Poštnina plačana v gotovini! UUij/mn •'On lJ~ Pot 14 Slovenska miaaina Leto I. Ljubljana, februar-marec 1939 Štev. 5-6 Cena 4*— din Franc6 Prešeren: »Edinost, sreča, spravu k nuni nuj nazaj se vrnejo; otrok, kur imn Sluvu, vsi nuj si v roke sežejo, da oblast in z njo čust, ko pred. spet naša bosta last!« Anton Aškerc: »Mi vstajamo! — Poslednji čas! Mi nočemo umreti, mi hočemo živeti, I/. svojih vstajamo moči, četudi smo ]x>/.n(, mladi: Kuj uk' je zgodovine? Bodočnost je mludinc.« Oton Župančič: »Mi gremo naprej, mi gremo naprej mi strelci, in pred nami plamen gre sko/.i noč. kot Bog pred Izraelci! Nu nebu je dan, nad porami je dan, a zurjo zakriva nam jatu vran, ona rudu bi orle prevarilu, zu sobice jih oslepurila — zaman: sokoli in orli vedo, da je dan!« Slovenska mladina — mladinski list za leposlovje in kulturna vprašanja — izhaja vsakega prvega v mesecu. Odgovorni urednik je Ivo Grahor, novinar. List izdaja konzorcij; predstavnik Ivo Grahor. — Rokopise in dopise uredništvu in upravi je pošiljati na naslov: Ivo Grahor, Ljubljana, Miklošičeva 6/111. Posamezna številka stane 2 din — celoletna naročnina za 8 številk 14 din, polletna 7 din. Številka čekovnega računa je 17.827. TISKARNA »SLOVENIJA« V LJUBLJANI (PREDSTAVNIK A. KOLMAN) SVOJIM BRALCEM IN SODELAVCEM! Vse naše cenjene bralce prosimo, da nam oproste našo zakasnite v, katere vzrok je bila naša prezaposlenost, kajti gradivo ni vedno najprikladnejšc. Dobivamo vedno več daljših člankov, ki pn jih v letošnjem letu ne hi mogli v celoti objaviti. V prejšnji številki sino celo napovedali izid fchriiurskc št. zn 25. februarja. Ker se to ni moglo iz preje omenjenih vzrokov izvršiti, izdajamo to pot dvojno št. in si obenem dovoljujemo obvestiti naše naročnike, da Inista tudi ostali dve št. (7. in H.) izšli kot dvojna začetkom maja. Ob tej priliki tudi sporočamo vsem cenjenim brulceni, da »Slovenska mladina« ne bo odgovarjala no neresne in neutemeljene napade. Pišite vendar že svoje pris|>evkc samo na eno stran! Pazite na pisavo! S tem silno olajšate uredniško delo! Pošljite^ zaostalo naročnino! Pazite, da bodo pošiljke dovolj frankirane! Kupuj le pri tvrdkah, ki oglašajo v našem listu! Pri nakupu pa |Mvcj, da te je k njim pripeljal oglas v »Slovenski mladini«. RFVIJE IN LISTI, KI SMO JIH NAKNADNO PREJELI V ZAMENO* Bcogrndski študent, organ stručnih, ekonomskih i kulturnih študentskih udruženja na Beogradskom univcrzitetu. Božji vrelci, glasilo za liturgično obnovo in apostolat Katoliški' akcije. Delavec, strokovni časopis. Kmetski list. ljudski glas, glasilo delovnega ljudstva. Ljubljanski Zvon, slovenska revija. Mladost, mesečna revija za omladinska pitanja i šport. Zaščita otrok in mludinc, glasilo Jugoslovanske Unije za zaščito otrok, sekcije za dravske banovino. * Liste in revije, ki smo jih že doslej prejemali v zameno, smo objavili v 3, in 4. Številki. Mladinski problemi Vsi smo še pod vtisi dogodkov, ki so sc pred dnevi odigravali v Evropi. Kdo od nas ni v teh kritičnih dneh legal spat s tistim tesnobnim občutki ni negotovosti, da bo morda /e drugega dne zjutraj slišal iz ust prvega človeka, na katerega bo slučajno naletel, tisto strašno, najliujša grozodejstva pomenjajočo besedo: vojna? Kdo ni vztrepetal ob tej misli, kdo se ni zavedal, kaj nam grozi? I akrat se je na slehernem našem obrazu brala mučna negotovost: kako? zakaj? kam? In še nikdar doslej nismo mi mladi tako jasno spoznali dobe, v kateri nam je usojeno živeti in doraščati; dobe, v kateri lahko že jutri izbruhne nov krvavi ples barbarskega klanja, katerega žrtve ne bodo to pot le miljoni. temveč deset in deset miljoni; razvoj tehnike je za to dovolj tehten porok. Acroplani, tanki in plinske bombe so ostali zaenkrat še v skladiščih, a tudi v naših srcih je ostala tista obupna negotovost, kje bo jutri nova Španija, druga Ocška in Kitajska V tem je pa tudi nekaj pozitivnega, kajti zresnili smo se in se poglobili v vprašanja današnje dobe. I ako smo spoznali, da j c* vprašanje Slovencev v Jugoslaviji in. da sc s trdno zavestjo, braniti za vsako ceno lo državno enoto Mnogo je vprašanj, ki leže nad današnjo mladino kot mora in ki zahtevajo nujne rešitve. Vajeniško vprašanje, delavski bataljoni brezposelnih, naraščanje kmetskega proletarijata, šolske reforme, kulturni problemi itd. Da se o vseh teh vprašanjih toliko govori in Za mladino nič koristnega ne stori, je krivda v tem, ker mora stati "dadina ob strani in biti le objekt raznih eksperimentov, kako rešiti mladino iz tega težkega položaja, /ato mladina spoznava, da si mora sati)a poiskati rešitve iz teh perečih problemov. Začela je organizirati •»ladinska gibanja, ki imajo nalogo, priboriti tej mladini lepšo sedanjost in svetlejšo bodočnost. Oglejmo si sedaj nekoliko podrobneje vzroke, ki'so povzročili 'n še povzročajo nastanke takih mladinskih gibanj. Prvi v bistvu morda najvažnejši vzrok za nastanek mladinskega Ribanja bi bil vedno slabši gmotni položaj ogromne večine delavnih 'auožie, ali kratko kriza, (iospodarska kriza, ki zajema z novo silo vcs kapitalistični svet, žene danes široke plasti naroda v gmotni in kulturni propad. Stojimo pred dejstvi, i b katerih nas mora spreletavati zona, ko se sprašujemo, k je bodo dobile zaposlitve ogromne •nase delavskega proletarijata, kje brezposelni učitelji, profesorji. Z(li,avniki in ostali intelektualci. Za jasnejšo ilustracijo današnjih 1'uziner naj navedem samo par primerov: V brošuri Naše šolstvo 1,1 brezposelni učiteljski in profesorski kandidati beremo, da od '56 brezposelnih učiteljev v letu 1‘Ml je do lani naraslo njih šte-ylo že na 522, od 15 brezposelnih profesorjev v letu pa jih danes že 152. Dalji' moramo ugotoviti, da so naša srednja in mala gospodarstva, ki tvorijo ogromno večino slovenskih kmetij, danes kljub vsem agrarnim reformam in ik/.v. kmetskim zaščitam pred popolnim razsulom. »V Sloveniji se rodi letno 2() tisoč otrok. Smrtniii primerov je 18.000. Naravni prirastek znaša torej II.(HM) oseh na leto. V nasprotju z naraščanjem prebivalstva je naša agrarna proizvodnja v nazadovanju. Evo majhen primer: leta 1910 je bilo iui Kranjskem in spodnjem štajerskem (>K4.(MM) glav goveje živine, lota 1927 pa na istem ozemlju le :U»:$.(MH) glav te živine. Industrializacija je tako počasna, da ne more držati koraka z naraščanjem prebivalstva. Pri rudarstvu je stvar še celo. nazadovala. IVed racionalizacijo revirjev 'IPD je dobil velik del rudarskih sinov delo pri rudniku. Leta 1925 je bilo v Sloveniji Ki.(MM) rudarjev, I. I‘):{.r> pa le še 7(M)(). Danes je rudarski mladini rudnik skoraj popolnoma zaprt. Mladina iz revirjev mora za kruhom iz revirjev v vso vetrove.« (Po I. Bratko: Mladinsko vprašanje*. Sodobnost, l():tts, 4 10. in »Mlad. vprašanje in pola njegove rešil ve , Obzorja 1939, I 2.) Da občuti to vedno bolj nevzdržno stanje najhuje ravno mladina, je menda razumljivo. Zaradi vedno nižjega življenjskega standarda je tudi ona mladina, ki dobi s težavo kako zaposlitev, prisiljena zbog izkoriščanja trošiti že sili' svojega lastnega mladega in še nedozorelega telesa, kar je naj večje socialno zlo. Za primer si preberimo kratko poročilce pekovskega vajenca, katero je bilo objavljeno v nekem slovenskem mladinskem časopisu. In sicer nam takole opisuje svoj bedni položaj: »Nahajamo se v krizi, ki je zajela cel svet. To krizo občutijo vsi sloji razen največjih bogatašev. Prav posebno pa jo občutimo tudi mi pekovski vajenci. Nahajamo se v takšnem položaju, da me je skoro sram opisati ga. Kol vajenec moram delati večinoma po 21 ur na dan in spim samo ii ure. Zvečer ob H. uri napravim kvas. Nato spini ure in potem moram delati celo noč neprenehoma. Zjutraj vzamem koš kruha na hrbet, da simi noge šibijo, in ga nosim po tri ure daleč, ko pridem domov, je treba do poldneva pospravili pekarijo. Po kosilu l>i moral iti spal: toda mesto tega moram delati v hlevu pri živini ali na polju. Zvečer ko pridem domov, moram spet nakrmiti živino, nato grem k večerji in na delo v pekarijo. Tako poniževalno životarimo. In vse to se dogaja kljub vsem obrtnim zakonom. Vajenec mera izpolnili mojstrove ukaze, pa naj bodo ti še lako neumestni; ako ne, dobi klofute in je trmast. Kje so naše pravice!*■ (Mlada pota.) Ioliko za jasnejšo predstavo, da smo si na konkretnem primeru iz življenja ogledali naš glavni in osrednji mladinski problem, ki je v bistvu eden najbolj aktualnih problemov vse le naše slavne ere In sedaj vas vprašam, ali ima po vsem tem mladina pravico, postavljati zahteve po svoji lastni skupni neodvisni mladinski organizaciji, s pomočjo katere se bo borila za svoje najosnovnejši- človeške pravice!* Menila ima! Sedaj se hočem dotakniti še problema, ki se liči- predvsem šlu-dirajioe mladine, namreč problema današnje srednje šole. Pedagog dr. Stanko Gogala pravi v svoji knjigi: O pedagoških vrednotah mladinskega gibanja« med drugim sledeče: »Če smo odkritosrčni, potem moramo priznati, da je dosedanja in tudi še današnja šola izgubila svoj neposredni in življenjski stik z mladino.« Njen neživljenjski formalizem odbija, kajti njeni šablonski formi se mora še vedno umikati individualni postopek moderne pedagogike. Za mladino. ki je polna duševnega življenja, bojev in dvomov in ki čuti v sebi potrebo po neprestanem sprejemanju iz realnega življenja, v taki shematizirnni in šablonizirani šoli razumljivo ni mnogo privlačnosti. Občuti jo kol z zakonom predpisano dolžnost. A ker se hkrati zaveda pravic do svojega posebnega življenja, ki je lepše in vrednejše kot življenju v današnji šoli, je začela mladinsko gibanje, ki hoče usmeriti to nesodobno šolo v novo, mladini primernejšo in mladino upoštevajočo šolo. Pri tem prerojevanju naše šole pa mora sodelovali vsak njen posameznik. Kajti noben še tako popoln učni načrt, nobena še tako pretehtana zakonska odredba ne moreta ustvariti tistega edino pravilnega duha prave Sole, če k temu ne doprinese svojega pozitivnega deleža ravno šolajoča se mladina sama. Razred, ta najmanjša šolska zajedniea, mora postati prvo žarišče in močna homogena celota v delu za naše skupne mladinske probleme. l u se mora najprej izčistiti program, kateri lahko nato preide na nadaljnji skupni forum, ki ga predstavlja cel zavod, a preko tega po možnosti vsi ostali zavodi dotičnega kraja. In če je doseženo enkrat to, je potem malenkost dobili zvezo s šolsko mladino ostalih krajev. C'e je prvi začetek takega dela še ljubosumno tekmovanje dveh paralelnih razredov, čigar produkt pa je tako visoko pozitivna stvar, kot je bila pred nekaj tedni krasno uspclu Prešernova proslava na .Mestni ženski realni gimnaziji v Ljubljani (Liceju), potem je to samo vsega odobravanja vredno. Da pa tako delo dobi tudi svoj pravi in globlji pomen, je treba pač združitve večje skupine mladih ljudi, ki bo delala čisto zavestno na gotovem programu, katerega si bo izbrala za torišče skupnega dela. Primer takega skupnega nakopa velike večine mladih ljudi istega kraja nam je lahko mladina •Uiše prestolicc, kjer se jih ni od (>(M)0 tnmošnjih visokošolc.cv udru-žilo nič manj kot 7(HM) in to mimo vseh političnih in svetovno nazornih diferenciacij ter pokrcnilo skupno s srednješolsko mladino '»ločno mladinsko gibanje, katero ne predstavlja danes samo naj-^gilnejše mladinske organizacije v državi, temveč igra tudi že 'lokaj vidno vlogo pri mednarodnem mladinskem gibanju. Knako važno, kot osvetliti problem srednji' šole, se mi zdi obde-u'ti tudi še odnos med mladino in politiko oziroma politično pobar-vummi današnjimi mladinskimi organizacijami. Po vsem svetli pa tudi pri nas se borijo za mladino pri vsch mogočih političnih strujah, strankah, skupinah, blokih i. t. d. je tudi povsem razumljivo. Dobiti njo, pomeni vsekakor znatno "trditev lastnih pozicij, predstavlja to celo neko garancijo za na-''"Ijuji obstoj. Mogoče je sedaj najvažnejše vprašanje, kako se ta borba vodi? Čeprav sc na to vprašanje ne da samo tako na hitro odgovoriti, smemo vendar reči, da se je pri strankah — katere so zadnja leta vzele pri nas monopol na politiko, ta borba vodila v glavnem brez kakršnih koli ozirov na potrebe in zahteve mladine same. Na njo se je računalo kakor na sigurno oporo, kakor na aktivnega borca v prvih vrstah in nič drugega. Stalno so se ji postavljali »prijatelji* in zaščitniki* tako, da se je iz njih napravila Manschalt . jurišni oddelki, kateri so bili brez kakršnega koli vpliva na program teh strank. Tako nezdrav odnos je rodil — logično nezabeljene« posledice. Mladina ni v velikem številu pristopala k tem organizacijam, ker radi svojega brezpravnega položaja v njih pač ni mogla. Ona, vendar ni mogla biti nosilec politike, katera se ne. briga za njene potrebe in zahteve (nacionalne, kulturne, ekonomske in socialne). Kadar mi mladi poslavljamo svoje zahteve in trdimo, da se »stari« niso za nje dovolj brigali, ne mislimo s tem postaviti oni umetni jez med starimi in inhidimi ! Ne, mi se zavedamo, da la jez ne bi bil na mestu, kakor sc tudi nadejamo, da bodo tudi naši »stari« podprli naše pravične zahteve, kot se to dogaja že v drugih demokratičnih državah. Prav tako mi ne terjamo za sebe neko odločujočo vlogo v političnem življenju, temveč, da sc tudi naše pravične zahteve upoštevajo in da sc nam dovoli, da sc brigamo sami zase. kajti gibanje, ki se bori samo za (»stvaritev mladinskih pravic in interesov, ne more biti privesek nobene politične stranke, temveč mora biti torišče vse mladine prav vseli dru/almih slojev. Nikdar ne smemo namreč pozabiti prevažnega dejstva, da je mladinsko gibanje povsem: samo programsko in v nobenem slučaju ne ideološko. Kajti v njem sodeluje vsa mladina brez izjeme in ne oziraje se na svojo politično, versko in svetovnonazorsko pripadnost. Tedu povsem napačno bi bilo, če bi morda sedaj kdo sklenil nič več sodelovati v naših dosedanjih, večinoma kvazi-mladinskih organizacijah, ki so vodene le od starih . Kajti krivična bi bila trditev, da take organizacije v bistvu niso pozitivne. Nasprotno! Kdo more odrekati veliko aktualnost Počitniške zvezi- v njenem prizadevanju doprinesti s čim lažjim potovanjem izobrazbi mladine, kdo pomen dela pomladkov Jadranske straže, ko je vendar za Slovenijo in vso ostalo Jugoslavijo morje tako velikega pomena. Dalje pomen gojenja ncohhoduc telesne kulture, ki jo nudijo naša telovadna društva mladim ljudem. Organizacije s tem in takim programom so za nas, lahko rečemo, skoro življenjskega pomena. In če danes Sc niso to, kar bi morale biti, namreč res prave mladinske organizacije brez slehernega vpliva političnih faktorjev, kjer I>i imela mladina popolnoma enakovredno stališče, če že ne kar vodstvo, potem je to sicer krivda najprej starih , pa tudi mladine same, ki ni šla iz lastne inicijative v te organizacije, da bi jih prerodila. In zato je naša dolžnost pristopati k Skavtom. Počitniški zvezi. Jadranski straži, Udccemu križu, I rezveni mladcži. Sokolu, l‘anto\skim odsekom in drugim takim mladinskim organizacijam. Prav laku pa je tudi naša dolžnost, si- aktivneje kol doslej delati v vseh teh organizacijah. Dalje moramo pa tudi še aktivneje sodelovati v tistih organizacijah in društvih, ki smo jili sami ustanovili. Naše literarne družine, naredilo obrambni krožki, kulturne iu socialne akcije, za kulturni dvig in socialno pomoč ostali mladini in slovenskemu ljudstvu sploh morajo postati žarišča vsega našega mladinskega dela. Vsi pa moramo delati na združitvi vse organizirane in neorganizirane slovenske mladine v skupno močno mladinsko gibanje, ki bo tudi javno lahko postavljalo svoje upravičene zahteve. A morda se še sedaj kdo sprašuje, kaj je pravzaprav to mladinsko gibanje? Ali ni to le nekako idealno hotenje brez kakršne koli realne podlage, gibanje radi gibanja, izrodek brez prave življenjske potrebe? Lotimo se tega vprašanja, oziroma ugovora kar naravnost. Preje smo si prav na kratko osvetlili popolnoma svojski socialni položaj današnje mladine. In vprašam vas, ni li problem srednje šole skupen vsem srednješolcem, ni li popolna slovenska univerza skupen problem vse akademske mladine in preko nje vsega slovenskega naroda, ali ni brezposelnost intelektualne, delavske in kmečke mladine problem kar vseh teh mladih ljudi in ali ni sramotno nizki gmotni položaj vajencev, mladili delavcev in kmečkih fantov ter deklet prav tako skupna zadeva nas vseh. da ne govorim o problemih mladine v vojni. A ne samo ('hramba pred izkoriščanjem, borba za boljši gmotni položaj in lepšo bodočnost, temveč še mnogo Več pomeni mladinsko gibanje. Kaj pa so razni narodno obrambni tabori mladine, dramatsko udejstvovanje mladih delavcev, prirejanje proslav v čast Prešernu in Cankarju drugega kot visoko in pozitivno kulturno delo današn je mladine!' Zato lahko mirno rečemo, da mladinsko giban je n i le edpor dozorevajočih mladih duš, in sicer odpor Zoper /mehanizirani način življenja, ki ga prinaša s seboj h* vnanja kultura naše dobe. kateri je purgarska udobnost nad vse . kol pravi nekje univ. prof. dr. Karl Osvald, temveč veliko, veliko več. *pelo današnje mladine je narodno in konstruktivno, /ato z upravičenostjo upa. da je v njenem delovanju ne bo nihče oviral, ker s*natrn, —: Oporoka Stari gospod France Spaka jo umrl. Pokopali so ga, kakor so pač spodobi. To se pravi, za krsto je šel duhovnik in par znancev. Ministrant pa je nesel križ. Nič ni bilo solza na tem pogrebu, nič one navadne žalosti, ki spremlja vsakega zemljana do nebeških vrat. Pogrebci, sami resni možje, so opravljali svoj posel kot vsakikrat, kadar se kaj takega primeri. Ljudje so sicer postajali po cesti in pasli radovednost, tudi to je običaj, skoro bi rekel, neizogiben tradicionalen posel, kadar se kdo preseli v onstranstvo. Ko so prispeli na pokopališče, je molil duhovnik: Sprejmi, zemlja, kar je tvojega, potem pa je nasul na krsto v globino nekaj zemlje in gospoda Franceta Spake ni bilo več... Od maloštevilnih spremljevalcev, ki so krenili s pokopališča v gostilno, se je tu pa tam še kateri spomnil pokojnika, veliko pa niso govorili o tein. Saj se koncem koncev res ne izplača, ko gremo vsi isto pot. Ta, ki so ga pravkar pokopali, je dotrpel, drugi pa še živimo in čakamo, kdaj bo strla in uničila tudi nas boginja smrti... Medtem pa so domači, to se pravi, ljudje, pri katerih je imel starec v najemu zatohlo in mrzlo podstrešno sobo, pridno zažigali vso, kar bi spominjalo na pokojnika. Stare, že orumenele fotografije so le nerade gorele, prav tako zamazana obleka in perilo, stol, miza in postelja pa so čakali tam ob strani, i bilo nič posebnega, če ne bi malo dekle privleklo iz mize na drobno popisan papir z razločni) čitljivim in debelejše pisanim naslovom Oporoka . Kaj neki je imel ta starec s svojo oporoko , kaj neki je le hotel, saj je bilo vsemu predmestju znano, da je reven ko cerkvena miš, da že tri mesece ni plačal najemnine. 'Poda vseeno... Brata je imel v Ameriki, sestra se mu je omožila v velikem mestu... Morda je imel skrite tisočake, zakopane nekje v zemlji, merila je našel zaklad, a ni verjetno. Ne, ni verjetno! »Saj je l)il lačen in žejen, saj ga je zeblo. Imel ni razen morda še živečih brata in sestre, ki, kakor je pravil, sam ni več vedel zanju, ničesar, prav ničesar. A vseeno... In ta vseeno« je kljuval po možganih in krvi vseh, ki so začuli besedo »oporoka«. Treba ji' bilo to uganko razrešiti, to tajnost odkriti... treba je bilo oporoko prečitati, vsaj iz radovednosti. I akole se je glasila oporoka: Jaz, France Spaka, sem se odločil, da sklenem svoje račune, kor jo pač tako sojeno od vekov, da moramo pustiti vse in oditi v večno nirvano. Odločil sem so, da protestiram proti svetu, spačenemu in pok varjenem u, proti življenju za vsi- tisočere krivice, ki mi jih je naklanjalo. Naj me poslušajo ljudje sedaj, naj imajo potrpljenje vsaj sedaj in me ne psujejo, kol so me psovali v življenju. Za nič- vrednoža so mr proglasili, mo brcali iz kota v kot, za lenuha so me obsojali in za norca imeli potem, ko so mi vzeli vse, potem ko so mi vzeli delo in kruli in me potisnili sem, kjer sem hiral in gnil iz dneva v dan, iz ure v uro. Sedaj, ko sem našel mir. ko se ne bojim več ječ in sodišča, ko mi ni več mar ljudska sodba in takozvano javno mnenje, vam povem na glas, ki.likor le morem: izdajalci ste in lopovi! Ne samo mene, tudi sebe ste izdali, tudi sebi odjedate kruh in življenje, ker ste zlobni podkupljivi in nevedni. Povem vam. da sem tudi jaz bil mlad in se veselil življenja. Kad sem delal, kjer koli in kadar koli je bilo treba. Nešteto aktov je vzdignila moja roka, nešteto odlokov, naredi), prepovedi in kazni je pisalo moje pero na prazen in nedolžen papir, ki ga je omadeževal še šefov podpis. Potem pa. ko sem se dodobra naužil zatohlega pisarniškega iu uradniškega zraka, potem ko sem spoznal vso gnji-lost in propalost meščanske družbe, sem protestiral. Šel sem na govorilni oder in govoril l judem, prav kakor je govoril ('ankarjev Jerman v Hlapcih in domala užival radi tega Jermanu sličmv usodo. Jaz ne bom več zboroval, sem sklenil tudi jaz, a bilo je prepozno, /a ves svoj mladostni idealizem in za vso svojo vnemo in dober namen, spravljati ljudi na boljša pota, sem prejel plačilo odpust i/. službe. Vprašam vas. l judje božji, ali so to pravico naredili ljudje, uli jo je naredil bog, da smemo živeti, delati pa ne? To sem spraševal tudi takrat, a smejali so se mi. I udi vi ste se mi smejali, l a smeh me je izprva bolel in me vznemirjal. Ta smeh me je ponovno težko ranil v dno moje že itak razbolele duše in me prisilil k molku, (•ovoril sem sicer še potem, toda ne več ljudem, govoril sem oblakom Hi noči in luni iu soneti in zvezdam, ki so nemo zrli name in me verno poslušali, /delo se mi je, kot da me prosijo, naj jim še kaj Povem. In jaz sem jim pravil vedno isto. Morda so me slišali in me i'aziiineli? l o sem vam hotel še povedati, predno obnemim za vedno, iu še to priznati vsem tistim, ki se bore za novo, boljše in lepše življenje, da bi ga tudi jaz rad doživel, a nisem dočakal... še v jami I»i mi ■>ilo laže, če bi vedel, da mo kdo razume... * Z različnimi občutki so ljudje poslušali oporoko. Večina jo Se "irtvrga Franceta Spaka proglašala za norca, jaz pa som videl dva človeka, ki sta se na glas pogovarjala o tem. I udi toga je strlo življenje, jo dejal eden, drugi pa jo v groznem molku stisnil pesti in °ba sta odšla v temo ... spo/.nnvnii smo |M>lagotna to, česar šola Se dandanašnji ne *IH)/.ihivu in no pripoznava — da nam jo predvsem |H>trebn potika o 'ivoin življenju tiste dobe. v kateri stojimo. (Ivan Cankar: »Zadruga«, XI. zv. Zl»r. spisov.) Drago Jeran: Moj stric Ves teden se nad čašo sklanja, v kateri l)i vse svoje dni utopil, življenje rad bi v kaplji vina spil, z življenjem bol, ki ga teži in vklunja. A kadar trezen gleda svet, povsod prepir in bedo zre; življenje, ki pred smrtjo mre; hinavske družbe lažni red. Zato le pije, pije dan na dan ker misli, da bo vse prešlo; življenje pa kot glas pijan se izgubilo bo v meglo. M. V.: Dekle v kavarni Prisedi in se ne smehljaj dekle, boli ta tvoj me smeli. O vem, da l>il je lep nekdaj — a zdaj v njem st! skriva greh. Življenje te je pogazilo, a v svetlih vidim ti očeh, da duše ti še ni ubilo, zato poslušaj me sedaj: V čaše vina si nalijva in kot otroka govoriva. O sanjah tistih lepili dni, ki so za vekomaj odšli. Žene V Nemčiji vedno manj študirajo. 'Pega leta se na univerzah v Nemčiji nahaja vsega skupaj še 1500 študentk, proti :{().r)J v letu t():S2 M. Istočasno se je zmanjšalo število študentov za 44HK). (Po »Glasu mladine«, I. II., št. I.) * »Nobeno delo, ki ga je izvršil človek v prilog svobode, torej v prilog kulture, ne izgine z« vekomaj, ne ogenj gn im« more zavc-komaj pokončati, ne meč! — S krvjo tistih naših delavcev prvorojencev je bila pognojena njiva vse naše poznejše kulture. In kadar Imi žetev dozorela, kadar bodo kose pripravljene, se bomo spominjali mučenikov!« (I. Cankar: »Slovensko ljudstvo in slovenska kultura«, str. M.) Z. A.: Dedič Ko je Rafael odrinil vrata v domačo izbo, mu je pogled obvisel na očetu, ki je z napol odprtimi usti stekleno zrl v strop. Lica je imel globoko vdrta in očesne votline so bile tako mrtvaške, da se je ustrašil. Če ne bi bil bolnik njegov oče, bi bil zbežal in se skril. ('ulil je bližino smrti z nekim daljnim čutom kot divja žival. Začel jc ugibati, kaj naj naredi, luko sam je bil in neizkušen in skoraj nič ni vedel, kaj se spodobi in kaj je prav. Začel je moliti očenaš za očenašem, pa še vero, zelo na glas, da bi ga uslišal kakšen dobrotljiv svetnik. V očeh so ga zaščemele solze in mu zdrknile po licu. Oče pa ga še vedno ni hotel pogledati, samo včasih je težko zahropel. Rafael je utihnil in nastal je molk, ki je razbijal ob stenah. I’a samota je bila strašna. Rafael ni več vzdržal v sobi, ampak je prijel za kljuko in planil ven. Vrata so se s treskom zaprla za njim. lekel je preko gnojišča do Matkove bajte. Matek je sedel na pragu m s črepinjo gladil toporišče za sekiro. Rafael se je zasopel ustavil pred njim. Matek sicer ni bil bahav kot kakšen gruntar, vendar se na dečka še ozrl ni. Pojdite k nam očeta pogledat! Umrli bodo!« je stisnil Rafael i/, grlu in se brž umaknil, da ga ne bi dosegel mož s (oporiščem. Matek je bil slabe volje in že ves dan nataknjen kot stara baba, Pa ga je tako ujezilo, da je že dvignil les in zamahnil proti Rafaelu. Mislil je. da se je prišel bajtarček iz njega norčevat. Rafael je zajokal. I’a če bodo umrli, boste samo vi krivi, samo vi!« Matek ga je nekaj trenutkov gledal, potem pa je vprašal: Fant, *di je resi' Kaj pa je vrglo tvojega starega, a?« »Ne vem. ampak pojdite, pojdite, če ne, bodo umrli!« Rafaela je peklo v srcu in tako milo se mu je storilo kot malo kdaj. Vrgel se je v travo na vrtu in zdelo se mu je, da je ostal sam •Ui vsem svetu. Nihče ga ne mara, vsi ga suvajo od sebe in lačen “odi po svetu. Mahoma ga je obšla neka misel. Hej, kaj bo pa s hišo? Ali ni "n edini sin svojega očeta? Prav, oče bo umrl. on bo pa hišo podedoval in bo gospodaril v njej kot pravi, velik in razumen gospodar. 10 ga je tako prevzelo, da se je zbal, da oče vendar ne bi umrl. J»da takoj se je udaril po glavi od sramu, da mu sploh pride tako ‘•udobna misel v možgane. lak falot sem, da nikdar ne bom prišel v nebesa.« Začel je gristi travo, da se je zaim til. Zagledal je Matka, ki je lagodno koračil proti njihovi bajti, za "J•m ji' privihrala še žena z ogrinjalom čez pleča in s svečo v rokah. Rafael, Rafi-i-i! je klicala. Rafael se je dvignil in stekel za njo. Ka j pu hočete?« Po gospoda! I akoj po gospoda! je hitela ženska. >Ali je zelo slab?« je bila še radovedna. Ne vem,« je odvrnil Rafael in zbežal po stezi med njivami. Divjal je kot še nikdar prej, pa ne zato, da bi še o pravem času pripeljal gospoda, ampak ker je čutil, da ga bo razgnalo, če bo miroval. Oče umira! Torej ga ne bo več -. In pred njim so bežale podobe kot v sanjah. Na vsaki je bil oče s košatimi obrvmi in nedopovedljivo milim pogledom. Lep, mnogo lepši se mu je prikazoval v spominu, kot je bil v življenju. In sedaj bo umrl. »Ne! Ne!« je klical Rafael in padel na zemljo. Ril je lačen in bolan, saj revež ves dan ni imel žlice v ustih. Brez moči je ležal ob stezi in gledal črne kolobarje, ki so se z divjo naglico vrteli pred njim. Izginjali so in se bližali krt jata črnih vran. Ril je omamljen in želel si je samo Še, da bi umrl. Vse njive in gozdovi so zaplesali divje okrog njega, 'loila kmalu se je zavedel. Visoko nad seboj je zagledal sinje nebo in velik oblak. Vse je bilo daleč, neskončno daleč, vendar je čutil, da mu je ta modrinu tako domača kot slamnata streha očetove hiše. Rafaela je začelo mraziti po hrbtu. Skočil je na noge. Zopet se mu je stemnilo pred očmi. kot bi padel mrak na zemljo. K.o je to minilo, se je še bolj pretisnil z vrvico, ki mu je držala hlače in prisrčno poprosil Boga, naj mu ozdravi očeta in vrže pred noge vsaj skorjo trdega in plesnivega kruha. Kaj, ali ni rekla Matečka, naj gre po gospodu. I lm, res je, toda ona ni vedela, da je Rali tako slab, du še teči ne more; trg je pu daleč. Uro hoje bi rabil, da bi do tja prišel. No, oče bo tudi brez kaplana lahko umrl, si je mislil iu se počasi obrnil proti domu. Vest ga je pa le zapekla, /lasti ker je vedel, da morajo grešniki v pekel In če je njegov oče grešnik, bo moral med sume hudobe v pekel. Podu njegov oče ni grešnik. Saj je molil vsak večer, razen, če je bil v gostilni, saj je po materini smrti štiri ogle podpiral pri bajti (tako so dejali ljudje), pa naj bi si zaslužil pekel na onem svetu, ko ga je pa že na zemlji imel. Ne, saj to ni mogoče. Bog vidi tudi v srce, zato bo že poskrbel, da bo ubogi bajtar dobil kakšen majhen kotiček v nebeških prostorih iu pručico, da bo ua njej sedel na veke. pn ne bo postal truden. V upu in strahu si- je bližal domači hiši. Inko čudno tiho je bilo vse naokrog. Postni je ob stari jablani in prisluškoval vsem glasovom, da bi zvedel, kako je. 1/. hiše je stopila Matečka in si brisalu s predpasnikom solze. Pod pazduho je držula škuf in šla k potoku po vede. Umiti je bilo treba mrtvega moža. Raluelu je stresel mraz. Zagomazelo mu je po udih! Bil je tako slaboten, du je komuj stal ua nogah. Spet ga je stisnilo pri srcu in občutil je smrt. Nič ni hotel spruševuti Matcčko, kako ji' z očetom. Bal se je tega. Sonce je zašlo zn gozdovi. Ozračje se je shladilo. Od zapada je lila rdeča svetloba preko neba in ozarjala vrtove. Iz hiše je stopilo nekaj ljudi. Ustavili so se na pragu in se živahno menili. Ženske so si tiščale rute na oči. Jokale so. Potem so odšle domov vsaka v svojo stran iu Rafael se je stisnil za drevo, da ga ne bi opazile. Le kdaj si' jih je toliko nabralo,« si' je čudil. Stopil je počasi preko vrta, roke je držal v žepih in si- delal, kot da je zdrav. Nekdo K'a je zapazil, pokazal nanj z roko in vsi so se ozrli. Potem so zmajevali z glavami in govorili najbrž o njem. vsaj Rafaelu se je tako zdelo. Prav za prav Ralael ni bil trdno prepričan, da je vse resnica, kar se dogaja in kar občuti. Ustavil se je na vogalu hiše. Skozi okno je bilo čuti enakomerno drdranje očenašev za dušo rajnkega. Sem pa tja je kilo zelo glasno vzdihnil, ali pa se otlkušljal. Moški, ki so stali na pragu, so nekaj časa opazovali dečka, ki je stisnil glavo med ramena in ni hotel bliže. »Sploh, kaj dela toliko ljudi okoli hiše. saj ne bo nihče ničesar podedoval, je premišljal Rafael. Možje pa so bili mnenja, da je treba nekaj ukreniti z njim. Kar tako ga ni- smejo pustiti. Premlad je še, da bi se sam pretolkel skozi življenje. Lahko postane še falot, vaščanom v strah in sramoto. Rafael je slišal, kako je nekdo zinil: Poglejte ga, tako gleda kot levi razbojnik!« Nihče ni potrdil obrekovalcu, Rafaela pa je luido zabolelo. ■Saj vem, da me ne marajo, je sum pri sebi tožil. Nikoli me ni imel nihče rad. V grlu se mu je nabiral jok, zavpil bi bil rad, pa je stisnil ustnice >u požrl solze. I Intel je mimo njih smukniti v hišo. da bi očetu planil v objem, l'a četudi bi objemal truplo, Nekomu je moral izliti-in potožiti vso bolest, ki se je nabirala v njegovi duši. Skopiti je stegnil roko po njem in ga potegnil med može. I i, ^aj |)oš pa /daj?« ga je vprašal. Rafael je uporno molčal. Ivaj za vraga briga Skopimi, kaj bo. I ako ga še oče ni nikdar vprašal. Ali si si jezik odgriznil, da ne znaš odgovoriti svojemu stricu? dejal Matek. Pustite me, pustite me! K očetu grem!- se je otepal Rafael in stopil v vežo. ■Malo počakaj, da ga bodo umili. Kod si pa prej hodil, ko je '■mirni in it- je hotel videti? Oče ti umira, (i pa se potepaš okrog in ('<*s zapravljaš. Rafaela je užalilo. Da se je potepal! Sevvda, tako mislijo vsi li, ki hočejo skrbeti zanj. »Lažete!« je za vpil stricu v obraz. Nisem se potepal. Po gospoda so me poslali, pa nisem mogel clo trga.« Skopina je zasrbela dlan, da bi mu jo za lažnjivca priinazal okrog ušes, pa se je premagal. Pustil je nečaka iti vse ostale in odšel. »Nič ne bo prida, svojeglav je in to je najslabše za mladega človeka.« so menili možje. Rafael je zajokal. Kljub temu. da so ga videli. O, le naj ga gledajo, le naj pasejo oči na njem. Volkovi! Tiščal se je k zidu in nikogar ni hotel več pogledati, sovražil je vse. Dolg;: je tako jokal. Nenadoma pa mu je topla roka pobožala lasi'. Prav raldo, skoraj boječe se je dotikala njegovih neurejenih las. Ni sc upal pogledati, ker se je bal, da bi potem minilo. Obraz si je zakril z dlanmi in se vdajal razkošnemu občutku, ko ga je božala roka po laseh. »Ne jokaj. Rafi, vse bo še dobro,« je spregovorila deklica za njim. Rila je njegove starosti, bleda, z velikimi očmi. Marjanca so jo klicali. Rafael je pogledal, kaj bodo rekli ljudje; pa so se že razšli. Samo iz sobe se je čulo ropotanje in ženske besede, vse vprek. Dvignil je izjokane oči in se zazrl v njene. Toda ni prenesla njegovega pogleda. Povesila je veke in se obrnila, kot da jo je zelo sram. Obenem pa je komaj čakala, da jo bo prijel za roko in ji rekel prijazno besedo. »Ali ti je zelo hudo?« ga je vprašala Marjanca, ker on ni hotel nič reči. »Potrpeti je treba,« je povedal in stisnil njeno roko. * Za mrliča sta skrbeli Matečka in Skopinova dekla. Skopinke seveda ni bilo blizu, ker ni imela časa. Sicer pa, kdo bi se sploh brigal za tako malenkostne stvari, kot je smrt ubogega bajtarja, te je sorodnikom kaj zapustil, bodo vzeli. Za pogrebom si bodo brisali oči, da ne bo soseska obračala jezikov, če pa ni imel kaj zapustiti, naj se sam Bog usmili njegove duše. Maša se za njim ne bo brala; kdo bi jo pač plačal? Tako ostane revež ubog na tem in na onem svetu. Matečka si je Rafaela ogledala bolj od blizu in se je zelo začudila. Bil je bled kot mrtvaška lobanja, oči so mu kot blaznemu žarele iz, globokih jamic, sveče, ki so gorele ob očetu, so to še povečale. »Rafael, ti si bolan,« je ugotovila. Tudi dekla ga je pri teh besedah pogledala. Lačen sem,« je trudno povedal Rafael. Prav za prav ni l>il več tako lačen kot popoldne, ni čutil bolečin, ki jih povzroča prazen želodec, toda telo mu ji- oslabelo. Sedel je ob mrzli peči, noge so mu visele kot tuje, misel mu ni več delovala. Bil je pri kraju. Vroče si je zaželel jedi in toplega ležišča, da hi počival. Kako malo je potrebno človeku za srečo! Matečku je nekaj časa s svetilko brskala po predalih v omari, kjer so bile nekdaj jestvine, da bi našla kaj za fanta. Rafael jo je opazoval in ko je uganil njeno početje, je odkimal. »Oče že mesec dni ni bodil na delo. Vse sva pojedla, kar je bilo pri hiši. Potem je rekel, da je bolan, legel je v posteljo in ni govoril nič več z menoj. Jaz sem bil lačen, zalo sem hodil okrog ljudi in prosil. Če sem dobil krompirja, sem ga skuhal in potem sva oba z očetom jedla.« Pripovedoval je mirno in gledal na posteljo, kjer je ležal oče. »Poglejte, ali ne diha? Saj še živi!« je poskočil in nastavil uho na očetove prsi. »Sirota,« je vzdihnila Matečka. »Kje si pa spal?« je čez nekaj časa vprašala. »Včasih sva spala skupaj z očetom. Takrat je bilo lepo. Pravil je o vojski tako dolgo, da sem zaspal. In včasih je kar sam zase govoril, čeprav ga nisem poslušal. Oče ni bil nikoli zaspan. Ko je zbolel, sem se premaknil na peč, ali pa sem spal kar na klopi. Pod filavo sem si dal nekaj cunj, odel sem se z očetovim suknjičem in se obrnil tako, da sem gledal k očetu.« Ženska je samo napol poslušala. Premišljala je, kako bi pomagala siroti. Bila je dobra ženska, samo kaj, ko tudi ona ni imela polnih loncev, pač pa kopo otrok in moža, ki ni bil za zaslužek. Pa stvar ji; že laka, da mora revež slednjič revežu pomagati, sicer bi oba poginila. »K nam pojdi in naj ti dajo mleka. Pa kruha si nadrobi. Če buš hotel, lahko ležeš k našim, da ne boš zmrzoval na tej mrzli peči. Jaz bom ostala še toliko časa tukaj, da se bodo zbrali ljudje.« Rafael je hvaležno pogledal dobro ženo in odšel v noč. Matečku se je pogreznila v globoke misli o posmrtnem življenju ni z vzdihi motila tišino. (Konec prihodnjič.) Slovenski akademiki ljubljanske u n i v e r z c so •'bjavili v svojem skupnem proglasu dne 16. marca 1939 tole izjavo: »Združeni akademiki Aleksandrove univerze stojimo na stališču, da je edino močim, na |>odlugi enakosti narodnih pravic Slovencev, Hrvatov in Srbov urejena Jugoslavija izključni okvir, v katerem ttioremo in hočemo živeti svoje narodno in državno življenje.« * Mladina, zlasti še odraslejša, ima občutljivo duševnost za zdrave 'n nezdrave |*>javc v družbi. Po svoji naravi je odkrita, brezkompromisna, borbena. Mladina je uho, ki prisluškuje tajnim procesom ' organi/mu človeške družbe, ki strastno doživlja vse nove pojave Jer poskuša tudi realizirati nove ideje. Zn realizacijo novih idej ,sce neprenehoma tudi novih poli.« (Žgeč, »Sodobnost« št. •). II). 1938.) Angela: V samoti Po mokrih, blatnih cestah hodim, |)ovsocl je mir. Nad hišami, nad praznimi vrtovi leži večer. Oh tihih cestah redke, motne Inči brlijo v mrak; narahlo padajo deževne kaplje skoz hladni zrak. V tej čudni, vlažni temi jasno vidim beli vaš obraz in zdi se mi, da še sedaj poslušam vaš topli glas. Vi sredi mesta ste nekje ostali, zdaj sama sem. Spomin na vas mi bo večere krajšal vso jesen. Marjan S. S.: Slovanski sonet Zupad in vzhod: Skelet Življenji'. Kazen prišla je sama. Nič ni pomagalo, če nas s sovraštvom do krvi teptalo je tuje pleme. Ne samo bojazen, strah pred poginom vsled slabosti lastne duši zapad in daje nam pravico, da pred vsem svetom pričamo resnico o pravi moči naše sili' rastne. Graščak je kmeta bil. jemal mu žetev in v vozo vrgel ga, če ni imel za setev; zemljo človeško last mu je odvzel in upal, da mu bo vso moč izžel. A kmet je oživel, ni več garal, uprl se je in valptu grad zažgal. Adolf Hitler na kongresu v Niirnhergu: -Ne gre več zato koliko čaš piv« more on (nemški študent) popiti, temveč koliko udarcev lahko prenese, ne gre za to koliko neprespanih noči more zdržati, temveč koliko kilometrov more hoditi. (l’o Glasu mladinci, I. II., št. (>.) Kulturno delo mladine M U RSKOSOBOŠKO SPOROČILO Prekmurje je bilo d« nastopu M. Kranjca svet zase. Nihče, razen onih, ki so morali v to vražjo »Sibirijo« in nekaj izjem, se onkraj Mure (gledam iz Sobote) ni zmenil zanj. Ko je pa Kranjec številnim Slovencem prav za prav znova odkril (a košček slovenske zemlje, postavil borbo prekmurskih ljudi za kruli v živo sedanjost, se je nekateri Slovenec tako ali tako pozanimal zanj. In tudi Prekmurje samo, s svojo metropolo«, se je predramilo v novo življenje. Nepopolna gimnazija v Soboti, do pred nedavnega zatočišče grešnikov« iz Maribora in drugih krajev, je postala v očeh nemalokater-nikov važen faktor za dvig kulturnega življenja in narodne skupin sti. Z letošnjim letom je tako soboška gimnazija že popoln« (7. in N. razred sta še samoupravna, bosia pa postopoma podržavljena), '/at., ne bo napak, če si' ob tem jubilejnem letu za soboško gimnazijo v kratkih obrisih seznanimo z delom njenih učencev. Ker je že prav za prav stara slovenska navada, da se vsak Slovenec mora opredelili« že v šolski klopi, stopiti sem ali pa tja, se je večina soboške gimnazijske mladine po lastnem ali ne-lastnem mišljenju, pod silo lokalnih činiteljev. tipičnega provincializma itd. tudi 'opredelila«, zanemarila gimnazijska društva kot KK, JS itd. in se razgubila po mestnih društvih. Tako ta gimn. društva oz. pomladki v zadnjem času niso bili v stanu, da bi pripravili vsaj kako interno predavanje (v kratkem bo baje le nekaj!), kaj še kaj večjega. Uspešno h' deluje na gimnaziji tkzv. Češki krožek . katerega jezikovni tečaj obiskuje, tedensko po dve uri, okrog 'M) dijakov z drž. gimnazije. Vsuj nekoliko živahnejše, v gotovih sezonah celo precej živahno, pa ji' delo soboških gimnazijcev v mestnih društvih (onih društvih, ki niso direktno pod gimn. nadzorstvom). V prvi vrsti je trebn tu omeniti sokolski dijaški krožek, ki je lansko leto organiziral javni Župančičev večer in vrsto dobro obiskanih sestankov (s predavanji, recitacijami itd.: omenim naj samo predavanje o Cankarju, o vsesokolskem zletu v Pragi itd.). V zacinjeni času se je pa ta odsek precej zanemaril. Del soboških dijakov je včlanjen tudi v Marijinih kongregacijah, ki prireja interne sestanke, in v Prosvetnem društvu ter Fantovskem odseku. Bralno društvo salez. dij. zavodu Martinišča je priredilo pred "eduvnim nn prosvetnem odru igro Kraljevi škrlal . V splošnem pa. kol že rečeno, v Soboti razvitega, plodnega gimnazijskega društvenega življenja ni. Morda je temu krivo, da "u gimiinziji sploh ni kakega gimn. dij. društva, kjer naj l>i delali *') se udejstvovali dijaki brez razlike na izvcnšolsko udejstvovanje: y neinali meri sta temu kriva oddaljenost od večjih kulturnih centrov "i pomanjkanje javne knjižnice, gledaliških in podobnih prireditev. Dejstvo je, da bi bilo treba soboško gimnazijsko mladino pripraviti do aktivnejšega dela. It) zahteva poleg' najrazličnejših razlogov narod no-obramhno delo v Prekmurju, ki I eni najbolj izpostavljeni slovenski pokrajini, delo, pri katerem bi morala pomagali predvsem študirajoča prekmurska mladina, dalje kulturni dvig prekmurskega podeželja, katerega največji podporniki l>i morali biti zopet dijaki. Zdaj, ko je si boška gimnazija popolna, bi moral prešiniti vrste njenih gojencev n a j r e s 11 e j š i k I i c p o kult u r 11 e m d e I 11. kajti »Zalesje se je predramilo. Oči so mu še trudne ali ko si' bo sonce visoko povzpelo, se mu bo Zalesje široko nasmehnilo« (VI. Kranjec: Zalesje se prebuja). Morda bi se temu klicu prvi odzvali zopetni soboški maturanti kljub popoldanskemu pouku, morda hi ravno eni v strpnosti naznučili svojim dijaškim zanamcem pot kulturnega dela za naprej. I). J. CELJSKO PISMO Živimo v središču slovenske zemlje in hkrati v enem njenih najbolj ogroženih krajev. Vsakdo l>i pričakoval od nas dejanj, ki l>i na zunaj očitovala naš odpor proti vsemu kar nas mlade duši in nas hoče vkleniti. I oda, temu ni ravno tako. (tovoriti o kakem skupnem mladinskem delu v Celju je precej težko. Kajti ravno pri nas sc bolj ko marsikje čuti ona politična razdvojenost in strankarstvo, ki zatre vsako občem ladinsko gibanje. Mladina je pri nas včlanjena večidel v telovadnih in športnih organizacijah, ki pa imajo vsi- čisto določeno politično smer, za katero se mladina mora vnemati, sicer ji je udejstvovanje v njih onemogočeno. Medtem ko stopajo mladi ljudje v te organizacije zgolj iz ljubezni do športa, pa se pozneje pod vplivom vseh mogočih strankarskih taktik iz premeni ta iskrena ljubezen v silno politično strast in zagrizenost. Najbolj žalostno pa je to, da se iz vrst po rodu slovenskih mladeničev rekrutirajo fanatični sovražniki slovenske besedi". Drug vzrok, ki preprečuje skupne mladinske akcije, je razdvojenost dijakov. Kajti celjska gimnazija ima polovico takih dijakov, ki se redno vozijo domov, li dijaki so sicer še najbolj delavni, kolikor jim je to izven šole sploh dovoljeno. \ ( olju samem pa žive večidel le dijaki meščanskih in deloma malomeščanskih rodbin, ki jim je cilj vsega življenja guljenje in spet guljenje. In se le ob nedeljah popoldne podajo z mamico v kino ali na nogometno tekmo, drugače pa prežive ves teden v spalnici z latinsko slovnico v rokah in jim je najvažnejši problem, kak red bodo dobili i/. latinščine: štiri ali pet? Kljub vsem tem in še marsikaterim okoliščinam se vendar javljajo tudi v Celju znaki skupnega dela. In to predvsem v Litcraruo-kulturncm krožku«, ki naj !>i združil vse dijake, ki hočejo iskreno in pošteno delati. Sicer se je tudi v I.it« •rarno-kult. krožku pokazalo spočetka politično nasprotje in prizadevanje raznih politično opredeljenih ljudi, itj Krožek v svoje roke. Prav radi tega je delo v Krožku zelo zastalo, vendar je prav kmalu prešel spet na svojo pravo pot. Prav v zadnjem času se je v iskrenih mladih srcih porodila želja proslavili 90. letnico smrti Fr. Prešerna. S to proslavo se je, kakor že preje s Cankarjevo ob 20 letnici njegove smrti, hotela tudi celjska mladina oddolžiti spominu velikega nesmrtnega pevca. \/ skupnega prizadevanja vseh delavnih dijakov, ki so ga podprli tudi profesorji, je vstala odlično prirejena proslava, ki jasno očituje, da noče mladina v Celju spati spanje pravičnega, marveč skupno in brez ozira i(a politično pripadništvo delati za mladinske in narodne interese. Program, ki je bil sestavljen iz recitacij, govora in pevskih točk, je močno ugajal. Dobro sestavljenemu govoru Prešeren in mladina je sledila Župančičeva Pesem mladine , kot zborna deklamacija in na naši gimnaziji prvič pokazala moč skupne besede, ki ne pozna hinavstva in sebičnosti. Pa tudi pri občinstvu je ta točka zapustila najmogočnejši vtis. Sledile so tri, ob spremljavi klavirja odpete solo pevske točke, ki jih je rutinirano izvedla g. Lapajnetova. Nato pa prav dobro izvedene dcklamacijc Prešernovih del. Proslavo sta efektno zaključili dve zborni pevski točki. In sicer Pod oknom in Zdravljica . ki je spričo današnjih razmer zadobila še močnejši poudarek. Tako smo tudi v Celju na vreden način počastili spomin velikega pevca. Pa ne samo to, prireditev je razgibala in prebudila premnoge speče kali, v nas samih pa je še močneje podkrepila preroško misel 1'ranceta Prešerna: Vremena Kranjcem bodo se zjasnile, jim inilši zvezde kakor zdaj sijale, jim pesmi bolj sloveče sc glasile. Šalcčan. »Nedvomno: boj v narodu mora biti. Samo v trenju in kresanju duhov se ustvarjajo |>onicinhnc duhovne vrednote. Toda temu boju nioru biti nekje meja. Nekje mora biti črta, ki veli vsem in vsakomur: do tod in ne del j! Črta namreč, kjer prehajaj« koristi |mish-•ne/.nikov iu poedinih skupin v vsenarodno korist, kjer gre za narod sam, za njegov goli obstoj za današnji in za lnnloči čas, za njegove najgloblje življenjske osnove, za njegov usodili biti ali ne biti.« (Krnil Albrecht: »Kriza Ljubljanskega Zvona«, Uvod.) * »Prav v velikih osebnostih i/. slovenske kulturne zgodovine bi •»ogli videti najjasnejše priče, da je ena glavnih komponent močne '‘lične osebnosti, kakor more rasti i/. slovenskih razmer, tudi odločna 'n dosledna slovenska narodna zavest. Imamo že kakršnokoli sodbo o razmerju med individuum in družbo, zgled teh velikanov nam dokazuje, da je velikost stvariteljske sile pri Slovencih v neki |>ogojiii zvezi / brezpogojno zvestobo do slovenskega naroda iu z vero v nje-Kovo bodočnost.« (Ijojze l dč: Kriza Ljiiblj. Zvona.) Anketa o naši mladinski reviji Z veseljem smo prejeli prve tri odgovore na našo anketo in jih hi v celoti ter povsem nespremenjene objavljamo. Obenem pa pozivamo še nadalje naše cenjene bralce, da se čim prej odzovejo s svojimi predlogi in svojo kritiko! 1. Smernice mladinskega delovanja in mladinske revije (0(lgHVOr na ankclo ) Od otrok; ki obiskujejo v Jugoslaviji ljudsko šolo, ima le ena desetina srečo, in n i m j prispevki in noticami i/ svojega vsakdanjega življenju. To hi list brez dvoma zelo poživilo! Poleg tega pa bi se v tej rubriki lahko objavljale kritike, polemike in sploh vse aktualne stvari iz našega živl jenja. Ker pa se zavedam, da je predloge mnogo laže dajati kot pa jih uresničevati, sem se odločil po svojih skromnih močeh napisali tudi članek za to rubriko, katerega Vam kmalu pošljem. Mirski (Ijjubljančan). 3. Cenjeno uredništvo! Hvalevredno se mi zdi, da se pri svojem delu niste obdali .s špansko steno, temveč ste celo odprli rubriko, kjer naj bi čitatelji izrazili svoje več ali manj kritično mnenje o listu in pri tem prišli na dan z različnimi predlogi in željami. Mislim, da je Slovenska mladina o pravem času prelomila s tradicijo in ni nastopila službe pri eni ali drugi staroslavni slovenski grupi, oziroma stranki. V tem vidim eno njenih pozitivnih lastnosti; želim tudi za v naprej, da bi lisi ostal glasilo slovenske mladine, izmed katere je lahko vsakdo takega ali takega naziranja, kljub temu se pa ne izneveri delu za skupne interese. Dobro se mi zdi, da ste v list 11 odprli rubriko: Mladina po svetu. V vseh dozdajšnjih številkah pa pogrešam člankov, ki bi obravnavali naš narodno-obrambni problem, /a našo severno mejo ji' to eden izmed najtežjih problemov, ki ga posebno mladina (študirajoča) bodoča slov. inteligenca ne sme puščati v nemar. Dalje bi omenil tu nekaj zastran raznih leposlovnih prispevkov mladih tovarišev. Večina Ic-teh piše le o študentih, redko kateri se dotakne drugega motiva, zato bi želel, da bi se ti tovariši seveda poleg nam najbližjih stvari iz študentskega življenja lotili tudi drugih motivov. V tem ne bo list nič izgubil na veljavi, nasprotno, mnogokaj še pridobil. x K. K. (Prekmurec). »Tudi narod živi neko svoje instinktivno neopredeljeno, nagonsko življenje. A kolikor naj se to življenje povzpne na kulturno stopnjo, kolikor naj je intenzivnejše, aktivnejše in vedno popolnejše, se mora nujno samega sebe postopno vedno čisteje in podrobneje zavedati. In izkušnja v resnici potrjuje brez izjeme, da ga ni kulturnega naroda, ki bi kdaj |ni kdaj po svojih najboljših, najnadar-jenejšili in najra/.iimnejšili sinovih ne bil iskal svoje lastne definicije, opredelitve svojega bistva. Jasno, da so vse te definicije prehodne, nikoli dokončne, morda docela zmotne; toda take ali drugačne so za kulturni vzpon nujno potrebne.« (Stanko Leben: Kriza Ijublj. Zvona: Izkrivljena podoba.) Mladinska fronta v Franciji za obrambo republike in demokracije razpolaga s temile silami: Patriotska mladina U-jrS.OOO članov. Svobodoumna in republikanska mladinska federacija 70.000 članov. Društvo mlade republike 15.(KK), Narodna demokratska mladina .5000, Kadikal-socialistična mladina NOOO in mladina socialističnih strank 11.000. (|\> (ilasu mladine . I. I„ št, II.) ALKOHOLIZEM MED SREDNJEŠOLSKO MLADINO Pod lem naslovom prinaša v Zagrebu izhajajoča revija za brezalkoholno kulturo: 'Novi živol« (knjiga XVII.. št. I—-5), izpod peresa dr. Kedorja Mikiča, zanimivo razpravo, podprto z novimi statistikami (19:57). Ker se pisec ozira pogosto tudi na dija.štvo v Sloveniji. si hočemo ogledati ta mesta nekoliko natančneje. V Savski banovini je med srednješolci največ kroničnih alkoholikov iz vrst gostilničarskih otrok (12.8%). kar je razumljivo. Najmanj pijejo dijakinje, ki so kmečkega porekla. I/, treh zemljevidov, na katerih je prcdočcna tudi Slovenija, raz-vidimo, da se pije med dijaštvom največ vino in sicer nam kaže zemljevid, da pije vino preko (>5% dijakov v sledečih naših me- stih: Celju, Novem mestu. Murski Soboti, Školji Loki in Št. Vidu. Likerjev in žganja slovenski dijaki nikjer ne uživajo preko 'M%. Pač pa na llrvutskcm, n. pr. v Č akovcu, v Kastvu, Vukovaru in Pa-kracu, pije preko (>5% mladine žganje in likerje. V Čakovcu se je pokazalo, da 78% dijakov uživa žganje in likerje. Zanimivo je, da v Zagrebu na I. in II. ženski realni gimnaziji pije ()!)% oz. 72% dijakinj likerje. l’ivo se v Sloveniji nikjer ne pije nad 50. pač pa v Čakovcu (70%) in v Karlovcu (bH%). Kranj, Ptuj in Kočevje so gimnazijska mesta v Sloveniji, kjer se vobčc najmanj pije. Dijakinje pijejo pri nas zelo malo. Kljub temu. da smo Slovenci na slabem glasu kot pijanci, je naša mladina treznejša kot hrvatska! Če pogledamo samo dija.štvo v Čakovcu, kjer pije vino pivo 82'',,. liker žganje 7(i"0, a dijakinje tega mesta: vino ‘)l r',;. pivo (t'2% in liker 8(>',0, se mi lahko kar pohvalimo. IJRF.DNISKI PABERKI Joža Cesto: Tvoje Večerne meditacije so doka/, da Iti Itil z tnalu \oč pazijivosti sposoben zapeti mnogo Imij izdelane in zrele pesmi. Cisto po nepotrebnem in brez. v sakega stvarnega razloga'si razbil štiri-'istiene kitice z (Ivo- in trivrstičnimi. Pogrešam tudi nekaj več smisla z« lirično in svojsko izražanje. Poskusi, če se ti da, te svoje meditacije«: predelati. Na vsak način se pa Se oglasi. (i. 1$.: Draga tovarišica, tvoji dve poslani stvarci naj Iti bili nekakšni 'eportažici v nudeni, sličici iz življenja, kakršno nam je vsak dan pred "čini. Vendar so motivi, ki se jih dotikaš, prciiczmitni. deloma na vprašanja '•ukažeš le povrhu, premalo jih izostriš. Zato manjka tvojima delcema tistega X|'ku, tiste krvi, ki šele da je literaturi pravo v rednost. I uda tega se ne tla Priučiti kar čez. noč; to je stvar zorenja ob branju velikih avtorjev, zlasti pa ob življenju. Reči pa je treba, da se stilno tvoji stvarci prav prijetno bereta, morda je tu pa tam kak stavek preohlapen, posebno v drugi črtici, •oda z malo pazljivosti se da to popraviti. Ko boš spet kaj imela, pošlji! I'1. S. C.: 1'ormalua ilograjenost tvoje pesmi kaže. da si se s pridom zgledoval po Prešernu in starejših slovenskih pesnikih. Misel li jo lepo '/1'eljunu, vsaka beseda stoji na svojem določenem mestu, skratka: |>esoni '••Ui svojo logično zgradbo, kar je že zelo veliko. I oda zdi se, da se nisi s»uio, kar se tiče forme, učil pri naših klasičnih avtorjih, ampak, da si tudi vsebinsko zajel iz njih. Sleherni motiv, ki ga oblikuješ v verze, mora biti plod tvoj egu doživetja. — Refren »d« me ljubiš...« izpadu i/ celotnega ritma iu učinkuje preveč pro/.aično. Izrazi: »burna kri«, »nedolžne oči«, -»golobčec itd., so staromodni. — Prihodnjič pošlji kaj več, tako da ti bom lahko povedal trdnejšo sodbo. Ljubomil: Tvoj »Spomin« je v marsičem pravo nasprotje gornje pesmi. Predvsem že formalno ni enoten. Štiri vrstični sistem, ki ga imaš v prvih dveh kiticah, si v nadaljnjih opustil, kur je nedvomno v škodo oblikovni dograjenosti tvoje pesmi. 1 udi misel sumu ni enotnu in ne povezuje dovolj trdno posameznih verzov drugega nu drugega, lzbiru metafor, epitetov in izrazov sploh je čisto slučajnostim in površna. Toda neka gorkotu vendarle lli v pesmi in, če se boš potrudil in našel pravi prijem, 1i bodo pesmi nedvomno bolje uspevale. Poskušaj in oglasi se še kaj! Žvan Krepulja in Ciril Hrast: Vajini prispevki imajo mnogo skupnega. Predvsem tisti malce cinični ton pripovedovanju, ki pu ni nekaj bolnega, ampak je znak tistega notranjega bogastva, ki ga premore mlad človek, ko se v njem še \se ture in kreše. Pri obeli je treba tudi poudariti stremljenje, ki teži proč od konvencionalnosti in šablone, kar je nedvomno nekaj zelo pozitivnega. Toda v tem stremljenju zuidotu vso prevečkrat v drznost, ki no loči več med tem, kaj spada v literaturo in kaj ne, v čemer spominjata na svojega mariborskega tovariša Francita. Če In lega ne bilo, bi n. pr. pesem Moja .velika' ljubezen« takoj veliko pridobila, dočim bi Lenčka kljub taki predelavi še vedno ostala prepovršen in premalo zanimiv temu, da bi sc ga splačalo obdelovati. Pesmi Moje srce« manjka izrazne sile, medlem ko je pesmica »Mi« bolj igračka po vzgledu Kettejevega Pijanca . ki je ostala oblikovno in miselno nedograjena. Ostali dve črtici sla slabotni. Pri obeh bi bilo želeti več temeljitosti tako v zasnovi kot v izdelavi. Pošljita pa na vsak način še! Ide: T vojn prispevka, dragi tovariš, kažeta, da si se komaj pričel poskušati v pesništvu. Misel li je bleda, verza ne obvladaš, niti ne pesniškega izraza. Mnogo boš moral še brati: Prešerna, Zupančiča, Ketteja, Gradnika. Kosovela in druge novejše slovenske pesnike. Nakar spet kaj pošlji! Eki: Dragi tovariš, tvoje pismo nam je topla in dragocena vzpodbuda pri našem delu. Prepričani smo, da bo prej ko slej potrebna še veliko večja povezanost vseh mladih ljudi, ki so pripravljeni vložiti svoje sile za dobro slovenskega ljudstva, zlasti pa njegove' mladine. Za vsak trud, ki si ga že in ga boš še storil za razširitev našega lista, smo ti od srca hvaležni. Tvoji dve pesmi »Naša bodočnost iu -Ledena skala razodevata nagnjenje k refleksiji. Vendar sla oblikovno premalo dognani. Rime so \sc preveč primitivne. Apostrof danes ni več \ navadi. Skozi ritem verza le prečesto udari proza nu dan. Tudi tebi bi bilo \ prid branje slovenskih modernih od Zupančiča naprej. Menda ni treba še posebej povedati, da pričakujemo skoro s|M*t kak glas od tebe. Ivan Orač: Na željo ti odgovarjamo \ listu! Članek namreč še ni za lisk. Nekatere stvari si obdelal preobširno, druge im premalo oz. kar prezrl. Da bi spadala zgodovina slov. šolstva v članek: Poglavje i/ zgodovine slo- venske mladine , dvomimo; vsaj v laki obsežni obdelavi ne, kol si storil to li. Ničesar ali le mulo veš o mladinskem življenju no vojni. Obširnejšo oceno tvojega spisa prejmeš iz uredništva. Gotovo pa bi bilo dobro objavili tvoj sestavek do tam, kjer si nehal s Preporodovei. Omenili moramo le, da ima isto hibo, kakor tvoj opis Preporodov^'v, tudi njihova jubilejna knjiga: ne |x>zna dobe, ko je stala ta najmočnejša organizacija na višku in s|x>zunlu nedozorelost naše starejši' druži«', ki ji je zmanjkalo nič manj kol Ivana Cankarju, Podatki so li dostopni. Pošlji naslov ali sr oglasi osebno! D. S. Odločili smo se, prihodnje leto sistematično objavljali članke o zgodovini slovenskega mladinskega gibanju. Gradivo, ki je bilo poslano za to številko, pride prihodnjič ua vrsto! Da pa bo možno v sr prispevke letošnjega leta oceniti že v letošnji številki, jih pošljite nujduljc do JO. aprila! Kulturnopolitična zgodovina: Dr. Dragotin Lončar: Politično življenje Slovencev. (Od 4. jan. 1797, do 6. jan. 1919. leta.) Dr. Ivan Prijatelj: Kulturnu in politična zgodovina Slovencev od 1848—1896. — Janko Kersnik, njega delo in doba. (J. Kersnika zbrani spisi, zvezek 6., scš. 1, 2, 3.) Razvoj slovenskega narodnega vprašanja. Henrik Tuma: Iz mojega življenja. Ivan Cankar: Politični spisi (1913—1918). (I. Cankar: Zbrani spisi 19. zvezek.) Albin Prepeluh: Pripombe k naši prevratni dobi. Geografija in gospodarstvo: Anton Melik: Slovenija, geografski opis (zv. 1, 2). Uratnik, Pirc, Maister in drugi: Gradivo z banovinske kmetijske ankete v Ljubljani 1938. Izdaja Socialno ekonomski institut v Ljubljani. Kmetijska anketa, I. in II. knjiga. Izdala banska uprava, 1938, 1939. D r. F r a n Ž g e č : Haloze. Sodobnost, 1935. Vinko Miiderndorfer: Slovenska vas na Dolenjskem. 1938, Ljubljana. Samozaložba. Lampret: Ribnicu na Pohorju. Dejanje. 1938. Bratko: Šent Danijel. Sodobnost. 1938. — Gibanje cen in naše kmetijstvo. Obzorja. 1938. Jurančič: Zemljiški odnosi v Jeruzalemskih goricah. Obzorju, 1938. — Študij o nuši vasi. Ljubljunski Zvon. 1936. J u r u n č i č : Iz šole za narod. 1930. T r d k o : Doprinos k socijalni strukturi Prekmurju. Mladi Prekmurec 1938/39. Gabršakova: Vas v Halozah. Dejanje. 1939. Mladinski problemi (novejša literatura): Dr. Stanko Gogala: O pedagoških vrednotah mladinskega Ribanja. Dr. Z g e č Franjo: Dr. Gogalu Stanko: O pedagoških vml-Ootah ml. gibanju. (Recenzija, LZ. 1932, str. 734.) Bratko: Mlndinsko vprašanje. Sodobnost 1938, št. 4—10. — Mladinsko vprašanje in potu njegove rešitve. Obzorju 1939, št. 1—2. B r n č i č : Generacija pred zaprtimi vrati. LZ. 1937. Ivan Slo vi n: Poizkus karakterizacije mladinskega gibanja v Prekmurju. . * Priporočamo ta delu za študij z namenom, dn bi se lahko prihodnje '**to razvnela koristnejša |>olcmika o vseh teh |>oglavitnih življenjskih vprašajih, ki |ui v teh delih seveda se niso |M)|>oliionia dognann. PRESKER obleke za vsako priliko najboljše in najcenejše LJUBLJANA »v. Petra cesta St. 14 Novol PREŠEREN P O E Z ID E z dodatkom Skrb za tekst je imel AVGUST PIRJEVEC 1.) 256 strani v najmanjši žepni obliki 2.) v celo usnje vezano z zlato obvezo prj 3.) s a in o 2 0 din Akademski založbi v Ljubljani Salanburgova ulica Številka 4 (dvorliC«)