zagotavljala: — sredstva za delo občinskih upravnih organov, da se zagotove pogoji za učinkovito opravljanje funk-cij upravnih organov, — sredstva za izvedbo programov krajevnih skup-nosti in sicer za izvajanje nalog z uresničevanjem skupščinskega in delegatskega sistema in za izvajanje nalog, ki jih skupščina občine prenese v uresničevanje krajevnih skupnosti, — sredstva za delo temeljnim pravosodnim orga-nom, da se zagotove pogoji za opravljanje funkcij teh organov, — sredstva za dejavnost ljudske obrambe in to za tisti del dejavnosti, ki po programu ni financirana iz družbenih sredstev TOZD ali iz drugih virov, — sredstva za delovanje družbenopolitičnih orga-nizacij po načelu, da le-te pretežni del svojih nalog financiranjo s sredstvi, ki jih te organizacije zberejo same, — sredstva za družbeno pomoč borcem in Tnvali-dom NOB, — sredstva za negospodarske investicije za uresni-čevanje investicijskih načrtov na področju splošne porabe, za zagotovitev prostorskih kapacitet pri ure-sničevanju skupščinskega in delegatskega sistema in za usposobitev državnih organov za njihovo učinkovi-tejšo delo, za razreševanje stanovanjske problematike občinskih in drugih upravnih organov in odplačeva-nje že prevzetih obveznosti po pogodbah, družbenih dogovorih in sklepih skupščine občine, — sredstva za naloge geodetskih uprav, tehnično urbanistično dokumentacrjo, regulacijske in zazidalne načrte ter varstvene ukrepe za ohranitev naravnih dobrin s smernicami razvoja, — za intervencije v gospodarstvu skladno z druž-benimi dogovori in sklepi skupščine občine. 51. člen Po načelih vzajemnosti in solidarnosti bo občina zagotavljala sredstva izvajanja dogovorno opredelje-nih nalog pri tistih občinah, ki izvajanje teh nalog ne morejo zagotoviti z lastnimi sredstvi. 52. člen Za skupne naloge, za katere so se ljubljanske ob-čine dogovorile, oziroma izhajajo iz statuta in drugih normativnih aktov, da jih financira Skupščina tnesta Ljubljane, bomo iz sredstev proračuna namenili delež v breme splošne porabe občine. 53. člen Proračunski presežki, ugotovljeni nad dovoljen* L• rabo, se bodo uporabljali skladno z dogovorom • ob-likovanju splošne porabe v občinah in mestu za na-mene intervencij v gospodarstvu kompenzacij in vlo-govnih rezerv, tako da bodo sredstva posredno Vfili-vala na zmanjšanje obveznosti gospodarstva do to-vrstne porabe. Podpisniki: SIS, IS / 54. glen ---- --,... Bilanca splošne porabe v občini za srednjeročno obdobje 1981 do 1985 je naslednja: PREGLED PRIHODKOV IN RAZPOREDITE\ PRIHODKOV Klasifi-kac. prih. Prihodki Realna stopnja rasti Bazno leto 1980 1981 SREDNJEROCNO OBDOBJE — leto 1982 1983 1984 1985 A PRIHODKI 1 Davek od dohodka in davek iz osebnega dohodka 2 Prometni davki, davki od premoženja in na premoženje 3 Takse 5 Prihodki po posebnih predpisih 6 Prihodki upravnih organov 3,89 145,580 151,243 157,126 163,238 169,588 176,185 3,77 108,630 112,726 116,975 121,385 125,961 130,710 4,00 5,770 6,001 6,241 6,490 6,750 7,021 4,00 4,390 4,566 4,748 4,938 5,136 5,341 3,80 7,470 7,754 8,049 8,354 8,672 9,001 SKUPAJ 3,85 271,840 282,290 293,139 304,405 316,107 328,258 B RAZPOREDITEV PRIHODKOV 01 Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti 02 Ljudska obramba 03 Dejavnost družb. polit. organizacij 04 Negospodarske invest. 06 Znanstvena dejavnost 07 Kultur. prosvet. dej. ; ;. 08 Socialno varstvo ' •>'' ' 09 Zdravstveno varstvo • ¦• •¦• 10 Komunalne dejavnosti .• ' ' 11 Krajevne skupnosti 16 Gospodarski posegi 17-1 Tekoča prorač. rezerva 18 Rezervni sklad 3,20 89,832 92,707 95,673 98,735 101,895 105,155 4,20 4,778 4,979 5,188 5,406 5,633 5,870 3,20 10,938 11,288 11,649 12,022 12,407 12,804 — 44,050 44,050 44,050 44,050 44,050 44,050 3,20 3,650 3,767 3,887 4,012 4,140 4,273 4,20 600 625 651 679 707 737 3,00 8,409 8,661 8,921 9,189 9,464 9,748 3,00 50 52 53 55 56 58 4,48 9,890 9,983 10,614 11,179 11,679 12,104 4,20 12,300 12,817 13,355 13,916 14,500 15,109 8,00 17,314 18,699 20,195 21,811 23,556 25,440 — 1,932 2,533 2,632 2,735 2,842 2,953 — 2,356 2,533 2,632 2,735 2,842 2,953 SKUPAJ 3,20 206,099 212,694 219,500 226,524 233,773 241,254 17-2 Gospodarski posegi 20,0 27,128 40,568 43,682 46,965 50,429 54,0.78 12 Odstop. prihodki mestu 3,20 38,613 29,028 29,957 30,916 31,905 32,926 SKUPAJ 3,85 271,840 282,290 293,139 304,405 316,107 328,258 IZRACUN ZNESKOV PORASTOV DRUZBENEGA PROIZVODA IN DOHODKA — po doseženi vrednosti v letu 1979 -- - a) za bazno leto 1980 b) za leto 1981—1985 (Podatki inflatorjev, vir: Zavod SRS za družbeno planiranje dne 6. 5. 1980) °son°va Leto Leto . ¦ . Indeks *1979 198° 1981 1982 19IS 1984 1985 1985/79 1985/80 A. DRUZB. infl 18 infl. X 117 infl. X 115 infl. X 113 infl. X 111 infl. X 110 PROIZVOD real. 4 real. X 104 real. X 104 real. X 104 real. X 104 real. X 104 a) nominalno: 8,663.300 10,569.226 12,860.634 15,381.318 18,076.125 20,867.078 23,871.937 276 226 8,663.300 9,009.832 9,370.225 9,745.034 10,134.835 10,540.229 10,961.838 127 122 Š, HOHO-a) nominalno: PEK ¦ - r ¦• 7,907.675 9,704.298 11,808.190 14,122.595 16,596.874 19,159.431 21,918.389 276 226 b) realno: 8,663.300 9,009.832 9,370.225 9,745.034 10,134.835 10,540.229 10,961.838 127 122 ZAPOSLOVANJE 1981—1885 (Stopnja rasti 2,0 razen kmetijstva v zasebnem sektorju) Stanje 31.12. INDEKS 1979 1980 1981 1982 1983 1984 1985 1980/1985 Združeno delo: a) OZD s sedežem v občini 30.508 30.996 31.615 32.247 32.891 33.548 34.218 110,3 b) Poslovne enote 3.636 3.695 3.768 3.843 3.952 4.031 4.111 110,3 Zasebni sektor: a) obrt 1.966 1.997 2.036 2.076 2.117 2.159 2.202 110,3 b) kmetijstvo 360 360 360 360 360 360 360 100,0 SKUPAJ 36.470 37.047 37.779 38.526 39.320 40.098 40.891 110,3 IV. SPLOŠNA UUDSKA OBRAMBA 1N DRUŽBENA SAMOZAŠČITA 55. člen Obrambne priprave bomo izvajali kot sestavni del ' tekoče in razvojne politike temeljnih organizacij zdru- • ženega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih inte- resnih skupnosti ter družbenopolitičnih in družbenih organizacij v občini na podlagi sprejetih obrambnih ' načrtov, ki jih bomo prilagajali spremenjenim razme- ' ram v občini. 56. člen Obrambne priprave bomo izvajali tako, da bomo pripravili območje občine za splošno ljudsko obrambo ter izvajali organizacijske, materialne in kadrovske priprave za delovanje vseh sestavin občine v izrednih razmerah in v vojni. 57. člen Organizacije združenega dela bodo izvajale zlasti naslednje naloge: — izdelovale in dopolnjevale obrambne priprave za delovanje v izrednih razmerah in v vojni ter vojno-proizvodne načrte, — zagotavljale dobavo surovin, reprodukcijskega materiala in energije na podlagi sklenjenih sporazu-mov in pogodb za vojno proizvodnjo zlasti iz bližnjih virov, — oblikovale in vzdrževale stalne zaloge surovin, ki so pomembne za proizvodnjo, — dopolnjevale sistem preskrbovanja oboroženih sil in prebivalstva, — ob investicijah ohranjale tehnologije, ki jo je mogoče osposobiti za polindustrijsko, improvizirano oz. obrtniško proizvodnjo, — dopolnjevale obrambne priprave za delovanje družbenih dejavnosti v vojni, — v skladu z možnostmi nabavile lastne vire elek-trične energije (agregati), — organizacijsko, materialno in kadrovsko popol-njevale organe za delovanje v izrednih razmerah in v vojni. 58. člen Krajevne skupnosti bodo izvajale zlasti naslednje naloge: — izdelovale in dopolnjevale obrambne načrte in priprave za delovanje v izrednih razmerah in v vojni in jih usklajevale z organizacijami združenega dela na njihovem območju, — dograjevale gospodarsko bazo v krajevni skup-nosti v skladu z interesi splošne ljudske obrambe, dopolnjevale načrte delovanja vseh dejavnosti ter pripravljale pogoje za delovanje obrti, kmetijstva, kotnunale in gradbeništva ter družbenih dejavnosti v vseh razmerah, — organizacijsko, materialno in kadrovsko popoi-ljevale in usposabljale organe za izvrševanje ¦nalog v miru, izrednih razmerah in v vojni, — dograjevale sistem mobilizacije vseh sestavin. 59. člen Samoupravne interesne skupnosti bodo izvajale zla-sti naslednje naloge: — utrjevale lastne obrambne priprave in dogra-jevale temelje obrambnih priprav organizacij ždfuže-nega dela s svojega področja, zlasti z vidika delovanja posameznih dejavnosti v izrednih razmerah in v vojni ter financiranje teh dejavnosti, * — utrjevale organizacijske, materialne zlasti' pa ka-drovske pogoje za svoje delovanje, 60. člen Družbenopolitične organizacije občine bodo izva-jale zlasti naslednje naloge: — podružbljale splošno ljudsko obrambo in druž-beno samozaščito pri vseh nosilcih obrambnih priprav, — dograjevale lastne priprave na ravni ojičine, krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela ter priprave usklajevale v socialistični zvezi delovnega ljudstva, — nadaljevale takšno kadrovsko politiko na pod-ročju ljudske obrambe in družbene samozaščite, da bo v splošno ljudsko obrambo vključenih več mladih, žensk ter strokovnih kadrov, — dograjevale sistem informiranja in propagand-ne dejavnosti na vseh nivojih. 61. člen Obrambne priprave organov občine bodo usm«:-jene zlasti na zagotavljanju organizacijskih, material-nih in kadrovskih pogojev za delovanje v izrednih-raz-merah in nemoten prehod iz mirnodobnega V vojno stanje ter delovanje v vojni. Zato bomo izvajali zlasti naslednje naloge: — utrjevali sistem delovanja skupščine, predsed-stva, komiteja za splošno ljudsko obrambo in drui-beno samozaščito, izvršnega sveta in upravnih organov za njihovo delovanje v miru, v izrednih razmerah in v vojnih, — dopolnjevali obrambne načrte vseh sestavin ob-čine ter jih usklajevali z organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi intereš-nimi skupnostmi ter družbenopolitičnimi organizaci-jami, zlasti na področju materialnih bilanc in iinan-ciranja, — dograjevali in utrjevali sistem mobilizacije.vseh ,~ sestavin splošne ljudske obrambe, — utrjevali sistem upravnih zvez, zagotavljanje žič- ¦ nih in kurirskih zvez za delovanje v miru in v vojni ¦¦¦'¦ ter zagotavljali ustrezna materialna sredstva, — zagotovili blagovne rezerve prehrambenih pro-izvodov in skladiščne prostore. 62. člen — do leta 1985 opremili vse enote in štabe za teri-torialno obrambo z osebno in kolektivno oborožitvijo, intendantsko opremo, atomsko biološko-kemično opre-mo in s sredstvi zvez, — usposabljali enote in štabe za teritorialno obram-bo za dosego čim boljše borbene pripravljenosti. 63. člen - — kadrovsko okrepili enote in štabe za civilno zaščito v krajevnih skupnostih in organizacijah zdru-ženega dela, tako da bo v civilno zaščito leta 1985 vključeno najmanj 17 % vsega prebivalstva občine, — organizirali in opremili združeni odred specia-lizirane in splošne enote civilne zaščite, — nadaljevali z izgradnjo vseh vrst zaklonišč po posebnem programu ter sanirali obstoječa zaklonišča, ki nimajo uporabnega dovoljenja, . — pristopili k planskemu urejanju območja občine za izvajanje ukrepov civilne zaščite. 64. člen — krepili varnostno kulturo med občani in jih masovnejše vkjjučevali v izvajanje nalog v miru ter jih pripravljali na izvajanje nalog v izrednih razme-rah in v vojni, — s podružbljanjem varnosti in družbene samo-zaščite krepili aktivni odnos delovnih ljudi in obča-nov do samoupravnega socialističnega sistema. 65. člen Za izvajanje nalog na področju splošne ljudske obrambe, civilne zaščite, varnosti in družbene samo-zaščite bomo na vseh ravneh izvajali naslednje na-loge: — osnovno in dopolnilno usposabljali prebivalstvo, — z vajami kot obliko dopolnilnega in praktičnega pouka usposabljarvja bomo preverjali dejansko uspo-sobljenost in organiziranost vseh sestavjn splošne Ijud-ske obrambe, — usposabljali kadre za opravljanje nalog splošne ljudske obrambe in narodne zaščite, — usposabljali enote in štabe za civilno zaščito. 66. člen Dogovor o temeljnem planu ima kot prilogo tudi aneks, ki vsebuje zadeve zaupne narave in katerega vsebino potrjuje Svet za Ijudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito Skupščine občine Ljubljana-šiška. Podpisniki: OZD, SIS, IS V. KRAJEVNE SKUPNOSTI 67. člen Delavci, delovni ljudje in občani, organizirani v krajevnih skupnostih, se bomo v poglobljenem. sode-lpvanju z družbenopolitičnimi organizacijami, TOZD ih SIS v tem srednjeročnem obdobju zavzemali za: — nadaljnjo preobrazbo in preoblikovanje KS; — zagotovitev prostorov za delovarije še predvsem novoustanovljenlh KS; — zagotovitev meril za financiranje delegatskega sistema, skupnih potreb in interesov in planov raz-voja.KS; — -organiziranje akcij z udeležbo h krajevnemu samoprispevku. 68. *len Delavci, delovni ljudje in občani bomo sredstva za financiranje delegatskega sistema v KS zagotavljali iz splošne porabe, zadovoljevanje skupnih potreb in interesov iz skupne porabe, vsakoletne plane razvoja KS pa bomo na osnovi sprejetih srednjeročnih planov razvoja sprejeli posebne samoupravne sporazume, v katerih bomo določili medsebojne pravice in dolžnosti in jih tudi finančno ovrednotili. Podpisniki: OZD, SIS, IS VI. DRUŽBENE DEJAVNOSTI 69. člen Podpisniki tega dogovora bomo v srednjeročnem obdobju 1981—1985 na področju razvoja družbenih dejavnosti usmerjali napore v: — nadaljnje izboljševanje življenjskih in delovnih pogojev delovnih ljudi in občanov z vsestranskim vključevanjem družbenih dejavnosti v proces druž-bene reprodukcije na podlagi svobodne menjave dela in poglabljanja samoupravnih odnosov med izvajalci in uporabniki storitev družbenih dejavnosti, upošteva-joč doseženo materialno raven, — nadaljrvje poglabljanje in razvijanje samouprav-nih odnosov pri vključevanju delovnih ljudi in obča-nov v neposredno odločanje in opredeljevanje skupnih in lastnih potreb ter načina njihovega zadovoljevanja, — izboljševanje kvalitete storitev družbenih dejav-nosti, ki jih bo združeno delo ocenjevalo vsako leto na osnovi opredeljenih kriterijev, — solidarnostno združevanje sredstev za reševanje skupnih nalog na območju mesta Ljubljane, regije in republike, kar bomo zagotavljali z izvajanjem objek-tivnih meril in kriterijev iz sistema solidarnosti. 70. člen Neposredno izboljševanje življenjskih in delovnih pogojev delovnih Ijudi in občanov bomo uresničevali: — z nadaljnjim razvijanjem družbenega standarda, — z izenačevanjem dostopnosti dobrin in storitev družbenih dejavnosti vsem delovnim ljudem in ob-čanom, — z izvajanjem določil samoupravnega sporazuma o minimalnih standardih o življenjskih in kulturnih razmerah zaposlenih, — z uresničevanjem pogojev za pridobivanje po-trebnega števila ustrezno izobraženega kadra, kar bomo dosegli z izvajanjem dogovorjene politike šti-pendiranja, nagrajevanja in zagotavljanja stanovanj-skih pogojev, zlasti za kadre z najbolj kritičnih in deficitarnih področij, kot so: otroško varstvo, vzgoja in izobraževanje in izvajanje osnovnega zdravstvenega varstva občanov. FINANCIRANJE , 71. žles Obseg sredstev za družbene dejavnosti bo rasel za 20 % počasjieje od stopnje raati družbenega produkta. 72. člen Financiranje družbenih dejavnosti bomo zagotav-ljali s sel^ctivno politiko, v kateri bodo imele pred-nost: — družbena vzgoja in varstvo predšolskih otrok, — izobraževanje, . — osnovno ?dravstveno varstvo. 73. žlen Sredstva za financiranje osnovne dejavnosti, ki se navezuje na izvajanje enotnih, dogovorjenih dopolnil-nih programov, skupnih nalog ter programov vzajem-nosti in solidarnosti, bomo zagotavljali v skladu s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov SIS družbenih dejavnosti prek svotaodne menjave dela: — iz dela sredstev, ki jih zagotavljajo delavci iz svojih OD, — iz dohodka, — iz lastne dejavnosti izvajalcev storitev. Izvajalci družbenih dejavnosti bodo zagotovili ra-cionalno uporabo sredstev z boljšo organizacijo dela, ustreznejšo delitvijo dela in izvajanjem doslednejše discipline pri delu, s polnim izkoriščanjem delovnega časa, kadrov in opreme ter povečevanjem odgovor-nosti za delovne naloge in opravila. Pospeševali bomo tudi prostovoljno delov delovnih ljudi in občanov, kot pomemben vir sredstev družbe-nih dejavnosti. 74. člen Samoupravne interesne skupnosti s področja druž-benih dejavnosti bodo med seboj in z drugimi samo-upravnimi organizacijami in skupnostmi najkasneje do 1. planskega leta srednjeročnega obdobja 1981— 1985, na osnovi izdelanih programov sprejele samo^ upravne sporazume o vsebini, obsegu, odgovornih no-silcih in načinu financiranja mejnih dejavnosti. ....... " 75. člen V procesu podružbljanja obrambnih priprav v ob-čini bomo na področju SLO, varnosti in družbene zaščite vsestransko pospeševali in uresničevali uskla-jeno povezovanje vseh SIS družbenih dejavnosti pri nadaljnji pripravi, izdelovanju, dopolnjevanju in sprotnem ažuriranju obrambnih načrtov in drugih priprav za primer delovanja prioritetnih družbenih dejavnosti v izrednih in vojnih razmerah. INVESTICIJE 76. člen Podpisniki tega dogovora ugotavljajo, da predstav-lja nadaljnja izgradnja manjkajočih objektov druž-benega standarda enega izmed pogojev za kvalitativno izboljševanje družbenega standarda. Zato bomo podpisniki financiranje investicij na področju družbenih dejavnosti izvajali na osnovi prio-ritete z dajanjem prednosti pospeševanja družbenega standarda. Prioriteta in obseg investicijskih naložb bo opre-deljena s samoupravnimi sporazumi SIS družbenih dejavnosti. Vire za financiranje investicij bodo podpisniki za-gotavljali prek svobodne menjave dela: — iz dela sredstev, ki jih zagotavljajo delavci iz svojih osebnih dohodkov, — iz dohodka, " • * ¦ : — iz sredstev samoprispevka kot pomembnega soli-darnostnega vira, za katerega se bodo občani in de-lovni ljudje odločali na referendumu, — s prostovoljnim delom. •. DRUŽBENA VZGOJA IN VARSTVO PREDŠOLSKIH OTROK 77. 81en Na področju izvajanja družbene vzgoje in varstva predšolskih otrok bomo še nadalje usmerjali napore zlasti v: — nadaljnje širjenje vzgojnovarstvene mreže na območju občine, kar bomo uresničevali z izgradnjo manjkajočega vzgojnovarstvenega prostora v obstoje- čih in novih stanovanjskih soseskah in v KS, ki še nimajo potrebnih vzgojnovarstvenih prostorskih kapa-citet, — širjenje novih oblik in vsebin dela ter nosilcev v povezovanju VVO s KS, družbenopolitičnimi orga-nizacijami in društvi, — postopno vključevanje otrok v VVO v bližini kraja bivanja, da bi se tako postopno zmanjševala dnevna migracija predšolskih otrok. 78. člen V naslednjem srednjeročnem obdobju bo dan pose-ben poudarek ustanavljanju vzgojnovarstvenih enot v KS, da bi se tako uresničili vsi pogoji za poglobljeno samoupravno dogovarjanje in izvajanje vseh nalog, ki se navezujejo na področje izvajanja vzgoje in var-stva predšolskih otrok v posameznih KS. 79. člen Do leta 1985 bo naraslo število predšolskih otrok v starosti do 6 let od 8.800 v letu 1980 na preko 9.500. S postopnim pridobivanjem manjkajočega varstvenega prostora bomo v naslednjem srednjeročnem obdobju pridobili nadaljnjih 885 novih mest (825 mest z novo-gradnjami, 60 mest pa z vključevanjem predšolskih otrok v družinsko varstvo). Od skupnega števila novopridobljenih mest bo na-menjenih 120 mest za otroke v starosti do 2 let. Tako bo vključenih v družbeno organizirano var-stvo na območju občine v letu 1985 okoli 5.200 pred-šolskih otrok ali 55 % otrok v starosti od 0 do 6 let. IZOBRAŽEVANJE Osnovno šolstvo . - 80. člen Na področju izvajanja osnovnošolskega pouka bomo pri uresničevanju vsebine dela usmerjali napore zlasti v: — poglabljanje idejnosti pouka, ki temelji na marksističnih načelih in praksi samoupravnega sooia-lizma, — izboljševali kvaliteto pouka in še nadalje zmanj-ševali osip, — pospeševali modernizacijo poiika v šolah z uva-janjem novih tehnoloških spoznanj in sodobnih učnih pripomočkov ter metod dela, — dejavnost osnovnih šol povezovali z življenjskim okoljem šole in združenim delom v KS, — ustanavljali enote pri OŠ, ki morajo postati mesto neposrednega dogovarjanja in izvajanja nalog na področju osnovnega šolstva v povezavi s KS, — zagotavljanje enakih možnosti za vključevanje osnovnošolske mladine v vse smeri in stopnje usmer-jenega izobraževanja. 81. člen V srednjeročnem obdobju 1981—1985 bo naraslo število šolobveznih otrok na območju občine od 9.000 v letu 1980 na okoli 10.300 v letu 1985. Z nadaljnjim dograjevanjem osnovnošolske mreže in pridobivanjem manjkajočega osnovnošolskega pro-stora bomo v obdobju 1981—1985 uresničili osnovafi materialne pogoje: — za 30 % vključitev učencev v celodnevno šolo, — za 20 % vključitev učencev v podaljšano biva-nje, — ter pogoje za postopno uresničevanje sprejetega zakonskega normativa glede zmanjšanega števila učea-cev na učni oddelek (od 36 učencev na 32). 82. člen V cilju izenačevanja materialnih pogojev dela osnovnih šol bomo izvajali smiselno razmejevanje nekaterih šolskih okolišev med obstoječimi in bodo-čimi osnovnimi šolami, da bi se tako čimbolj uravno-težili pogo^i dela na posameznih osnovnih šolah. Podpisniki si bomo prizadevali izboljševati tudi po-goje za delo centralne glasbene šole FRANC ŠTURM in njenih podružničnih šol in oddelkov, Kar boipo uresničili s postopnim i-azreševanjem prostorskega de-ficita te šole. ... ,. , -, . . ... ..j ,- USMERJENO IZOBRAZEVANJE 83. člen Na področju usmerjenega izobraževanja bo dan poudarek celotni preobrazbi vzgojnoizobraževalnega sistema v cilju, da se postopno in v skladu s potrebami združenega dela in prestrukturiranjem gospodarstva realizirajo pogoji za izvajanje tistih oblik in smeri usmerjenega izobraževanja v občini, ki so že in bodo tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju odraz po-treb združenega dela občine, mesta Ljubljane in re-gije. 84. člen V okviru posebnih izobraževalnih skupnosti: za ko-vinarsko predelovalno industrijo, elektro-tehnično stroko ter za promet in zveze bo v naslednjem sred-njeročnem obdobju pri IC Litostroj, Zavodu za stro-kovno izobraževanje pri ZG Ljubljana in pri gim-naziji Šentvid vključenih v vzgojnoizobraževalne pro-grame usmerjenega izobraževanja na srednji stopnji .....učencev. 85. člen Za nemoten potek izvajanja programov usmerje-nega izobraževanja bomo podpisniki tega dogovora na podlagi samoupravnih sporazumov zagotavljali postop-no izboljševanje opremljenosti šol usmerjenega izobra-ževanja ter ustrezno povečevanje prostorskih kapacitet z modernizacijo pouka. RAZISKOVALNA DEJAVNOST 86. člen , Na področju raziskovalne dejavnosti bomo, izhaja-joč iz meril za vrednotenje in izvajanje raziskovalnih nalog in storitev preko svobodne menjave dela, zdru-ževali sredstva za uresničevanje naslednjib srednje-ročnih nalog, ki bodo vključene v program občinske raziskovalne skupnosti (ORS) in se nanašajo na: — izvajanje mestnega raziskovalnega programa, ki zajema raziskovalne potrebe in interese, ki so speci-fične za vse občine mestei Ljubljane in imajo svoje težišče na področju prioritetnih gospodarskih panog, upoštevajoč prestrukturiranje ljubljanskega gospodar-stva, — sofinanciranje infrastrukturnega programa, ki ga bo za potrebe ORS izvajala RSS v skladu z zakonom o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih sKupnostih, — delovanje ORS, ki bo v srednjeročnem obdobju 1981—1985 izvajala naslednje prednostne naloge: — ugotavljanje in usmerjanje raziskovalnih potreb in interesov v občini, — spodbujanje inovacijske dejavnosti, — propagiranje znanstvene dejavnosti v združenem delu, — ftrAnaffivDOio 7nDnchr!ono HoiounAcH rrvorl TnlnHiTlf*. ZDRAVSTVO ¦ -. ¦-¦..- 87. člen Na področju izvajanja osnovnega zdravstvenega varstva občanov bomo v naslednjem srednjeročnem obdobju usmerjali napore predvsem v: — nadaljnje izboljševanje in izpopolnjevanje zdrav-stvenega varstva občanov z izvajanjem ukrepov za odpravljanje najpogostejših obolenj in bolezenskifa stanj na območju občine, kar bomo uresničevali z vaz-vijanjem učinkovitejšega in smotrnejšega organizira-nja vseh zdravstvenih služb v okviru večje iunkcio-nalne povezanosti med posameznimi oblikami izvaja-nja zdravstvenega varstva delavcev, delovnih ljudi in občanov, — povečevanje deleža preventivnega zdravstve-nega varstva v zdravstvenih enotah (Šiška, Šentvid,' Medvode), — zmanjševanje odstotka izostankov od dela, kar bomo uresničili z uveljavitvijo ustreznih organizacij-skih ukrepov pri odobravanju in kontroli bolniškega staleža v posameznih zdravstvenih organizacijah in pri organizacijah združenega dela, — dvig kvalitete zdravstvenih storitev, — zmanjševanje čakalne dobe, — ustanavljanje novih zdravstvenih ambulant V okviru neposredne menjave dela, — intenzivnejše povezovanje medicine dela z obrat-nimi ambulantami in organizacijami združenega dela, — nadaljnje razvijanje organiziranosti zdravstvene službe v pogojih družbene samozaščite, splošnega ljud-skega odpora in LO ter v izrednih razmerah. 88. člen * Podpisniki tega dogovora ugotavljamo, da bo po-trebno tudi na področju izvajanja osnovnega zdrav-stvenega varstva še nadalje dograjevati in pridobivati potrebne prostorske kapacitete, da bi tako zagotovili manjkaioči zdravstveni prostor, zlasti na izrazito de-ficitarnih področjih. Pri tem bo dana prioriteta: — izgradnji novega zdravstvenega objekta v KS Medvode in zdravstvene postaje v KS Vodice ter iz-gradnji manjkajočih zdravstvenih prostorov v zdrav-stveni enoti Šentvid, — nadaljnjemu širjenju obstoječe lekarniške mreže* SOCIALNO VARSTVO ' ^ 89. člen V občinski skupnosti socialnega varstva bodo sa-moupravne interesne skupnosti: za socialno skrbstvo, otroško varstvo, zaposlovanje, invalidsko-pokojninsko zavarovanje in starostno zavarovanje kmetov, stana-vanjsko skupnost, oblikovale in usklajevale politiko in programe socialnega varstva, določale prednostne na-loge ter se dogovarjale za uvajanje in razvijanje novih oblik socialnega varstva na območju občine v cilju doslednejšega zagotavljanja socialne varnosti delovnih ljudi in občanov. 90. člen V skupnosti socialnega varstva bomo uresničevali socialno-varstvene potrebe ter si prizadevali uskladiti osnove in merila za posamezne socialno-varstvene pra-vice in dajatve. V ta namen bomo uredili vodenje enotne evidence občanov, ki prejemajo kakršnokoli obliko družbene pomoči — uzakonjene ali samoupravno dogovorjene. Pri tem bodo vse skupnosti v sestavu socialnega var-stva uresničevale solidarnost na posameznih področ-jih socialnega varstva in zagotavljale celovito socialno vnrnrtst HAln^rnili linHi in nhpannu 91. člen Samoupravne interesne skupnosti, ki se združujejo v skupnost socialnega varstva, bodo zagotavljale tudi financiranje dejavnosti družbenih in humanitarnih organizacij, ki imajo v svojih delovnih programih zajete elemente socialnega varstva. SOCIALNO SKRBSTVO 92. člen Na področju socialnega skrbstva bomo združevali sredstva za zagotavljanje socialne varnosti vsem so-ciaJno prizadetim občanom, ker se kot osnovni cilj vključuje v program in delo občinske skupnosti social-nega skrbstva, v povezovanju izvajanja teh nalog, ki so skupnega pomena za mesto Ljubljano in SR. Stovenijo. 93. člen V okviru delovanja občinske skupnosti socialnega skrbstva bo dan poudarek izvajanju naslednjih pred-nostnih nalog: — objektiviziranju kriterijev za pridobitev pravic pri uveljavljanju vseh oblik družbene pomoči ter po-enotenja dopiačevanja zavezancev k oskrbninam v socialnih zavodih, — pospeševanju in izpeljavi organizirarvja socialne službe v KS in OZD z nastavitvijo socialnih delavcev — profesionalcev, — intenziviranju vključevanja novih rejniških družin ter organiziranju strokovnega u&posabljanja le-teh, — izvajargu celodnevnega varstva pod posebnimi pogoji za odrasle prizadete občane, — dajanju pomoči krajevnim skupnostim pri orga-niziranju interesnih dejavnosti za mladino, — nadal.jnjemu pridobivanju novih domskih pro-storskih kapacitet, ki bodo funkcionalno prilagojene starejšim in nepokretnim občanom, — izvajanju pomoči starejšim občanom, ki niso vključeni v domsko oskrbo. 94. člen Na področju investicijskih naložb bomo združe-vali sredstva za sofinanciranje novega objekta pri de-monstraeijskem eksperimentalnem centru. TELESNA KULTURA 95. člen Na področju izvajanja telesne kulture bomo v na-slednjem srednjeročnem obdobju izvajali predvsem naslednje prednostne naloge: — pospeševali pogoje za uveljavljanje in razvijanje koncepta množičnega vključevanja v telesnokulturno dejavnost v okviru podružbljanja telesne kulture v KS in TOZD s ciljem, da bomo v te dejavnosti do leta 1985 vključili 40 do 50 % delavcev, delovnih ljudi in občanov, — nadaljevali s samoupravno preobrazbo na pod-ročju telesne kulture, kar bomo uresničevali s poglab-ljanjem samoupravnih odnosov med uporabniki in iz-vajalci, — pospeševali akcije v KS in TOZD, v okviru ka-terih bodo izvajani množični rekreacijski programi 2 zagotavljanjem izvajanja telesnokulturnega minimu-ma in rekreacijskega športa. 96. eten Na področju vrhunskega športa bomo razvijali do-govorjfiae prednostne panoge v skladu s sprejetim konceplom selekcijskega sistema in izvajali družbeni dogovor o statusu vrhunskih športnikov. 97. člen Izhajajoč iz že prisotnega prostorskega deficita na področjju telesne kulture v občini in nadaljnjega po-rasta števila prebivalstva vseh starostnih stopenj, bomo v naslednjem srednjeročnem obdobju, v okviru svobodne in neposredne menjave dela združevali sredstva: — za izgradnjo novih telesnokulturnih objektov in športno-rekreacijskih površin, ki bodo namenjene rrmožičneirtu vklj"učevanju občaTiov v telesnokulturne dejavnosti, — za sanacijo obsloječih telesnokultumih objektov. ZAPOSLOVANJE 98. čien Na področju zaposlovanja boino usmerjali napore predvsem v: — zmanjševanje ekstenzivnosti zaposlovanja z usmeritvijo na visoko razvite tehnološke procese, z minimalnimi potrebami po zaposlovanju novih delav-cev, predvsem nižjih kvalifikacij in neproizvodne smeri, — izvajanje samoupravnega sporazuma o zaposlo-vanju in o minimalnih standardih, — uresničevanje pogojev za postopno in organi-zirano vračanje delavcev, ki so na začasnem delu v tujini in za njihovo vključevanje v delo dotna, — razvijanje le tistih oblik zaposlovanja v tujini, ki so vključene v mednarodno deiitev dela z usmerit-vijo v neuvrščene države, — sodelovanje in povevovanje v OZD pri zaposlo-vanju invalidnih oseb in teže zaposljivlh oseb, — razreševanje problematike v zvezi z vključe-vanjem in usmerjanjem mladine v deficitarne poklice, — zmanjševanje bolniškega staleža, ki bo izvedljivo le v okviru intenzivnega sodelovanja z vsemi odgovor-nimi dejavniki (OZD, zdravstvena služba idr.), — zmanjševanje fluktuacije delavcev z ustreznej-šim nagrajevanjem po delu, izboljšanjem delovnih pogojev in medsebojnih odnosov. 99. člen Na območju občine bomo zagotavljali politiko polne zaposlenosti prebivalstva. Ob 37.047 zaposlenih v druž-benem in zasebnem sektorju v letu 1980 in 2 % letni stopnji rasti zaposlovanja se bo število zaposlenih po-večevalo letno za okoli 800 delavcev. V okviru občinske skupnosti za zaposlovanje bomo zagotavljali letne bilance kadrov in jih usklajevali z mestno skupnostjo za zaposlovanje. Občinska skupnost za zaposlovanje bo zaposlo-vala delavce, ki so na začasnem delu v tujini in jih bo predvidoma v celotnem planskem obdobju okoli 100. Pri tem bomo usklajevali ]etne plane zaposlovanja teh delavcev s potrebami mesta. 100. člea V okviru občinske skupnosti in v sodelovanju z-mestno skupncstjo za zaposlovanje bomo izvajali še naslednje naloge, ki izhajajo iz zaposlovanja: — po&redovanje zaposlitev vsem brezposelnim ose-bara, — ugotavljanje pravic iz socialne varnosti brezpo--selnim osebam, ki se nanašajo na zdravslveno zavaro-vanje, denarno nadomestilo in denarno pompč, — usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb-" brez statusa v sodelovanju s skupnostjo socialnega varstva, izobraževalno skupnostjo, posebno osnovno šolo, invalidskimi organizacijami in zavodi za usposab-ljanje in rehabilitacijo invalidnih oseb, — zaposlovanje oseb, ki jih ni mogoče zaposliti brez priprave za zaposlitev prek organiziranega usposab-ljanja in izobraževanja na območju celotnega mesta Ljubljane, — v poklicno informiranje in svetovanje bomo zajeli celotno generacijo učencev v osnovnih šolah in v usraerjeno izobraževanje, — v okviru občinske skupnosti za zaposlovanje toomo izvajali usklajevanje pri usmerjanju vpisa v šole in pri organiziranju in izvajanju svetovanja za kadre za študij ob delu in iz dela ter prekvalificiranje že zaposlenih v skladu s prestrukturiranjem gospo-darstva. Poseben poudarek bo dan tudi usmerjanju mladine v vojaške poklice. * KULTURA IM.. člen Na področju izvajanja kulturnih dejavnosti bomo v obdobju 1981—1985 usmerjali napore v: — uresničevanje že sprejetih obveznosti in dogo-vorjenih nalog med izvajalci in uporabniki iz pretek-lega srednjeročnega obdobja, — izenačeva-nje dostopnosti kulturnih dobrin vsem delovnim ljudem in ob6anom. 1*2. člen V okviru občinske kulturne skupnosti si bomo prizadevali za: — kvalitetno razvijanje programov, društev in sku-pin v vključevanje le-teh v program dela Doma Ivana Cankarja, — zagotavljanje sredstev za osnovno dejavnost društev in skupin in njihovo funkcionalno opremo, — poglabljanje sodelovanja s pobratenimi obči-natni, mesti in zarnejstvom, — pospeševali dotok knjig v knjižnici in izposojo kvalitetnih del ter s pomočjo informativne službe pri-datoivali nove obiskovalce, — ustanovitev delovne organizacije s področja kul-ture, ki bo opravljala strokovna dela za to vrsto de-javnosti, — utrjevanje in nadaljnje razvijanje dejavnosti kulturnih animatorjev v KS in OZD, — na področju krajevnih skupnosti bomo v nasled-njem srednjeročnem obdobju uvedli stalni abonma kulturnih dejavnosti. 103. člen Do konca planskega obdobja bomo usposobili več amaterskih in profesionalnih kadrov za izvajanje kul-turnih dejavnosti v občini. 104. člen Na področju investicijskih vlaganj v izgradnjo manjkajočega kulturnega prostora bomo v srednjeroč-nem obdobju 1981—1985 združevali sredstva: — za dokončanje že začetih investicij, — za izgradnjo prioritetnih novogradenj, — in za sanacijo obstoječih objektov. VARSTVO SPOMENIKOV NOV IN SOCIALISTlCNE REVOLUCIJE 105. člen Na področju varstva vzdrževanja, urejanja in po-stavljanja novih spomenikov bo v srednjeročnem obdobju 1981—1985 na podlagi sistematskih strokovnih pregledov vseh spominskih enot izvršeno tiaslednje: — uredili evidenco in premoženjsko pravna raz-merja, — strokovno opravili vsa kamnoseška, restavra- torska in hortifcuMiurna oz. «reditvena dela okolice spomenikov. 106. člen V sodelovanju s krajevnimi sk»pnostmi m njiho-vimi DPO bomo postavili še nova spomingka obeležja in spomenike. Združevali bomo tudi sredstva za spo-menike širšega mestnega in republiškega pomena. 147. člem Podpisniki se obvezujemo, da bomo v primeru, ko bo dogovor za področje SIS družbenih dejavnosti o temeljih družbenega plana podpisalo več kot dve tretjine podpisnikov, smatrali, da je dogovor obvezen za vse. Podpisnik: KS, SIS s padročja družbenih dejavnosti (občinski, mestni in republiški). 1S . VU. DRUŽBENOPOUTJČNA SKWNOST 108. člen Razvoj in mseljaviljanje občine kot samoupravne skupnosti in temeljne družbenopolitične skupnosti v pogojih vse razvitejšega socialističnega samouprav-ljanja je tudi v srednjeročnem obdobju 1981—1985 temeljna in osrednja naloga vseh zavestniH sociali-stičnih sil. Predvsem moramo doseči, da bodo delovni ljudje dn občani pri uresničevanju svojih samoupravnib pra-vic in dolžnosti v organizacijah združenega dela, kra-jevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupno-stih v medsebojno povezanem prooesu odločanja v de-legatski skupščini zagotavljali izražanje, usklajevanje in uresničevanje svojih skupnih in splošnih družbenih interesov in potreb na vseh področjih družbenega živ-ljenja. Razvijali bomo tiste oblike odločanja, ki bodo de-lovnim ljudem zagotavljale neposredno sodelovanje v njihovem pripravljanju in izvajanju ter vodilno vlogo oiganiziranih sil socialistične zavesti v celotnem siste-mu samoupravnega sporazumevanja, družbenega dogo-varjanja in družbenega odločanja. 109. člen Zavzemali se bomo za uveljavljanje vseh tistih funkcij in nalog občine, ki omogočajo racionalno in od-govorno združevanje človeških sil, znanja, ustvarjal-nosti ter materialnih sredstev na samoupravnih teme-ljih pri ustvarjarvju pogojev za hitrejši družbeni raz-voj. Na tem temelju se bo občina v okviru uresniče-vanja svojih planskih funkcij še bolj uveljavljala kot dejavnik povezovanja vseh družbenih sil za pospeše-vanje bolj produktivnega in ekonomičnega dela ter ustvarjanja vsestranskih pogojev za hitrejši razvoj proizvajalnih sil. Hkrati s tem se bo še bolj uveljavljala njena funkcija pri uresničevanju načel socialistične solidarnosti in vzajemnosti. Še bolj bomo krepili tiste regulativne funkcije občine, s katerimi bomo zagotav-ljali odgovorno gospodarjenje z ustvarjenim dohod-kom ter preprečevali posledice neusklajenih interesov. Pri_ razvijanju medobčinskega sodelovanja in še zlasti v mestu Ljubljani bomQ pospeševali samouprav-no sporazumevanje in družbeno dogovarjanje za ure-sničevanje tistih skupnih interesov in potreb delovnih ljudi in občanov v občini, ki jih je po njihovi naravi mogoče uspešno uresničevati le v okvirih takšnega sodelovanja. 110. člen V razvoju delegatskega sistema si bomo prizadevali za delovanje skupščine občine, ki bo zdruievala vse ustvarjalne sile socialistične zavesti in še bolj postala dejavnik povezovanja in usklajevanja vseh samo-upravno in družbenopolitično organiziranih interesov. Razvijali bomo takšnf? oblike in metode dela skup-ščine občine, v kateri se bodo vse bolj zrcalili interesi delegatske baze ter se v ustvarjalnem dialogu soočali med seboj in s širšo družbo. Družbene svete moramo uveljaviti kot pomembno sestavino demokratičnega pripravljanja družbenih od-ločitev. Organizacijo in delo izvršnih in upravnih organov bomo bolj dosledno prilagajali vsebini in ciljem de-legatskega sistema in odločanja v delegatski skup-ščini. Doseči moramo najširši družbeni vpliv in politični nadzor nad izvrševanjem izvršnih in upravnih funk-cij, s tem bomo krepili tudi njihovo samostojnost in odgovornost pred delegatsko skupščino. Zavzemali se bomo za posodabljanje pogojev in organizacije dela upravnih in izvršnih organov. Z namenom, da se zagotovijo pogoji za delo in uspešno funkcioniranje delegatskih skupščin, izvršnih in upravnih organov ter olajša delo s strankami, bomo zgradili prizidek k sedanjemu poslopju občinske stavbe. VIII. DRUŽBENOPOLITIČNE { ORGANIZACIJE ^ - ¦¦¦¦" .-<,'': ' . ¦. - ._ V, „ n 111. člen 1 Družbenopolitične organizacije se bodo s svojo avantgardno aktivnostjo, združene v SZDL kot enotni fronti vseh socialističnih sil vključile v realizacijo družbenega razvoja občine v letih 1981—1985, tako da bodo: — povezovale vse progresivne sile v organizacijah združegiega dela, KS, samoupravnih interesnih skupno-stih, družbenih organizacijah, društvih in interesnih združenjih v enotno akcijsko fronto za realizacijo srednjeročnih nalog; — zagotovile aktivno sodelovanje v pripravah do-kumentov vsakoletnih resolucij o izvajanju politike družbenpga plana občine ter planov samoupravnih organizacij in skupnosti. Nosilci usklajevanja na pod-ročju planiranja v organizacijah združenega dela ter samoupravnih interesnih skupnostih materialne pro-izvodpje bodo organizacije sindikata, v samoupravnih interesnih skupnostih družbenih dejavnosti ter kra-jevnih skupnostih pa socialistična zveza delovnih ljudi; — zagotovile pri sprejemanju sklepov za urbani-stične rešitve in razvoja prostora, spoštovanje dogovo-rov o varstvu okolja in širše družbene interese; — zagotovile s svojo stalno neposredno in konkretno akcijo na vseh nivojih intenzivnejši razvoj samo-upravnih družbenih odnosov na podlagi ustave in za-kona o združenem delu, na področju uveljavljanja dohodkovnih odnosov s področj6 družbenih dejavnosti zagotovile realizacijo zakona o svobodni menjavi dela; — z odločno akcijo svojih osnovnih organizacij in organov nenehno izpopolnjevale organiziranost in delovanje delegatskega sistema na vseh nivojih in dosledno odpravljale pomanjkljivosti; — zagotovile realizacijo nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite, opredeljene v po-sebnem poglavju družbenega plana občine; — vključevale razredno kadrovsko politiko kot enakovredno področje v elemente družbenega razvoja občine, kar bo upoštevano predvsem pri kadrovskih rešitvah poslovodnih organov in najodgovornejših no-silcih razvoja; — na podlagi posebnega programa zagotavljale si-stematično družbenopolitično izobraževanje delegatov z namenom spoznavanja in usposabljanja za delo v de-legatskem sistemu odločanja; — zagotovile prek sveta za informiranje in drugih oblik ter Javne tribune sprotno seznanjanje delovnih ljudi in občanov o vseh vprašanjih družbenoekonom-skega in političnega razvoja občine; — z neposredno vključitvijo uveljavile delovanje krajevne samouprave na podlagi določil novih statu-tov in resolucije o nadaljnjem razvoju KS. Zagotovile bodo realizacijo pobud za preobrazbo in preobliko-vanje obstoječih KS v nove organizacijske oblike oziroma npve KS; — poglabljale samoupravne odnose in delo druž-benopolitičnih organizacij v KS in OZD z uveljavlja-njem sekcijskih oblik dela in oblikovanja družbenih svetov. Poseben poudarek bo dan delovanju hišne samouprave, reševanju urbanističnih in komunalnih vprašanj; — zagotovile z ustreznimi kadrovskimi rešitvami in organiziranjem delegatskega sistema kontinuirano delo organizacije SZDL v občini ob volilnih konfe-rencah in konstitulranju organov SZDL v ixj>y§n3i mandatu.