Splošnl Ijudski odpor
Nevarna propaganda, od ust do ust
Pravičen osvobodilni boj arabskih dežel je podpiral in ga še podpira ves neuvrščeni svet. Obveznosti neuvrščenih so bfle sprejete na 4. konferenci v Alžiru. Neuvrščene dežele si že dolgo prizadevajo ustvariti miroljubno rešitev krize na bližnjem vzhodu. Jugoslavija je podprla pravičen osvobodilni boj arabskih dežel, ker je to v skladu z njeno zunanjepolitično usmeritvijo.
Ob zadnjih dogodkih na Bližnjem vzhodu je politično akcijo uspešno vodila Zveza komunistov skupaj z vsemi družbenopolitičnimi organiza-cijami. V tej akciji se je pokazala piedanost večine naših ljudi, ki so podprli politično usmeritev in akcije neuviščene Jugoslavije. Glede na dogodke, ki so se odvijali na Bliž-njem vzhodu in se še niso končali, se vsi zavedamo, da bo pot do pra-vičnerešitve še zelodolga in težavna tei da bo tam še vedno kritičen po-ložaj za ves svet.
Prav v zvezi s tem je treba prika-zati pomanjkljivosti, ki so se poka-zale v kritičnem trenutku; take na-pake lahko sami doma opravimo in okrepimo pripravljenost za obrambo domovine.
-  Sredstva javnega obveščanja bi morala delovati hitieje, da bi obča-nom   posredovala   čim   popolnejše podatke o krizi na Bližnjem vzhodu.
-  Tudi obveščanje v posameznih krajevnih skupnostih kot tudi v de-lovnih organizacijah je potekalo pre-počasi.
Kriterij za oceno takih in podob-nih dogodkov mora biti vedno naša notranja in zurtanja politika, ki jo lahko tolmači vsak zaveden držav-ljan.
Zato je potrebno, da so občani pravočasno in podiobno obveščeni o dogodkih, kot na primer o Bliž-njem vzhodu, pa tudi ukrepih pri nas, tako da ne pride več do raznih dezinformacij in nakupovalne mrz-lice, kot je to bil tedaj primer. Pri tem so bile neaktivne nekatere posa-mezne družbenopolitične organiza-cije, pa tudi gospodarstvo in trgo-vina. Trgovina ni znala prepreciti nakupovalne mrzlice, dabiukiepala samoiniciativno, kdo in kakšno blago kupuje in kam to gre.
Bilo je še več raznih manjših ne-piavilnosti, ki jih je treba temeljito proučiti in jih v bodoče odpraviti.
Na osnovi teh izkušenj naj odbori za SLO posamezne zadeve temeljiteje analizirajo in utrdijo svojo mobil-nost.
V tem času so začele še aktivneje delovati tuje obveščcvalne službe. Posamezne tuje agentu a so prever-jale našo mobilnost, hkrati pa se je začela tudi širiti razna propaganda, ki se je v glavnem odražala v nasled-njem:
-  da se Jugoslavija postavlja pre-več na stran arabskih držav;
-  da so Arabci nepripravljent in samo čakajo na tujo pomoč ter da je to brezkoristno trošenje sredstev, opreme, orožja in da vse  to pre-pustijo na bojišču nasprotniku;
-   da iinamo sami dovolj težav in posojila, ki jih dobimo od drugih, razvitih držav, dajemo Arabcem;
-   da se Jugoslavija kot neuvršče-na država neposredno vpleta v voj-no, ker smo dovolili prevoz vojaške pomoči prek Jugoslavije;
-  da se piodajamo vzhodu ozi-roma varšavskemu sporazumu in da nismo dosledni neuvrščeni politiki;
-  da je žrtev agresije Izrael, ne paarabske dežele ttd.
Ti glasovi oziroma napadi niso bili tempirani samo na dezinforma-cijo občanov, temveč na našo celot-no notranjo in zunanjo politiko, na celotno družbenopolitično usmerje-nost Jugoslavije in njen samoupravni socialistični sistem. Jugoslavijo so hoteli diskreditirati na celotnem mednarodnem prizori§ču. Kot vidi-mo, jim to ni uspelo, pač pa si je Jugoslavija pridobila še večji med-narodni ugled.
Psihološka vojna v sedanjih obli-kah in dimenzijah se je pojavila v drugi svetovni vojni, kot sredstvo imeprialistične politike se je razvija šele v zadnjem času. To potrjujejo tudi odkrite izjave nekaterih zahod-nih teoretikov, ki pravijo: ,,S psiho-loško vojno je treba zlomiti neodvis-
nost in odpor neke dežele, če je mo-goče brez upoiabe vojne sile; če pa to ni inogoče, jo je treba notranje tako oslabiti, da potem operativna armada zada v nekaj dneh odloču-joči udarec."
Pri vsem tem je treba vedeti, kdo je organizator, pa tudi način, kako deluje psihološka vojna. Posebno veliko vlogo imajo pri tem obvešče-valno-subverzivne organizacije. Raz-polagajo s sodobno tehniko, organi-zirano špijonsko mrežo, ki se v svo-jem delu naslanja na poHtidne emi-grante, kriminalce, avanturiste in opozicijske sile v državi, ki v njej pripravljajo subverzije.
Oblike in metode psihološke voj-
ne so zelo različne, med drugan: propaganda, ekonomski pritisk, za-straševanje z atomskim orožjem, te-rorizem, uporaba psilio-kemičnih sredstev itd. Propaganda je vsekakor najbolj množična oblika psihološke' vojne. Najnovejše izkušnje kažejo, da želi agresoi piek piopagande spodkopati moralno politično moč in s tem obrambno sposobnost drža-ve, na katero pripravlja agresijo.
Ena najstarejših propagandnih metod je širjenje raznih vesti ,,od ust do ust". To je precej močno ,,orožje" sedanjih in bodočih agie-sorjev. Če ne bomo naSo javnost pravočasno in izčrpno obveščali o ravnanju naše družbe, bo razna pro-paganda našla vedno plodna tla. Zavedati se moramo, da je vsak naJ državljan aktiven član kolektivne obrambe, ki mora ustvaiiti nepro-bojno fronto glede kakršnekoli so-vražne aktivnosti.