rsak č e I r I e k in ¡¿jj » poštnino vred al; f	s pošiljanjem
.c «tos-s m tete KHo 12 An., A l**n i dtu.. četrt leta | i»»*n }»goste vije *" #tar«6iina se pošlje aaimUKo .Sfenm-t me
brsšU cesta 5. do odp«-ee pltfije ▼ »aprej.
št MS.
P>tsnmexna rsicvilka slane 2 luroui call SO pata.
Poitniua plačana v gotovini.
si. i. Rokopisi s« ne ima-feífe. Up'« »išivo sprH««-HH« i«aro''iii"<> iitsetate w
reklíiinacije. ¿Ote »««rfiUonv p«
foro. Z« v«¿ftra(nc „___
primeren ptfaul «fciamaetje
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO.

(fias«*. &S< ««p-embpa i®»»
^B-mrv	uttfwnriMranT^mTMffrawam
ročuu r LteMfan« št
TtMon mterurfoan št
. lAtniM«
Slomškova, 60. gosm ,-tnica na Paniüvi. J
Šestdesetletnico smrli moža, na katerega so Ponavljani, kot njegovi ožji rojaki jako ponosni, so slavili čeraj njegov spomin ter pritrdili na Slomškov oreh ovo ploščo na mesto, kjer je bila stara, katero je ne-inna ter pijana roka razbila. — Poleg domačinov so se deležili slavja tudi zastopstvo Slomškove zveze, predalnik Slov. kršč. socijalne zveze dr. Rožič, zastopnik lov. Sraže urednik Smodej, zastopnik društva mari-orskih bogoslovcev Potočan ter g. zastopnika Viš. šol. yeta nadzornika Wester in Gaberšček.
Ob 10. uri je bila v ondotni cerkvi slovesna pri-ga dr. Medveda, ki je v zbranih besedah obrazložil rline slavljenca za narod, vero in cerkev ter slovesna p. maša. — Po večernicah so se zbrali župljani pod rehom, pod katerim je slavljenec prestal prvo izkuš-ÍO.
Dr. Karlovšek, sedanji lastnik Sloma ter predsed-ik odbora za obnovitev spominske plošče je pozdravil se navzoče, posebno pa goste ter odkril spominsko plo-o, katero je izročil občini v varstvo ter lastnino, za ar se mu je župan iskreno zahvalil ter obljubil v imenu »činskega odbora čuvati to, za občane tako dragoceno ivetinjo. V imenu Višjega šolskega sveta je pozdravil »jakove slavljence višji šolski nadzornik Wester, ter e rekel med drugim: «Le tisti, ki se približujejo temu fioru, hodijo po pravi poti!« Koržetova Anka je jako ¡po deklamirala Slomškovo pesem: «Sveta modrost« ato je nastopil slavnostni govornik prof. Vesenjak, H ! v lepo zamišljenem govoru orisal delo slavljenca za tobrazbo naroda, posebno za šole in opisal njegovo ivljenje. Povdarjal je in izpopolnil besede g. nadzor-fdka Westra in zaključil, da slavljenca proslavljamo ajbolj s tem. da se v življenju po njegovem vzgledu dejstvu jemo. — Dr. Karlovšek je prečital čestitne •zojavke od šolskega ravnatelja Lebarja, učiteljstva v jrkljah ob Krki ter stolnega župnika Moravca iz M a-t tóora. V imenu Marijine družbe je Anica Cmok pove-ala nekaj Slomškovih pregovorov.
Predsednik Slov. krščansko socijalne zveze (SKSZ) r. Rožič je povdarjal, da naj bo SKSZ Slomškova šola nedeljah, kjer naj se ljudstvo izobrazuje s predavanji d. — Deklamacija dečka Mirko Drolca: Slava Slom-eu, katero je zložila rojakinja s. Serafina Zdolšek, je sem posebno ugajala vsled izbornega dečkovega na-lopa. Predsednik Slomškove zveze g. Štrukelj je pov-ffjal, da je bilo slavljenčevo delo posvečeno veri in miki. Bil je izvrsten pedagog in krščansko slovensko Čiteljstvo si je izbralo njegovo ime in mu priseglo: voji smo, tebe hočemo posnemati in tebi slediti! Ured lik «Slovenca« Smodej je govoril v imenu Slovenske traže ter izvajal, da je bil Slomšek največji narodni ražar ter v njem ni nikdar umrla ljubezen za narod, udi mi ga moramo v tem posnemati ter skrbeti za odjarmljene brate pod tujim jarmom. Nato je pozdra-il občinstvo gojenec Slomškove šole, bogoslovec Po-ian. Nato se je dr. Karlovšek zahvalil za obisk obča-om ter gostom, posebno pa tamburašem in pevcem, so s svojimi pesmimi slavnost povečali.
Mir hočemo!
Mirovni dogovori, s tolikim slovesom razglašeni kot neizpremenljivi, propadajo eden za drugim in vojno razpoloženje ter vojaške priprave posameznih držav kažejo, kakor da bi se imela prava vojna šele začeti. Od mirovnih dogovorov ne bo ostal paragraj na paragrafu in zavezniške države, ki so sestavile dogovore in pogoje ter jih drugim vsilile, ki bi imele nalogo, da skrbijo in jamčijo za izvršitev, zahajajo od zelene posvetovalne mize v svoje kasarne ter tam snujejo naklepe, ki so vsem sklepom nasprotni. Tako je Grška samovoljno napadle Turke in če bi se ji bilo posrečilo osvojiti Carigrad, bi bile prvotne določitve tpkoj pozabljene in v Londonu ali Parizu bi se na podlagi grške zmage antantnim državam in pa Grkom delili profiti. Stvar je pa drugače izpadla, Grki so bil poraženi in Turki so se črez noč iz premagancev spremenili v zmagovalce. Boj med Grško in Turško ni omejen na Grke in Turke, kakor tudi ni bil spor med Avstrijo ih Srbijo leta 1914 omejen na avstrijsko in srbsko državo, temveč kakor je ta spor v kratkem času izzval svetovno vojno, tako lahko tudi grško-turški razvname novo svetovno vojno, oziroma nadaljevanje prve, ki z oboroženim mirom, kakoršnega imamo že štiri leta, nikakor ne more biti končana.
Grški pohod proti Carigradu je bil Angležem zelo všeč, ker hočejo nadzorovati v svojo korist morske ožine, da bi Rusija ne mogla med svet in če bi bili Grki zmagali, bi Anglija že znala iz kake konference izbiti svoje koristi. Grki so pa propadli, Turki so na pohodu, ostrina orožja se je obrnila in Anglija hoče druge države pridobiti za nadaljevanje grške pustolovščine. Cela Evropa se deli danes na dva tabora: na one, kateri so zadovoljni z angleškimi koristoljubnimi naklepi ?n pa na one, katerim ti naklepi niso in ne morejo biti všeč. V prvem taboru je z zavestjo Anglija sama poleg Grške seveda in pa take države, ki se nadajo od angleške strani raznih koristi ter so nasprotne upravičenim ruskim in turškim zahtevam, v drugem pa jfe poleg Rusije, Turške in Bolgarije Kolikor toliko tudi Francija, kateri so svobodne morske ožine na vsak način bolj koristne, kakor pa angleško nadzorstvo nad njimi.
Anglija snubi za svoje nakane Rumunijo in Jugoslavijo, rumunska vlada pričakuje od Angležev pomoč in zaslombo v svojih krivičnih pohlepih po ruski zemlji, glede prisvojitve Besarabije, jugoslovansko vlado pa vleče na angleško stran sovraštvo do Bolgarov in pa to, da je njej vsaka vojna politika in vojna dobrodošla, da se lažje obdrži na površju. To je seveda mnenje beograjskih vladnih veljakov, ki se nikakor ne o-zirajo na mnenje in hotenje državljanov in narodnih slojev.
Jedro in središče orientske politike je boj med Anglijo in Rusijo, nasprotje med upravičenimi ruskimi zahtevami po svoji trgovinski in gospodarski svobodi, ter angleškemu pohlepu po izrabi prirodnega bogastva tujin pokrajin in še po nadzorovanju cele trgovine in vseh poti skozi Dardanele. Francija nasprotuje angleškim nakanam, ni pa izključeno, da se z Angleži prej ali slej pobota in zedini glede izkoriščanja ruskih in azijskih {Jokrajin ter se tudi priključi vojni politiki glede orientskega vprašanja, ker je ravnotako nasprotna svobodnemu razvoju Rusije.
Če se Francozi pobotajo z Angleži glede koristi in profitov na ruski rovaš, tedaj se oba tabora v Evropi zopet spremenita. Na eni strani bo antanta proti Rusiji in Turčiji, na drugi strani bodo pa ti dve državi podpirali gotovo tudi Bolgari in Nemci. Proti Rusiji je že sedaj Rumunija, saj tudi ne more drugače, ker se je ' na Rusiji ogrešila ter noče vrniti, kar si je nepošteno prisvojila, in s pozivom na zveze vladarskih hiš ter z raznimi obljubami hočejo tudi Jugoslavijo spraviti v isto vrsto z Grško in Rumunijo. To delajo in snujejo vlade, narod je pa vsepovsod za mir in proti vsaki vojni. Niti naš, niti rumunski in niti grški človek — kmet in delavec — ne more vzljubiti vojne in orožje, ker 30 si vladarji slučajno v sorodu in ker se obeta, da bodo v Londonu vladnim gospodom šli v tem in onem na roko. Delovno ljudstvo ima dovolj težkih in bridkih izkušenj iz zadnje vojne ter je danes skozinskoz nasprotno vojni politiki.
Grški vojaki so javno kazali, da niso za vojno, grške čete so polagale orožje ter se predajale v ujetništvo, rumunsko ljudstvo je že v svetovni vojni z največjo ! nezadovoljnostjo sledilo vojni zapovedi in sili in danes bi tudi ne bilo drugače, Anglija pa čuje danes iz vseh i krajev svoje države, kako malo razpoloženja vlada za vojno in kako velika sila vstaja proti. Iz vseh angleš-i kih kolonij — črnih, rjavih in žoltih — se sliši odlo-| čen: n e in zlasti iz Azije se oglaša silna moč — pan-| islamskega (vseturškega) pokreta. Zeleni turški prapor se vzdiguje, drog mu je sicer še v Aziji, njegov polume-sec se pa že nagiblje črez Bospor in njegova senca je že padla preko Carigrada. V njo so uprte oči milijonov iz džungle indijske, iz ravnin mezopotamskih, žarečih puščav Arabije in od obal Nila. Položaj je zelo resen ne samo za Anglijo, temveč za celo Evropo.
In mi, Jugoslovani? Mir hočemo! Anglija se za svoje koristi lahko vojskuje s komur hoče, magari s celim svetom, Francija tudi, če antanta brani Rusiji so-odločevanje v Dardanelih, moramo mi izjaviti, da se nočemo zaplesti v nobeno nakano zoper to veliko slovansko državo. Pripravljeni smo braniti svojo državo, nočemo pa drugih napadati.
Ljudstvo kliče in resno opominja voditelje države, da noče vojske, ki bi se razširila takoj v svetovni požar in poživlja odgovorne državnike, da store vse, prav vse, da se ohrani mir, in to v interesu obstoja države same, ki smo jo s svojo krvjo skovali in ki se ne sme zaradi Anglije postaviti na kocko!
Torej mir, brezpogojni mir!
Novi davčni zakon.
Vlada je predložila pregled zakona o neposrednih davkih, kateri bi naj stopil v veljavo 1. januarja 1924.
Vlada s tem predlogom ni izpolnila naših zahtev, ki se glase: izjednačenje vseh davkov v celi državi potom pravične, moderne davčne zakonodaje. Po predlogu navedeni davki, kakor n. pr. pridobnina posameznih davkoplačevalcev itd., ki ostane v smislu par. 189 zakonskega j>redloga še nadalje v veljavi. — Nar menoma trdim, da se bo izvršilo izednačenje le — na papirju, ker na primer zemljiški davek ne bo mogoče pravično odmeriti v južnih krajih, kjer nimajo katastra in nalaga zakonski predlog dolžnost, da finančni minister dovrši kataster do 31. decembra 1928. Ta do-
Tri slike.
«Našli smo, da hujska naše ljudstvo —«. Luk. 23, 2. I.
Nepregledna monožica valovi pred gradom Anuda in vse tja do tempeljskih zidin. Kakor besni kri-
0	in vpijejo, vihtijo pesti in se zaganjajo ob marmor-»te stopnice, ki vodijo gori na Gabbato, zvišen prostor, stebričjem obdan in s pisanim kamenjem tlakan.
Tam sedi na sodnem stolu Pilat. Poleg njega je centurión Kornelij Varus, poveljnik Unske posadke v Jeruzalemu, četa oboroženih vojšča-«v obdaja prostor in sredi med njimi stoji obtoženec.
Star rdeč vojaški plašč mu ogrinja telo, tu pa tam vidi gola koža, vsa razmesarjena od udarcev biča,
1	glavi ima venec iz trnja spleten, globoko se mu za-tajo trni, da mu curlja kri po sencih in po čelu. Gla-* mu klone in oči ima povešene. Globoka otožnost in irna, vdana potrpežljivost mu sije z lica. V sklenje-"h rokah drži trstiko.
Na Pilatovem zagorelem obrazu se zrcali pomilo-'ttje, neodločnost, zadrega. S prezirljivim pogledom taneri razgrajajočo množico pod seboj. Neštete glave dvigajo gori k njemu, nešteti obrazi se mu režijo v fcstnem sovraštvu, oči se bliskajo —. «Križaj ga! — Proč z njim! — Sovražnik ljudstva
Ob vznožju stopnic stoji gruča duhovnov in starin, voditeljev in zastopnikov ljudstva. K njim je
Pilat- ....... .. ..............
«Poglejte si ga —! Bičati sem ga dal, kaznoval sem ga, — ali vam še ni dovolj?«
«Ne! — Proč z njim! Smrt je zaslužil! Križaj ga!« so mu kričali starejšine in «Križaj ga!« je odmevalo črez širni vrveči prostor.
«Nobene krivde ne najdeai na njem! Kaj vam je hudega storil?«
«Smrti je vreden! Povedali smo ti že, zakaj. Našli smo, da je hujskal naše ljudstvo, da je prepovedoval dajati cezarju davek. Kralja se je delal! Kristus hoče biti!«
«Tako je!« je odmevalo iz tisočglave množice. «Križaj ga! — Čuli smo, da je govoril jiroti državi in proti cezarju!«
«Proč z njim! — Proč z njim!« je razsajala gruča ljudi krog bradatega duhovna, ki je krilil in mahal z rokami in besno kazal na obtoženca.
«Vašega kralja naj križam —?« vpraša Pilat posmehljivo.
«Mi nimamo kralja razen cezarja! Mi sino vdani Rimu, tale človek pa je hujskal zoper državo!«
«Ako ga ne obsodiš na smrt, nisi prijatelj Cezarjev!«
Pilat pogleda stotnika, njune oči se srečajo.
«Razumem te, prijatelj!« mu odgovori Varus. «Danes vpijejo, da so vdani Rimu. — jutri pa se bodo uprli. Hinavsko zlobno ljudstvo! Vsega so zmožni —!«
«In kaj naj storim z njim —?« pokaže Pilat na obtoženca.
«Dobro vem tudi jaz, da je nedolžen! Ničesar tega ni storil, kar mu očitajo. Iz gole nevoščljivosti ga ho-
čejo spravili v slran in pa iz sovraštva, ker vse ljudstvo gre za njim. Sami bi radi vladali —! Za stranko jim gre —!«
«In — ali ga naj obsodim?«
«Ti ljudje so vsega zmožni! Tudi tega, da gredo v Rim in te zatožijo pri cezarju, da si protidržavnega ro-varja izpustil —.«
«Misliš —?«
«Reši sebe in stori kar se itak mora zgoditi! Kajti bati se je nemirov! Le poslušaj, kakor rjovejo —!«
Omahovaje pogleda Pilat po razdivjani množici.
«Križaj ga! Križaj ga!« rohnijo. Kakor razburkane morje valovijo tisočere glave, pesti se dvigajo, noge ropotajo po kamenitem tlaku, oči sršijo. Duhovni in poglavarji ljudstva tekajo med vrstami in strastno na-migavajo na obtoženca. Hrup je na vrhuncu.
In tedaj izreče Pilat obsodbo —.
In umije si roke in pove:
«Jaz sem nedolžen nad krvjo tega človeka! Vi glejte!
In vse ljudstvo odgovori in vpije:
«Njegova kri naj pride nad nas in nad naše otroke!« —
II.
Leta 1914 —.
Na glavnem trgu, lam kjer se pride čez most, se zbira razburjena množica. Vedno več jih prihaja. Po večini delavci, pomočniki in vajenci, predmestni fanta-lini, tudi žensk je mnogo vmes in dijakov. Tu pa tam par boljših ljudi, radovednežev. Vse govori nemški, slo-» venske besede ne slišiš.

ločba je pesek v oči lahkovernežem, ker trdijo geometri, da treba več ko 10 let vztrajnega dela, ako se hoče izvršiti kataster v onih pokrajinah, kjer ga dosedaj še ni, pri sedanji upravi pa niti v 20 letih ne bo mogoče ustva riti katastra, na podlagi katerega se predpisuje zemljiški davek.
Kaj določa načrt novega jakoila? Upeljuje se tri vrste davkov:
1.	Davek na dohodke zemljišč, stavb, podjetij in delavnic, iz obresti in rent, od dela.
2.	Davek na skupne dohodke, (dohodnina).
3.	Davek na skupno premoženje.
Ponavlja se stara pesem v novi, poslabšani izdaji! Mesto dveh vrst davkov, se upeljejo tri vsrte davka. — Dohodek zemljišča na primer bo trikratno obdačen, delavec, ki živi od dela svojih rok, bo plačeval davek na dohodke od dela in še povrh dohodninski davek. Mesto bolj priprostega davčnega sistema, ki bi potreboval manj osobja in bi se davek lahko hitro in dobro odmeril, pa se upelje nova vrsta davka (davek na skupno premoženje). Ta davek se bo odmeril od obične vrednosti premičnega in nepremičnega imetja; kot obična vrednost se v smislu par. 153 predloga smatra cena, katera se mora doseči v navadnem življenju. Davek se začne plačevati od premoženja v vrednosti 100.000 K in znaša za vsakih 4000 K dve kroni, pri višjem premoženju 4 krone, 8 kron do 60 kron za vsakih 4000 kron premoženja. Z ozirom na visoko cenilno vrednost naših posestev bi morali posestniki plačevati letno tega novega davka nad 700 kron, večji posestniki pa nad 6000 kron.
Zakonski načrt, kakor ga je predložila vlada, je za nas nesprejemljiv, ker poslabša sedanje stanje. Krivična je določba, da se pri prvi vrsti davka obdači zemljišče z 20 odstot. čistega dohodka, rente in obresti z 10 odstot., podjetja itd. tudi le z 10 odstot. čistega dohodka.
Potrebno je, da se izjednačijo davki v celi državi, a to na način, kakor sta to napravili Italija in Nemčija leta 1920. Predloženi načrt zakona pa je posnetek madžarske davčne zakonodaje, katero odklanjamo, ker preveč obremenuje najširše sloje ljudstva, to je kmeta, in delavca. Proti temu načrtu so tudi strokovnjaki v finančnem ministrstvu, kateri poznajo gospodarske razmere in katerih pogled sega preko Madžarske.
Naše stališče glede novih davkov in davčne zako- . aodaje povdarjajo jasno resolucije, katere so se spre- s jeie na zborovanjih Kmetske zveze dne 13. avgusta t. 1. | v Rečici ob Savinji in dne 17, septembra 1922 v Bočni. ■ Vse naše občine, gospodarske organizacije, krajevni ob- j t>OTi Kmetske zveze naj nemudoma v sejah zavzamejo stališče radi novega davčnega zakona in pošljejo tozadevne resolucije Jugoslovanskemu klubu v Beograd, narodna skupščina.
Resolucije se glase:
Davkoplačevalci protestirajo:
1.	Proti uvedbi davka na poslovni promet za kmete, ki le tu in tam napravijo kako lesno kupčijo, ki se stalno ne pečajo z lesno trgovino.
2.	Proti zvišanju invalidskega davka, ki 9e naj v bodoče plačuje i kot doklada k že itak previsoki dohodnini.
3.	Proti odpravi pozivov za napoved dohodkov, proti odpravi plačilnih nalogov in skrajšanju rokov ¿a prizive pri dohodnini.
4.	Proti nejednakosti davkov v posameznih pokrajinah, proti nejednaki odmeri in nejedtiakemu izterje-vanjudavkov v celi državi,
ter zahtevamo:
1.	Da se potom moderne, pravične davčne reforme iimprej izjednačijo davčna bremena V celi državi.
2.	Da se v komisije, ki se bodo pečale z davčno reformo, pritegnejo i zastopniki vseh gospodarskih kro-
gov, ki bodo mogli dati točne podatke o davčni moči posameznih slojev.
Odklanjamo načrt davčnega zakona, katerega je izdelala komisija v finančnem ministrstvu, ker je isti kopija slabega madžarskega davčnega sistema, ki vsebuje poleg reelnih davkov in dohodnine še davek na premoženje; odklanjamo ga tudi radi tega, ker se neprimerno više obremenjuje zemljišča ko obrt in trgovino.
Vladimir Pušenjak, narodni poslanec.
Živinski sejmi.
Pred vojno smo imeli na Slovenskem skoro v vsaki župniji živinske sejme. Vojska nam je sejme ukinila. Živino so j?mali s silo, potom rekvizicij. Prav bi Lilo, da bi sedaj dali občinam zopet pravico do živinskih sejmov. Dva haska so prinašali sejmi: Občine so imele lepe dohodke od sejmišč, a živinorejec je lahko na sejmu prodal odvišno živino ali jo nakupil, ako jo je potreboval. Sedanja vlada, oziroma uprava, pa mnogim občinam ne mara dovoliti sejmov. Mariborsko okrajno glavarstvo n. pr. nasprotuje, da bi občine Sv. Ana, Sv. Jurij, Sv. IIj, Jarenina in druge upeljale živinske sejme, ker se je baje bati «tihotapstva.« Kakor doznajemo, je v svojem uradnem poročilu na deželno vlado izrazil sumnjo tihotapstva državni živinozdravnik pri okrajnem glavarstvu, neki Mihelčič. Ta gospod s svojimi nepotrebnimi šikanami zavira razvoj živinoreje, namesto da bi jo podpiral. Mož je tako dolgo vrtal in rovaril na vse strani, da je spravil priljubljenega višjega živin o-zdravnika g. Pirnata proč iz Maribora. G. Pirnat je šel ljudem na roko. Po nedeljah je hodil od tare do far.-predavat o živinoreji itd. Živinorejci brez ozira na do-litično strankarstvo so vzljubili g. Pirnata in to je mi -kogledega demokrata in samostojneža Mihelčiča jezilo. Sedaj pa še ta gospod nalašč nasprotuje, da bi naše občine dobile živinske sejme.
Svetujemo prizadetim občinam, da znova zahtevajo sejme in vložijo pri okrajnih glavarstvih utemeljene prošnje. Prepis prošenj pa pošljite tudi Tajništvu Slovenske ljudske stranke, da isto zaprosi naše poslance za posredovanje.
Občine! Ne dajte si vzeti starih pravic!
Iz poglivja o narodne n gospodarstvu.
Iz tržišča z živim blagom.
Vlada je znatno povišala izvozno carino na naše živo blago z namenom, da bi se z omejitvijo izvoza znižale cene mesu in masti. Vlada je bila uverjena, da bodo cene padle radi poviška izvozne carine, a dozdaj ni prav nobenih znakov, ki bi oznanjali padec živini. Vsled Pucljeve carinske politike je prestal izvoz svinj j iz naše države. Iz Francije, Nemčije in Čehoslovaške i prihajajo vesti, da padajo cene živemu blagu in sicer tako zdatno, da bi se sedaj ne izplačal naš izvoz živi- ! ne v inozemstvo. Povišana carina je zadela izvozničar-je živine kar preko noči, mnogi niso mogli kriti svojih obvez, sedaj morajo dobavljati živino za zelo visoke cene in trpijo pri tem velikanske zgube. Debele svinje se • plačujejo na južnih železniških postajah po 19 do 21 dinarjev, kar znači, da so v Zagrebu po 94 K 1 kg. ! Mesnate svinje težje vrste prihajajo vsled visoke izvoz- i ne carine le v malih količinah na trg, med tem, ko pla- j čujejo za lažje, na katere je naložena neznatna carina j ali so sploh carine proste, od 85 do 90 K 1 kg. Mast pa plačujejo v Zagrebu po 150 K 1 kg.
žitni fc-g.
Naš žitni trg je še vedno na zelo slabih nogah radi potežkoč na državnih železnicah. Železniški minis- |
ter vedno obljublja, da bo dal vagone in lokomotive na razpolago za prevoz prehrane v pasivne kraje, pa to so ie prazne obljube brez dejanj. Večja žitna trgovina je naravnost onemogočena radi brezobzirne malomarnosti železniškega ministrstva. Izstradana Dalmacija si je naročila nekaj moke iz Amerike, jo tudi že dobilft* a njena kakovost nikakor ni zadovoljiva, Dalmatinci jo seveda kupujejo za drag denar, ker naša vojvodinska moka ne more v Dalmacijo radi zastoja v železniškem prometu. Odpomoč v prehrani dospe gladni Dalmaciji »veliko prej iz daljne .Amerike, nego iz Vojvodine, Banata in Srema.
Večje kupčije s pšenico se ne sklepajo radi ničvrednega prometa na železnicah, cene novi pšenici so od 1625 do 1650 K. Producenti zelo ponujajo oves, ki te giblje v cenah med 1200 do 1240 K. Ječmen je skoraj brez prometa, povprašujejo po ječmenu še edino le pivovarne in ga plačujejo po 1540 do 1600 K, ječmen za krmljenje pa je v ceni med 1450 do 1500 K. Koruza stane 1450 do 1550 K. Moka nularica od velikih mlinov stane 27 K, ona slabše vrste pa je pri kilogramu cenejša za 1 do 1.50 K.
Vreme se je zadnje dni znatno zboljšalo, kar je posebno dobro došlo koruzi, katero povsod trgajo. O koruzni žetvi po Vojvodini poročajo, da je dobra. Izvoz našega žita v inozemstvo je povsem prestal, ker ni mogoče dobiti vagonov za prevoz, a je tudi izvorna carina tako visoka, da ne bi mogla naša žita konkurirati z žiti drugih žitorodnih držav, ki so naše sosede in so imele letos dokaj boljšo žetev, nego je bila naša.
Vinski trg.
Lepi jesenski dnevi, ki so sedaj nastopili — da bi tudi držali — bodo veliko pripomogli k zboljšanju kva litete belih vin. Škoda, da so naši vinogradniki, osobito po južnih krajih, že začeli trgati, vina teh preegodnjih trgačev bodo pač veliko slabša.
Glede trgovine z vinom moramo ponovno naglasiti, da stojimo nekako v sredini vinske krize. V krajih Vr-šac-Bijelacrkva plačujejo sedaj 3500 K za 1001 in vinogradniki bodo v očigled letošnji ugodni trgatvi izpostan ljeni naravnost katastrofi. Radi dnevnega poslabšanja v železniškem prometu je prišla trgovina z južnimi vini v popolen zastoj. Iz te prometne omejitve se ne bomo pod sedanjim režimom rešili. Vinotržci se morajo boriti z velikimi potežkočami, niti ne morejo sklepati večjih kupčij, ker ne morejo misliti na odpremo na-kupljenih ali prodanih vin za cele mesce naprej. K pro metnim težavam je še prišla pomisleka vredna težkoča — denarja je vsaki dan manj! Banke ne dajejo velikim vinotržcem kreditov, vino ostaja producentona in po južnih vinorodnih krajih čakajo padca vinskik cen. Vsi obeti g. ministra Puclja, da se bo glede vinske trgoviae obrnilo na bolje, so zastonj, dokler bo kluboral g. prometni minister vsakemu zboljšanju prometa. S Češkoslovaško smo sklenili pogodbo za izvoz 150.000 hI naših vin, a na prevoz teh vin ni niti misliti, ker še naših glede prehrane pasivnih krajev ne more»» preskrbeti s kruhom radi malomarnosti železniške «prave, a kaj še le, da bi mislili na odpremo 150.000 U naših vin v Čehoslovakijo. Od ministra Puclja r&tfoobnani uspeh z vinoprodajno pogodbo s Čehoslovaki bo padel v vodo, ker g. Pnclju se noče pokoriti g. prometni minister, kateremu ni pri srcu niti srbijansko vinogradništvo, kaj še le slovensko!
Dalmatinski mošt kupujejo samo po 18 t 1 1 v o-kolici Bakra, kjer je izpadla trgatev sicer slabo, a kvaliteta je izvrstna. Izvoz dalmatinskih vin b« «cznatea, ker so cene še vedno previsoke in mi ne atoreano napram inozemstvu konkurirati v cenah z madžarskimi vini.
Naša vinska trgovina se še edino giblje z desertni-mi vini, osobito z Ljutomerčanom. Veliki in ogledni vinotržci zagotavljajo,, da se bodo poskusili aa svetovnem vinskem trgu z najboljšimi vini, da a količkaj
«Kaj pa bo?« vpraša eden izmed radovednih gle-ialcev, tujec po zunanjosti. «Ali odhaja nov regiment oa bojišče? Ali smo dobili zmago?«
«Kaj ne veste —?« mu hitita razlagati dva mesarska vajenca. «Sedajle ga bodo pripeljali —!«
«Koga —?«
«No — tistega izdajalca, — tistega farja!«
«Farja —?«
«Seveda! — Hujskal je! Ustrelili ga bodo! Saj
vsi —!«
«Že gredo!« se oglasijo klici spredaj.
Onstran mostu se prikaže gruča ljudi. Naglo stopajo. Štirje vojaki peljejo vklenjenega človeka, krog njih pa vpije in razsaja tolpa podivjanih ljudi.
Bliže prihajajo.
Tujec steza vrat črez stoteroglavo razburkano množico, da bi videl ujetnika.
Res je duhovnik, črno oguljeno sukno nosi in na ^lavi širok obrabljen klobuk. Ovratnik mu je nekdo ■.trgal in tudi suknja je na prsih razcepana. Njegov ,braž je zasivel in otečen, kakor od udarcev. Nema >tožnost in potrpežljiva vdanost mu sije iz lica. Roke ,ma vklenjene v verige.
Divje vpitje sprejme ujetnika. Par policajev skuša :adrževati deročo množico.
«Fej! — Izdajalec —!«
«Hujskač!«
«Na vešala z njim!«
«Postreliti jih je treba te izdajalske
«Doli z njimi!«
Zbesnela množica zagrne vojake in ujetnika. Po-livjan kovaški pomočnik plane nad duhovnika, za -nahne s pestjo in ga z vso močjo udari po licu. Kri se
ulije. Nekdo drug ga sune pod rebra, da jekne in odleti po tleh. Vojak pomaga zvezanemu na noge. Krotka vstane, s sklonjeno glavo in povešenimi očmi stopi na-Prej.
In med utvjim vpitjem in tulenjem se vali množica za ujetnikom.
«Ampak povejte mi, vpraša tujec par zaostalih ljudi, «kaj pa je pravzaprav zagrešil?«
«Kaj—? Hujskal je v nedeljo pri pridigi naše ljudstvo in zoper državo je govoril! Prav mu je! Še huje bi jih morali prijeti te protidržavne ljudi!«
Tujec je kimal z glavo in obraz se mu je zresnil. Zamišljen je gledal za drvečo množico.
III.
Osem let pozneje.
Narodni praznik je. Slavnostni prostor je ves v zastavah. Tisočglava množica se tare okrog visokega odra, šumenje in vrvenje se dviga iz nje, le težko je razumeti slavnostnega govornika. Zdaj pa zdaj ga prekinejo burni medklici «Tako je!« — «Živijo!« — «Živijo Jugoslavija!«
Celo uro se trudi govornik. Bliža se koncu.
«Pozdravljam vas, ki ste trpeli in delali za ujedin-jenje, vas, ki sle z neuklonljivim pogumom štrli verige suženjstva in hlapčevanja, ki ste pognali iz dežele samooblastnega tujca. Ne pozabite na žrtve ki ste jih prinesli za ujedinjenje, — ne pozabite nanje zlasti tedaj ne, ko se bodo oglašali pri vas črni izdajalci domovine, ki škilijo preko meje — («Proč z njimi!« — «Fej!«) —, ki hujskajo naše ljudstvo zoper državo in ujedinjenjel Varujte se teh temnih, protidržavnih elementov, — pokažite jim vrata — (Doli s farji!«) —.
Nekje v zadnjih vrstah se dvigne hrup.
Duhovnik se je prikazal na oglu ulice. Oguljeno črno suknjo ima in star, obrabljen klobuk. Krotko in
I mirno hoče mimo.
Pa par poslušalcev ga opazi.
«Glejte ga! Izdajalca domovine!«
«Hujskač!«
Še več ljudi se obrne. Hrup raste.
Duhovnik pogleda po izzivačih. Oči mu zaearijo T užaljenem ponosu. Odpre usta, hoče nekaj reči. Gornja ustnica kaže brazgotino in par zobov ima polomljenih.
Pa ustavi se. Oči se mu povesijo, vdana, potrpežljiva krotkost mu leže na obraz, obrne se i« ye nazaj, odkoder je prišel.
Nekdo stopi za njim.
«Dovolite!«
«Prosim!«
«Ali niste vi tisti duhovnik, ki so ga pred leti, ob začetku vojne, gnali vojaki tod, ker je — ker je —.«
«Ker je baje hujskal naše ljudstvo zoper tedanjo državo —.« «Seveda sem tisti! — Pravzaprav bi me morali danes slaviti kot mučenika —. Poglejte tule.« Pokazal je na razklano čeljust in polomljene zobe. «Mesto tega pa me tudi danes imenujejo hujskača —. i Ali naj jim grem dokazovat svojo nedolžnost —? Čemu bi se razburjal —? Je vedno tako bilo in bo vedno tako! Pred osmimi leti kakor danes in kakor pred 1900 leti —. Ali naj bo učenec nad svojim Mojstrom —? Ali se naj služabniku drugače godi nego se je godilo njegovemu Gospodu —? Pa z Bogom!«
Odšel je. Tujec pa je zmajal z glavo ia zamišljen I zrl za njim.
Na slavnostnem prostoru so ploskali i« klicali j živijo vznesenim besedam govornika.
zasiguiajo prvenstvo. Inozemci, ki so obiskali naše velesejme in vinske razstave, so se naravnost divili na l izborno kakovostjo naših desertnih vin. so tudi sklenili marsikatero kupčijo, a na odpremo teh nakupljenih vin ne morejo misliti.
Trgovina s slivami.
Trgatev sliv je po naših južnih krajih v polnem teku. V okolici Brod-Požega prodajajo kmetje slive po 6—7 K, v bosanski Posavini po 4—5 K. Vse večje žgan-jarne so zdatno založene z letošnjim pridelkom sliv i male žganjarne pa se morajo boriti z denarnimi potež- 1 kočami, radi tega so začele tudi cene slivovki napredo- I vati. Slovenija — osobito Slovenske gorice — imajo le- j tos sliv kot že davno ne in sploh kmetje že skoro ne vejo kam z njimi. Naše slovenske slive so v ceni daleč za hrvatskimi in bosanskimi.
Politični ogled.
DRŽAVA SHS.
Kralj se je vrnil, zunanji minister dr. Ninčič tudi, Pašiča pa ni od nikoder. Mož hodi svoja tajna in neznana pota. Zastopstvo vladnega predsednika je prevzel minister Trifkovič.
Glede orientskega vprašanja je izjavil minister dr. Ninčič, da je naša vlada, oziroma diplomacija po njemu in Pašiču samo posredovala med Anglijo in Francijo ter da ni imela v mislih kake akcije. Tako izjavlja minister Ninčič, francoski listi pa vedo povedali, da je Pašič z vso gorečnostjo zahteval oborožen pohod proti Turkom in da še pri Angležih z svojo vnemo ni našel pravega odmeva.
O demokratski stranki čitamo po listih dnevna poročila kakor o kakem težkem bolniku: nasprotja so se poglobila, umirila, zopet povečala, ustavila, na novo začela, spori se bližajo koncu, vse gre na bolje, vse je pri kraju itd., izgleda pa, da je razdor med Davidovičem in Pribičevičem res zelo globok, da bo pa lažje Pribi-čevič s pomočjo radikalcev za enkrat ostal na površju, kakor pa da bi Davidovič osnoval svojo stranko ali celo vladno skupino. Za zvezo radikalcev s Pribičevičevimi demokrati so velesrbi in ta zveza bi lahko nastopila tudi pod imenom srbska stranka, beograjski blok, «državna« stranka itd., za kar se že sedaj dovolj piše in agi-iira.
Muslimanski ministri so se zadnje dni nekaj ku-jali ter grozili z odstopom, sedaj so se pa zopet potolažili ter ostali.
Za prehrano revnih krajev je zahtevala vlada od Narodne banke 200 milijonov dinarjev kredita. To je seveda zopet samo na videz. Upravni odbor Narodne banke je posojilo odbil, na vladi in v banki so pač isti ljudje, ki za revčino in bedo nimajo kreditov.
Vlada na vso moč zavlačuje rešitev uradniškega vprašanja in finančni minister je izjavil, da ne more odobriti poprej uradnikom draginjskih doklad, dokler ne bo sprejeta uradniška pragmatika.
Tako proti državnim uslužbencem, glede oficirjev so pa hitro sklicali sejo finančnega odbora, da jim določi nove draginjske doklade.
Nezadovoljnost najširših slojev z današnjo vladi se kaže v mnogih protestnih shodih. Najprej so v Beogradu delavci v velikem številu na svojem shodu protestirali proti vojni politiki, in nakanam vlade, potem so pa prišli visokošolci ter obsojali jugofašiste ter vlado ki jih podpira.
ORIEN.TSKO VPRAŠANJE.
Angleška diplomacija je že preokrenila, ker je uvidela, da Francija in Italija nočeta po kostanj v ogenj za njo. Napram Turkom je zavzela prijazno lice in priznala jim je nadoblast v Trakiji. Velesile so to ponudbo Turkom že sporočile.
DRUŠTVO NARODOV.
Na šesti seji društva narodov se je posebno nagla-Šala želja, da bi se ohranil mir v Orientu. Društvo narodov hoče vse storiti za ohranitev miru. Poprej se je že določilo, da ne sme nobena država v vojno, če njen parlament to ne sklene. To je lepo rečeno, samo da imamo tudi take vlade, ki so iz parlamenta napravile svoje »lepo orodje.
m——Hi—i m ii m i—ii m i -—-■ — •— i«, m mu mumrn—
Naša zbaravanja.
Lajtersberg pri ariboru. Organizacija Slovenske ljudske stranke je povabila za prihodnjo nedeljo, dne 1. oktobra, popoldne našega poslanca Fr. žebota, da nam pride govorit o sedanjih političnih in gospodarskih razmerah. Shod se vrši v hiši g. župana Požauki na Košakah in se začne ob 2. uri popoldne. Vabimo posestnike, viničarje, delavce, železničarje in obrtnike ter žene in dekleta, da pridejo v obilnem številu!
Shod pri Sv. Benediktu v Slov. goricah se vrši v nedeljo, dne 8. oktobra, po rani maši pod milim nebom pri cerkvi. Na shod smo povabili poslanca Žebota. Vabimo može in fante iz domače ter sosednjih župnij, da se udeležijo zborovanja.
Dr. Korošec v Šoštanju. Dne 8. okt., ob pol 9. uri v jutro, po sv. opravilu, ima g. dr. Korošec v Šoštanju v glavni dvorani hotela «Union« shod SLS ze ves šos-tanjski okraj. Kmetje, delavci in obrtniki, pridite!
V Mežiški dolini se vrše shodi in sicer 1. oktobra po rani maši v Črni, po večernicah pa v Mežici. Kmet je in delavci pridite! Govori narodni poslanec Vladimir Pušenjak.
Muta. V nedeljo, 24. t. m. se je vršilo pri nas posvetovanje zaupnikov KZ iz naše in sosedne župnije.
Posvetovanja se je udeležil ludi poslanec Pušenjak, ki nam je poročal o političnem in gospodarskem položaju.
0	akciji z ozirom na sušo, o zadružni prodaji živine itd. Navzoči zaupniki so opisovali obupen položaj kmeta,
1	i je nastal vsled grozne suše in prosili nujno pomoči. Razgovarjali smo se tudi o žalosntih narodnih razmerah v okraju Marenberg, zlasti pri nas, kjer nemčurji tako predrzno kot v bivši Avstriji izzivajo Slovence iu vrše nemško propagando, vlada pa molči. Pokrajinska uprava v Ljubljani ščiti te ljudi, kateri se bahajo, da I sinejo s Slovenci tako postopati, kakor svojčas pod j nemško vlado. Zavedni Slovenci z žalostjo v srcu opa- i zujejo ta položaj, nekaj\časa se bore, potem pa drug za j drugim zapuščajo mejo. Skrajni čas je, da se stopi od- i ločno nemškutarskim izzivačern na prste, sicer bo pre- i pozno. Qkrajno glavarstvo ima materijala dovolj, n»j j istega pošlje vladi v Beograd, ako gospod pokrajinski • i amestnik v Ljubljani ne vidi velike nevarnosti, katero j povzroča nemškutarska agitacija ob meji. Gg. v Ljub- j ljani imajo smisel za banke in razna velepodjetja, na- ; rodni interesi ob meji pa so jim deveta briga.
Zborovanje dveh naših poslancev. G. poslanec Fr. Žebot je zboroval minulo nedeljo na prostem pri Sv. Barbari v Halozah. Shoda se je z zanimanjem udeležilo nad 700 ljudi, ki so s pritrjevanjem spremljali politično gospodarska izvajanja g. poslanca. — G. poslanec Ško-berne je zadnjo nedeljo ob hvalevredni udeležbi poročal o političnem položaju in o sedanjem škodljivem režimu v Pišecah. Pišečani so prosili svojega poslanca, naj priredi drugič zborovanje v kakem večjem lokalu, ali pa na prostem. Urekova pišečka trdnjava je že t >-rej padla.
ZBOROVANJE SLS V CELJU.
Nad 1500 zborovalcev se je zbralo zadnjo nedeljo, dne 24. sept., v Celju v Narodnem domu na shodu SLS. Tudi pristaši nasprotnih sUank so se udeležili shoda,' pričakujoč po razočaranju v lastnih strankah odrešil-nin misli in besed. Tudi inteligenca je bila zelo številna zastopana. Shod je otvoril načelnik SLS v Celju g. dr. Ogrizek ter predlagal za predsednika okrožnega načelnika SLS poslanca Davorina Krajnca, za podpredsednika okrajnega načelnika SLS laški okraj Miha Hrastnika, za zapisnikarja okrajnega tajnika SLS celjski okraj Franca Ocvirk.
Prvi je nastopil navdušeno pozdravljen dr. Anton Korošec. Govoril je najprej obširno o zunanji poh iiki: o ruskem, nemškem in avstrijskem ter o vprašanju Sredozemskega morja. O tem poslednjem vprašanju mora naša stranka, ki zastopa večino slovenskega ljudstva, danes, ko se igra za življenje naših državlj nov, izreči svoje mišljenje, ki se glasi: Mi Slovenci, in upamo, da se nam pridruži tudi večina Hrvatov in Srbov, ne dovolimo v kaki borbi med Anglijo ter Rusijo in Turčijo niti ene kaplje krvi! Naš slovenski narod in u-]>amo tudi hrvatski in srbski, hočemo iedaj miru, ker se v miru hočemo gospodarsko in kumirno razvijati! Mi Slovenci, Hrvati in Srbi nimamo nobenega povoda braniti Turčijo, ki je 450 let pustošila slovenske, hrvat- j ske in srbske pokrajine. Tudi nimamo nobene želje po- i magati Grčiji, ki nas ni vprašala, ko je začela vojno, j A v borbi za Carigrad in morske ožine moramo našlo- j piti diplomatično za ureditev razmer ob Carigradu ta- j ko, da bo tudi za bodoče zagotovljen mir. Ne bo pa mi- ! ru prej, dokler slovanska Rusija ne dobi prirodnegj izhoda na Sredozemsko morje, kamor pa ni druge poti razun mimo Carigrada. Naša diplomacija mora Ru- j sijo v tem podpreti, da se mirnim polom, brez krvi u- ■ resnici njeno upravičeno stremljenje. V tem sporu pa moramo nastopati tudi za to, da ne bo s svojimi upravičenimi željami po izhodu na morje potisnjena v o-zadje Bolgarija, s katero bomo prej ali slej ena država. Žal, da mala antanta, katere vodstvo ima sedaj v rokah ne več dr. Beneš, ampak dr. Ninčič, ravno sedaj ob tem sporu ne nastopa enotno in so se njene vezi pričele rahljati. Mala antanta je potrebna, a njena politi ka se mora dobro voditi.
Zvezda vodnica zunanje politike naše stranke je mir. Vsa zunanja politika stranke, ki hoče ohraniti mir, pa mora iti za tem, kako ohraniti dobro razmerje med narodi. Dobro razmerje se ohrani, če imajo narodi iste interese. Ravno katoliške stranke imamo več ko druge skupno z drugimi naroui. Zato naša stranka išče in sklepa prijateljstva s češkimi, poljskimi in katoliškimi strankami drugih narodov. Tudi z italijansko ljudsko stranko se pripravljajo ožji stiki. S tem bomo pred vsem našim neodrešenim bratom zagotovili tako stopnjo samostojnosti in svobode, da bodo zadovoljni.
Govoreč o notranji politiki je povdarjal: Avtonomije nismo dobili. A danes po komaj enoletnici v ustavi uzakonjenega centralizma, so stranke, ki niso mogle dovolj slavospevov peti centralizmu, tam, kjer je bili naša stranka že pred leti: vso državo vladati iz enega središča ne gre! Demokratska stranka, nositeljiča centralistične misli, je zadnji čas po svojih najboljših možeh stopila na isto pot, ki jo hodimo mi od prevrata sem: pot najširše samouprave pokrajin. Demokratska stranka se hoče očistiti vseh j>oiitično ali gospodarsko umazanih, koruptnih elementov. S tem je že tudi dan razpad sedanje vlade. Nekateri pravijo, da Jugoslov. klub komaj čaka, da vstopi v vlado. To zmisel so imeli tudi podtaknjeni intervjuji z dr. Korošcem. Toda mi bi se bali iti pred volitvami v vlado, ki bo morala kidati toliko gnoja, da se sama ne oblati.
Dotaknil se je tudi uradniškega vprašanja in izjavil: Dasi smo v opoziciji, je dal Jugoslovanski klub j svojim zastopnikom v odboru, ki rešuje uradniško vpra | šanje, navodilo, naj ne delajo nobenih ovir, da se urad niško vprašanje hitro reši, da gredo uradništvu na r >- i ko brez ozira na mišljenje. Naši poslanci v odbora so
tudi vsak dan na svojem mestu. Opozarjal je, naj urad* ništvo ne bo prelahkoverno do obljub vladnih strank, dokler za uravnavo uradniških plač ni pokritja. Goto 'i krogi niti ne mislijo uradništvu sedaj pomagati, ken upajo, da se bo naša valuta dvignila in se bo s tem u-radniško vprašanje samo rešilo.
Za dr. Korošcem, čegar govoru je sledilo dolgotra) no odobravanje, je govoril poslanec dr. II o h n j e c, ki je že v jutro v svojem cerkvenem govoru može opozarjal na njihovo vestno dolžnost, da so nosilelji krščan-ske misli v zasebnem in družinskem življenju in da kr ščanskim načelom priborijo veljavo tudi v javnem življenju, v občini, v deželi in v državi. Na shodu je posebno podčrtal misel avtonomije in šolstva. Vihar o-gorčenosti je završel med zborovalci, ko je omenil hlap cevsko-vladno blejsko resolucijo svobodomiselnega dela slovenskega učiteljstva, ki hoče samo državno, brez-versko in sokolsko šblo ter nad svoje tovariše — katoliško misleče učitelje in krščanska mladinska društva kliče posebno državno nadzorstvo. Od takih hlapcev centralistične vlade si slovenski katoliški stariši ne dajo komandirati, kako se bodo njih otroci vzgajali! — Govornik je tudi govoril o nameravani davčni reformi. V drugih državah se davčna reforma izvršuje tako, da se upeljuje samo eden neposredni davek, namreč oseb-n(vdohodninski. To se je zgodilo v Italiji, kjer so se s 1. januarjem 1921odpravili zemljiški, obrtni in hišni davek ier upeljal obsežni osebno-dohodninski davek. Pri nas pa se hoče ohraniti, odnosno vpeljati sedem Nemčiji si je država pridržala samo dohodninski davek, druge neposredne davke pa prepušča deželam v vrst neposrednih davkov: 1. na zemljišče, 2. na zgradbe, 3. na podyzetja in delavnice, 4. na obresti in rente. 5. na delo, 6. osebna dohodnina, 7. davek na imetje. V pokritje stroškov samouprave, pri nas pa centralizem vse davke kakor polip vlači v Beograd. S predložeaa , nesocialno davčno reformo bodo hudo udarjeni nižji sloji, pred vsem kmet.
Poslanec K r a j n c je govoril o naši gospodarski politiki ter pokazal, kako neznačajno, kmetskemu in delavskemu stanu neprijazno stališče zastopajo v vladi slovenski samostojneži.
Invalid Anton Tekavc je s svojim govorom o.ne-socialnem postopanju sedanje vlade z invalidi vzbudil v občinstvu globoko sočutje s temi ubogimi in ogorčenje nad onimi, ki nimajo nobenega smisla za trpeče. Samo en vzgled ravnanja vlade z invalidi: Nekdaj je dobil invalid za otvoritev trafike ¿,».000 K posojila. Sa-danja vlada je to svoto v dobi, ko je valuta padla skoro za polovico, znižala na 8000 K. Kako si naj siromak s posojilom 8000 K pomaga pri trafiki.
Na koncu zborovanja so bile sprejete naslednje iolucije:
1.	Z zadoščenjem ugotavljamo, da naša zahteva pa avtonomistični ureditvi države, pred vsem vsled neumornega delovanja Jugoslovanskega kluba pridobiva tudi v drugih delih države, celo med do sedaj centralističnimi strankami čimdalje trdnejša tla; izrekamo Jugoslovanskemu klubu svoje popolno zaupanje ter ga pozivamo, da v borbi za zakonodajno avtonomijo ne-deljene Slovenije vztraja do zmage.
2.	Protestiramo proti vpoklicu letnika 1898 v aktivno službo; z vpoklicem se dela krivica mladeničem, ki so služili vojaščino v avstro-ogrski ter jo doslužili v jugoslovanski vojski, od katere so bili kot dosluženi ža enla-at odpuščeni. Zahtevamo, da se vpoklicani letnik 1898 nemudoma odpusti od vojakov. Našim poslancem, ki so se za to zadevo že ponovno in odločno zavzeli, izrekamo za to svojo posebno zahvalo in jih pozivamo, naj uporabijo vsa sredstva, da vlada svojo krivično odredbo, ki zadene samo nekdanje avstro-ogrske pokrajine, takoj ukine.
3.	Obsojamo brezbrižnost vlade, ki ni ukrenila ničesar, da bi se pasivni kraji preskrbeli z živežem in kr« mo in tudi v proračun ni v ta namen postavila nobenega kredita. Ker živinorejci zaradi slabe in pičle krme nujno potrebujemo živinske soli, zahtevamo, da vlada preskrbi in nakaže dovoljno množino živinska soli po znižani ceni. Pomaga se naj našim živinorejcem s krmili za živino, preskrbijo se naj tudi umetna gnojila.
4.	Odločno zahtevamo, da vlada ukrene vse potrebno, da se zniža v Čehoslovaški carina za naš savinjski hmelj in da se novi trgi za naš hmelj, ki je glavni dohodek savinjskega kmeta, odprejo.
5.	Na ¡odločneje protestiramo proti nameravani pre osnovi davčne politike, ki bi zadela zopet najobčutneje pred vsem nižje sloje. Zahtevamo pa, da se davčna politika preosnuje tako, da bo davčni vijak že vendar en>-krat pošteno pritisnil vse doslej gotovo premalo obdav čene ali mnogo skoro popolnoma neobdavčene kapitaliste.
6.	Zahtevamo, da se izdela tak invalidni zakon, ki bo vprašanje invalidov rešil vsestransko pravično ter da se podpore delijo enakopravno prečanskim invalidom in onim v Srbiji, tako da bodo mogli invalidi vsaj človeka dostojno živeti.
7.	Najodločneje protestiramo zoper zapostavljanje katoličanstva v državi in zahtevamo popolno svobodo in enakopravnost katoliške cerkve v državi. Protestiramo zoper nameravani šolski zakon, ki bi vzel stari-šem pravico do odtočevanja o vzgoji lastnih otrok ter izjavljamo, da ne bomo trpeli izločitve ali zapostavljanja veronauka in verskih vaj v ljudskih, meščanskih in srednjih šolah, nikdar! Preziranje iu nezaupanje izrekamo svobodomiselnemu, sedanji centralistični vladi hlapčevsko vdinjanemu delu slovenskega učiteljstva, ki je dne 3. sepl. na svojem zborovanju na Bledu sklenilo resolucije, katere preko in proti pravicam sta-rišev in cerkve proglašajo šolo kot samodržavno napr*
vo in vzgojišče brezverskega sokolstva ter nad stanovske tovariše —krščansko misleče učitelje in katehete, ter nad krščanska društva kličejo posebno državno nad ¿orstvo.
8. Obsojamo najostreje nejasno in nedosledno postopanje vlade v grško-tursKi vojni. Protestiramo že v laprej proti vsaki zunanji politiki, ki bi zapletla našo iržavo v kako vojno.
SAMOSTOJNEŽEV NE MARAMO POSLLsATI.
(Dopis od Sv. Marjete ob Pesnici).
Pomislite g. urednik! Ljudstvo je obsodilo samostojne politične goljufe. Mermolja je za nedeljo, dno -4. septembra sklical pri nas javen shod z namenom, ia nas nafarba, kakor nas je farbal pred volitvami leta 1920. A kakor hitro sta hotela Mermolja in mlinar Dobnik govorili, je ljudstvo izreklo svoj glasni «ne«! Samo kakih osem mož je ostalo zvestih Vertojbčanu in
0	so: Grušovski Lipovšek, znani Hasl iz Vukovskega, vedno trezni Kurnik, Ahman, mlada Černka iz Jarenine
1	a kar smo se najbolj čudili — naš upokojeni naduči-ielj černko.
Samostojna polomija se je vršila tako-le: Pred Krambergerjevo gostilno je Mermolja takoj po končani -lužbi božji gorej omenjeni sedmerici otvoril «shod.< in imenoval za predsednika Tone Lipovšeka. Ko bi moral poslanec Dobnik iz St. Jurja nastopiti kot govornik, judstvo ni hotelo iti na zborovalni prostor, ampak je akalo pred cerkvijo. Dobnik, Mermolja in Lipovšek ,o mahali z rokami in nas vabili doli.. A naši se niso 'menili za njih «vabilo«. Nato se je Dobnik ojunačil ia je prišel gori. A ko je začel kvasit svojo «samostojno« politiko, je ljudstvo — bilo nas je več stotin — zaklicalo kot en mož: «Ne maramo poslušati ne tebe, ne Mermolje. Pojdita odkod sta prišla!« Par stavkov, ki jih je izrekel Dobnik, je sledil vseobči smeh in krohot ljudstva cele marječke župnije. Dobnik si je grizel ust-tice, Mermolja se je penil od jeze, a Lipovšek in Ha.;l -ta grozila s pestmi. Vse zamanj! Cela fara se je strnila v močno, nepremagljivo vrsto proti samostojnim ljud-kim zapeljivcem. Lipovšeku se je izneverila celo Gru -ova. Vse, kar je še bilo poštenega v Samostojni, vse je pristopilo ta dan v tabor krščanske Ljudske stranke. Tako stk na primer spoštovana moža župan Verlič ter Iv. Thaler iz Grušove stopila na našo stran. Ljudje so spregledali, da nas Slovence vodijo samostojneži v popolni gospodarski in narodni pogin!
Ko so samostojni generali (brez armade) spoznali, ia jih prav nihče ne mara, pa so ubrali vlogo «tožen-4roša ;. Najprvo se je Dobnik spravil nad posestnika j,. Gungla iz Jarenine in mu zagrozil, da ga ovadi sod-niji in toži, čeravno je bil Gungl miren. Dobnik, Mermolja in Lipovšek so si zapisovali vse može in fante, ki so izrekli kako besedo. Lipovšek je grozil: «Vi boste naprti!«, a Hasl je tulil: «Pred geriht vas bomo lifrali!« A vse grožnje niso prav nič izdale. Glas samostojnežev j je pri nas glas vpijočega v puščavi. Gospod Gungl je ; pozval ljudi, naj mirujejo, a možje so izjavili: «Mi že j vemo, kaj delamo!« Našim županom in zaupnikom kot ' rediteljem se ima Mermolja, Dobnik in Lipovšek zahvaliti, da jih ljudstvo ni preteplo in linčalo. Politične sapeljivce, ki so nas Slovence prodali srbskemu centralizmu, bi bili fantje in možje po svoje obsodili, ako ne bi zmernejši našinci jih držali nazaj. A vsem se je za-studilo, ko je Dobnik popisoval naše može, ter jim grozil z ječo. Taki so: Če ne plešeš tako, kot ti piska samostojni muzikant, pa te hoče spraviti v kajho! Te grožnje bodo tebi Mermolja, Dobnik in Lipovšek prešmencano drago prišle.
Ko smo se že dovolj dolgo igrali s samostojnimi generali, je pozval naš spoštovani domači župan gospod Senekovič zbrano ljudstvo: Zadosti ima Mermolja sedaj «zaupanja« Marječanov. Pustimo jih same. Mi pa, ki smo pri Kmetski zvezi, pojdimo domov!« In vse j je odšlo. Ostalo je pred gostilno samo 7—8 Merinoljev- ; cev. Ko so se ljudje veselih obrazov razhajali na v« j strani, je vstal Mermoljia in začel tuliti kakor raz- i jarjen bik. Grozil je s povzdignjeno pestjo: «Spomnili se i še boste samostojnih voditeljev!« Tako se je končal shod Samostojne pri Sv. Marjeti.
Po shodu so se Mermoljevci hoteli znesti nad g. Gunglom. Lipovšek mu je dejanski grozil. Iz obrazov , samostojnih generalov se je brala neznosna jeza. Za St. Lenartom, Jarenino in Sv. Jakobom še tako velikanski poraz samostojnežev pri Sv. Marjeti!
Regiment pri Marjeti po cesti gre,
To krepka Ljudska stranka je.
Samostojne griže pri nas več ni,
Zato Mermolja kislo se drži.
Tedsnste novice.
Slomšekova šestdesetletnica. 601etnica Slomšekove smrti se je na povelje višjega šolskega sveta v Ljubljani slovesno obhajala tudi po šolah v Sloveniji. Hvalevredno je, da se prvega in največjega slovenskega pedagoga (vzgojitelja) ludi spominjajo slovenske šolske oblasti. Še bolj bi bilo ne samo hvalevredno, marveč i potrebno, da bi slovenski učitelji malo bolj pazljivo in vestno pogledali v Slomšekove vzgojne spise. V njih najdejo ta-le opomin: «Kdor slabe nauke daja, strup prodaja; kdor pa sveto vero kazi, mori in je najgrozo-vitejši ubijavec; potreba se ga je od daleč varovati.« Ako vpoštevajo ta opomin, morajo sokolskega duha, ki je kazitelj in ubijavec vere, pregnati iz šole ter slovensko mladino od daleč pred njim varovati. Naj slovenski učitelji počasi in prav skrbno prečita jo to-le Slomše- ' kovo kritiko: «Dvojno pregreho dosedanje šole po Slo- ; venskem imajo, katero vsak moder in pošten mož lah- j
ko spozna in omiluje, ako ni slep. Prva pregreha je, da niso dovolj cerkvene, druga, da niso slovenske, kakorš- j ne bi imele biti.« S.to Slomšekovo sodbo naj liberalni učitelji primerjajo svoje blejske resolucije, ki progli-šajo šolo kot samodržavno ustanovo in našo šole brezpogojno podrejujejo komandi iz Beograda, in hod > menda spoznali, kako daleč so od Slomšekovega dnha. Naj bi slovenski učitelji tudi ne pozabili teh Siomšeko-vih besed, ki jih je njim kot spomin na SOletnko Slomšekove smrti na velikem shodu SLS v Celju preteklo nedeljo zaklical poslanec dr. Hohnjec; «Šola pa, če prava ni, je boljše, da je ni!«
Dva srebrna jubileja. Dne* 19. sept. je obhajal pri Sv. Andražu pri Velenju župnik g. Maks Ocvirk srebrni jubilej svojega mašniškega poklica. Na predvečer so mu napravili občani podoknico z razsvetljavo. Pevski zbor je zapel več lepih pesmi, nakar sta pozdravila č. 1 juoilanta g. župan Brinovšek in g. Kuhar iz Dobriča. Povodom njegovega jubileja ga je imenoval občinski odbor svojim častnim občanom. Velika množica, ki se | je zbrala ta večer, je pričala, kako priljubljen je žup- j nik Maks Ocvirk v svoji župniji. Častitemu jubilantu * kličemo: Bog ga ohrani še dolgo v naši sredini! — Pri ' Št. Vidu nad Valdekom je slavil dne 24. t. m. tamošnji j g. župnik v krogu svojih duhovnih tovarišev, sorodnikov in župljanov251etnico, odkar pastiruje to župnijo. Da bi župniku pokazali svojo hvaležnost in ljubezen, so fantje prijazno ledino pred župniščem in cerkvijo okrasili z visokimi maji, ki so jih dekleta ovenčala z lepimi venci in zastavicami. Gromenje topičev je privabi na visoki hrib ne le domačine, ampak tudi okoličane k tej redki cerkveni slovesnosti. Z napeto pozor -nostjo smo poslušali škalskega č. g. dekana, ki je v lepih besedah nam v spomin poklical, kar je g. župnik v teh 25 letih storil v naš časni in večni blagor. V znak priznanja župnikovega zaslužnega delovanja je tudi g. i okrajni glavar iz Slovenjgradca g. jubilantu pismeno ' čestital ter sam zadržan, se dal zastopati pri slovesnosti j po g. okrajnemu komisarju.	I
Poroka. Naš odličen somišljenik in znan kmetski i govornik g. Anton Gojčič iz ugledne veleposestniške : rodbine v Orehovi vasi pri Slivnici se je dne 27. t. m. poročil z vdovo gospo Rozo Brenčič, rojeno Pišek. po- ' sestnico iz Ragoznice pri Ptuju. Novemu paru obilo sreče!	j
Smrtna kosa. V Slov. Bistrici je dne 26. septembra po dolgi, mučni bolezni umrl g. Peter Novak, hišni po- ] sestnik in gostilničar. Pokojnik je bil pri vseh, ki so ga i poznali, nad vse priljubljen. Pred skoraj 50 leti je začel v bistriškem okraju delovati na narodnem polju ter ! ima nevenljive zasluge za probujo narodne zavesti. G >-voril in navduševal je ljudstvo na mnogih shodili in v prijateljskih družbah za narod slovenski. Stari nem s- ' kutarji seveda so ga sovražili in ga preganjali ter mu delali težave povsod, kjer so le mogli, pa Peter ni ob- j upal. Blagi pokojnik je pa bil tudi veren, zvest sin <;v. katoliške Cerkve irfje kot tak tudi umrl. Ko se je usta- j riovila Kmetska zveza, je vstopil v to organizacijo, je j za njo delal in živel. Bil je tudi deželni poslanec v Grad ! cu. V volilnem okraju Konjice—Slov. Bistrica je dobil j pri volitvi dne 17. maja 1909 ml 1661 glasov 1190, nje- , gov nasprotnik, Štajercijanec Ludovik Kresnik. pa sa- , mo 454. V deželnem zboru je bil naš Peter ob času ob- i strukcije ognjevit in neustrašen branitelj pravic sloi. j ljudstva. V Slov. Bistrici je bil soustanovitelj posojil- j niče, katero je z vso vstrajnostjo vodil nad 20 let. Petra , ni več, šel je počivat od svojega truda in dela — a nje- | gov spomin v slovenjebislriškem okraju ostane trajen! '.
Smrt našega uglednega moža. (Dopis iz Podsrede). j Dne 23. septembra smo spremili k večnemu počitku Je- j žefa Vimpolšek, Bil je mož, ki ni nikdar prikrival ali s menjaval svojega katoliškega prepričanja. V hudih b»r j bali je bil vedno med prvimi, ki so branili v kozjanskem j okraju pravice katoliškega ljudstva. V najtežavnejših urah mu ni nikdar klonil pogum, ni venelo zaupanje v , boljšo bodočnost. Ko je že nosil v sebi kali smrtne bo- ! lezni — in tega se je dobro zavedal — je še organizira! . Kmetsko zvezo v obsotelskem delu kozjanskega okraja. Bil je mož dela in vztrajnosti. — Veselil se je 17. sept. j ko je krščansko ljudstvo manifestiralo na krasno Ui- ; pelem shodu v Kozjem. Osebno ni bil več navzoč. Pripravljal se je na smrtni postelji na odhod. Odišel je! Bog mu bodi plačnik!	[
Smrt Slovenca na Veslfalskem. Iz Gladbecka nam ] poročajo: Tako lepega pogreba še ni imel nobeden Slo- . venec v Nemčiji, kakor rudar Martin Dobrave, ki je j umrl 28. avgusta t. 1. v bolnišnici v Gladbecku. Gotovo 90 odstotkov vseh Slovencev iz Gladbecka in okolice se j je udeležilo tega pogreba. Spremljalo ga je osem dru- ' štvenih zastav. Martin Dobrave je bil doma iz Gorjan pri Podsredi in 55 let star; meseca maja je še obiskal Lurško Mater Božjo v Rajhenburgu in svojo milo do- i movino. Bil je izvrsten mož. Imel je 12 otrok in vendar ' se je trudil in delal za slovensko društvo neprenehoma z največjo nesebičnostjo in požrtvovalnostjo. Vsem . kristjanom je dal najlepši vzgled, celo v delavnih dneh ■ je obiskal večkrat cerkev; sveto obhajilo je prejel najmanj vsaki mesec. Vestfalski Slovenci obžaljujejo zelo , smrt tega izvrstnega moža. Ohranili bodo svojemu do- j bremu prijatelju Martinu Dobravcu hvaležen in trajen spomin. Naj počiva v miru!
Bela žena. Na Gornji Polskavi so pokopali dne 21. sept. občespoštovanega moža-posestnika Vincenca Ozu iz Ogljenščaka. Rajni je bil dolga leta cerkveni ključar. Dosegel je starost 63 let. Zapušča 6 otrok, ki so vsi vzgojeni v krščanskem duhu. N. v m. p.! — V Špolju je umrl Janez Samec, posestnik in lastnik žganjarije. Pokojni je bil rodom iz Ceršaka pri Št. Ilju, odkoder se je pred vojsko izselil v Špilje. — V Brežicah je umrl Bo-
gomir Haler, sin lani prerano umrlega upravitelja brežiške bolnišnice Antona Haler. Svetila mu nebeška luč!
Vse Dekliške zveze naj takoj naznanijo tajništvu Slov. kršč. socijalne zveze (M. Krajnc) v Celju, hotel Beli vol: svoj odbor (posebej naslov predsednice), število članic, število sestankov v letošnjem letu. — M. Krajnc, tajnik.
Zadružni tečaj. Zadružna zveza v Ljubljani bo priredila letošnjo zimo na Štajerskem dva zadružna tečaja za posojilnice, enega v Celju, enega v Mariboru. Tečaji so namenjeni v pivi vrsti našim posojilniškim tajnikom in funkcijonarjem, pa tudi vsem drugim, ki se žele seznaniti s poslovanjem naših kreditnih zadrug. Osobito mnogi mduhovnikom bodo tečaji dobrodošli, čas tečajev se bo objavil pozneje. Prijave je pošiljati na oddelek Zadružne zveze v Maribor.
Krščanskomisleči obrtniki se organizirajo po okra-> jih. V kratkem se vršita ustanovna shoda okrajne obrtne zveze v Ljutomeru in Slov. Bistrici. Dan zborovanja in lokal bomo pravočasno javili. Za Slov. Bistrico in celi okraj sprejema prijave za Obrtno zvezo g. Karol Stupan, tesarski mojster v Slov. Bistrici. Tudi za Ptuj in Ormož se vršijo predpriprave za obrtno organizacijo. Informacije za Obrtno zvezo daje začasno predsedstvo Obrtne zveze v Mariboru, Vetrinjska ulica 3.
Izkaz darov za Dijaško večerjo. Za Dijaško večerjo so sedaj darovali gospodje: Stolni prošt dr. Matek 100 dinarjev; prof. dr. J. Hohnjec, nar. poslanec 100 dinarjev; neimenovan po kn. šk. ordinarijatu 100 dinarjev; V inc ene i jeva družba pri oo. frančiškanih v Mariboru 100 dinarjev; prof. Ivan Hutter, grad Sv. Jurij v Pesniški dolini 100 dinarjev; dekan Josip Dekorti, Sv. Frančišek 100 dinarjev; vseučiliščni profesor dr. Fr. Lukman (1.' obrok) 75 dinarjev; Poslanec Franc Žebot 50 dinarjev; posestnik Prešern v Studencih 25 dinarjev; umirovljeni župnik Fr. Ogrizek, Vojnik 100 dinarjev; na gostiji Josipa Gornjak in Kunice Vraber na Sp, Kapli so nabrali gostje 257 dinarjev 50 para; v veseli družbi pri Vrbnjaku v senčaku se je nabralo 80 dinarjev; pri blagoslovljenju križa pri g. Valentinu Kavčiču v Stavenskem vrhu, župnija Sv. Peter v Gor. Radgoni se je nabralo 150 dinarjev. Ko so prišli Studeničani po nove zvonove za Sv. Lucijo, so pripeljali seboj 14 vreč krompirja, 3 vreče jabolk in 2 kg zabele za enakomerno razdelitev med «Dijaško kuhinjo in «Dijaško večerjo«. Dr. Jerovšek, ravnatelj Cirilove tiskarne je kupil in Dijaški večerji daroval žlice, vilice in nože za 990 din. Vsem darovalcem prisrčna zahvala. Blagajnik.
Narodni socijalisti na deželi. (Dopis iz Dobja.) Na kvaterno nedeljo je imel pri nas shod narodni socija-list R. Dobovišek. Shod po prvem sv. opravilu se mu je popolnoma izjalovil, zato je močno agitiral med drugim sv. opravilom in zbobnal skupaj peščico poslušalcev. Prav po pravici je udrihal po samostojnežih, končan se je seveda spravil tudi na dr. Korošca in rekel, da ga on ljubi, da pa dr. Korošec hudo laže, da govori proti učiteljem in o križu, ki ga hočejo vreči iz šole; to je le izmišljotina SLS. Ko je končal svoj govor, je vabil k pristopu v NSS. Pristopil je pijani Šklucman, ki je mislil, da bo kaj pijače, in pa večženski Kačerjev Janez. Ko je videl, da ni uspeha, pa je šel po gostilniiki sobi od pivca do pivca, kakor kakšen prosjak z lajno na rami in tako prosjačil podpise. Dobil je pa le samo par samostojnih backov, ki sploh ne vejo ne na lev«), ne na desno. Od naših pristašev ni odpadel nihče. Resnici na ljubo pristavljamo, da je R. Dobovišek zelo slab govornik, kakor jih v Dobju nismo vajeni.
VVranglovci-pograničarji so vedno bolj nasilni. — Evo novih dokazov: Na Plavču je ob okrajni cesti neb Wranglovec silovito pretepaval neznanega moža. Po-graničar je moža suval s petami in ravnal ž njim po živinsko. S hribov so ljudje pritekli in prosili Wraog-lovca, naj vendar tako ne muči neznanega človeka. Pri stav g. Cvilaka J. Krambergar je kritikoval nečloveško ravnanje. In kaj se zgodi? Pridejo trije graničarji ter tirajo g. Krainbergarja v svojo kasarno, kjer so ga neusmiljeno batinali. — Župana g. Krena na Plavču je komandant graničarjev hotel pretepsti, ker g. župan ni maral igrati ulogo njegovega sluge. Zaprl ga je v svojo sobo in tam surovo postopal ž njim. — V Št. Ilju je dne 23. t. m. graničar od zadaj ustrelil potnika na avstrijskem ozemlju. — Divjaštva Wranglovcev so vedno večja. Kedaj bomo rešeni te demokratsko-samostojne vla dine milosti?!
Kaj je novega na Dobrni pri Celju? V nedeljo, dne 17. septembra je bila blagoslovljena nova lična kapeia Lurške Matere Božje na posestvu g. župana Goloba v okolici Klane. — Nagloma je Bog odpoklical k sebi Jo*-žefa Osetič, ki je bil mnogo let v ruskem ujetništvu. Doma je bil požrtvovalen strelec pri cerkvenih slovesnostih. N. p. v m. — Dobrnčani so začeli zbirati prispevke za veliki zvon! Znani po svoji požrtvovalnosti pa res znajo zbrati še to veliko svoto in dobiti — veliki zvon, kakršen je bil preje!
Zaklal štiri brate. V bosanskem selu Modran blizu Dervente se je doigrala v noči od sobote na nedeljo — strašna žaloigra med brati. Mladi seljak Mijo Pavlič je povedel k hiši mlado gospodinjo in pri tej priliki se je vršila običajna velika slava. Ko so se mladeniči in gosti malo napili, se je začel ples kola ob sviranju tam-burašev. Okoli polnoči se je začel prepir med gosti. — Bratje: Pero, Ante, Mijo in Ilija Nujič so se sprli z bratoma Franjom in Antonom Barišičem. V prepiru sta z-grabila dva Nujiča kolce ter navalila na Barišiče. Ante Barišič je bil kmalu premagan, ranjen na glavi in se je zgrudil na zemljo. Ko je vidil Franjo Barišič svojega brata na tleh, potegne nož in zahode enega Nujiča. Ostali bratje Nujiči so navalili na Franja, a ta je zaklal enega za drugim. Za nekaj trenutkov so obležali vsi 4 bratje Nujiči mrtvi. Med pokolom je nastal med gosti

da so kar pobegnili na vse strani. Od štirih za-Nujičev so bili trije oženjeni in zapuščajo vdove pet nepreskrbljenih otrok. Morilec Franjo Barišič predal sam žandarjem.
jtlen umor. V Osijeku so svoj čas našli v mestni hiši 751etnega Dragutina Nemeškal z razbilo lo-V nezavestnem stanju so ga prepeljali v bolniš-Icjer je po par urah izdahnil brez zaslišanja. Po ;u petih dni so našli na hodniku ubožnice krvavo in Nemeškalovo listnico z nekoliko denarjem. jI i so. da je sekira last Marije Lechner iz Novega in jej je bila ukradena. Naenkrat za tem so za-iiniiti, da je ubil Nemeškala ubožec Viktor Zandt, pokojni prosil večkrat pred smrtjo svoje tovari-(božnici, naj ga eden ubije in Zandt je nečak M. grče, lastnice sekire. Po uboju Nemeškala je pa pobegnil iz ubožnice, a so ga našli, ga dovedli v o, kjer so dognali, da je nor. Predno so Zandta i norišnici v Stenjevec, je priznal, da je ubil s Nemeškala na njegovo lastno prošnjo, arežljivi gostje. Ocl Sv. Marjete ob Pesnici na01 jjo: O priliki blagoslovljenja Mulečevega novega v Dragučovi dne 24. t. m. so zbrani gostje daro 022 K za Dijaško kuhinjo. — Omenjeno bodi, da tanc in Neža Mulec, ki sta oskrbela novi križ, da-1 za nove zvonove 11.000 K. Izreka se jima javna la!
¡ospod dr. Zoran Jošt se je naselil kot praktični nik v trgu Žalec, kjer ordinira v Kodretovi hiši, I. nadstropje.
IZPRED SODIŠČA, mor v gozdu. Lani sla šla dva delavca skozi gozd Kostanovici (Prekmurje). Iz gozda sla cula kliz jmoč in odhitela v označeno smer. Med potoma teala bežečega 20 letnega posestniškega sina Šan-Kalmana, ki je držal v okrvavljeni roki bajonet imokres. Kmalu sta našla v gozdu mrtvega po-škega sina Aleksandra Novaka. Pred poroto se je lan zagovarjal s silobranom, češ, da ga je Novak del. Prič pri umoru ni bilo. Dasi sta bila oba, Kalin Novak razpraskana in raztrgana, kar dokazuje, je med njima vršil hud boj, vendar so za Kalma-lle okolnosti zelo obtežilne. Tudi zdravniki izve-so oddali obtežilno mnenje. Po krivdoreku porot-je sodišče obsodilo Šandorja Kalmana na smrt šalah.
jubosuiunost — vzrok uboja. V Strnišču pri Ptu-ivi večje število ruskih družin. Med temi je tudi baronica Elizabeta Knoringova s svojo hčerko o, katere mož se že več let pogreša. Benjamin Mi-vič Svečnikov se je zaljubil v mlado gospo Lidijo ž njo tudi zaročil. Ko je Lidija zbolela, je priha-njej zdravnik dr. Scheuchenhauer iz Ptuja. Med pikom in okrevajočo bolnico se je razplela ljube-a vez, ki je potisnila zaljubljenega Benjamina po-ima v ozadje. Svečnikova je to tako bolelo, da je Ivestrov večer lani počakal zdravnika, ko je le-ta jal iz Ptuja, in ga udaril z železno cevjo po glavi silno, da ga je na mestu ubil. Porota je spoznala tikova krivim uboja in ga je sodišče obsodilo na leta težke ječe.
^vraten umor. Rihard Rosenfeld je imel svojo
imo v Podvincih pri Ptuju. Nekega dne so našli nfelda mrtvega v njegovem skladišču. Truplo je osem vbodljajev. Sum je letel na dva fanta, ki ob kritičnem času plazila okrog Rosenfeldovega išča. Po opisov sosedov so orožniki prijeli Aloj -olaka, ki je svoje dejanje tajil in ni hotel ničesar edati o svojem pajdašu. Okolnosti pa so dokazale >vo krivdo in tudi priče so izpovedale obtežilno. snemu krivdoreku porotnikov je sledila obsodba urt na vešalih.
družinski prepiri — umor. V Paeinju sta živela
0	zakonska Zelenikova. Naenkrat je začel mož po-
1	ljubosumen na svojo ženo, kakor pravijo, brez iga vzroka. Iz neutemeljenih očitkov so nastali ri in srečni zakon se je prelevil v pravi pekel. Potega je mož začel zapravljati in pijančevati. To je rilo ženo v obup in je nekega jutra zamahnila s ti na spečega pijanca ter ga lahko ranila. Oče mo-tletni užitkar, ni mogel tega več prenašati in je svo sina ubil na postelji s sekiro. Starček je krivdo ki ter prosil sodišče, naj se zaslišijo tudi priče, ko dokazale, da je bil sin res pijanec in zapravlji-dočim je bila snaha poštena žena. Sodišče je proš-godilo in preložilo razpravo.
1 moralnih nižin. 27Tetna Marija Grafoner se je ila s 541etnim bogatim posestnikom Ant. Fort-trjem iz Ščavnice. Pravzaprav se ni poročila s polkom, pač pa z njegovim posestvom, kakor je sa-riznala. Že pred poroko je imela nedovoljeno zna-nezakonskega otroka s Petrom Zeinljičem. To e je nadaljevala tudi še po poroki, dočim svojega »skega moža ni pustila k sebi. Večkrat se je izra-da bi bilo treba spraviti s poti «starega deda.«
3 je do prepirov in ona se je svojega moža tudi deti lotila, pri čemur sta ji pomagala njena brata 1 in Ivan Grafoner. Fortmiiller je slutil, da mu ti ejo po življenju, zato je nočeval v hlevu in vsako-trdno zapahnil vrata. Ko je spoznal, da mu je katero je vzel tudi na soposest, postala nosna z •ta ljubimcem, je vložil tožbo za' ločitev zakona, fc je zavedala, da bo ločitev izvršena po njeni krivda bo morala zapustiti lepo posestvo brez vsake •dnine, so našli dne 24. marca 1921 zjutraj Fort-*ja mrtvega pred hlevom v nekem košu. Kdo je lic? Vse okolnosti in znamenja vodijo k temu, da ferija Fortmiiller in njen ljubimec Peter Žemljic « njen« dva brata, da sta s sekiro ubila Fortmiil-
lerja. Kot soudeleženca sta sedela na obtožni klopi se Franc Zemljič in Ciril Mihelič. Pred poroto se je pokazalo, da sta Marija Fortmiiller in Peter Zemljič povzročila smrt Antona Fortmullerja. Na podlagi krivdo-reka porotnikov je sodišče obsodilo na smrt na vešalili Marijo Fortmiiller in Petra Žemljica, vse druge obtožence pa oprostilo.
Gospodarstvo.
Ali je res? «Jugoslovanski Lloyd« piše z dne 27. avgusta, da je naša vlada dvignila izvozno eolnino za fina vina od 600 na 800 dinarjev za i hektoliter. Prosimo naše poslance, da primejo našega poljedelskega ministra, samostojnega gospoda Puclja, ako je ta notica resnična, ker tega skoraj ne moremo verjeti. Morda pa je pomota in se zamenjava uvozna in izvozna eolnina.
Ljutomerske gorice. Tu in tam se že oglašajo kupci za novi mošt in prve kupčije so bile sklenjene po 22—25 K za liter na kolodvor postavljeno. Vina je precej in splošna trgatev bo začela okrog «Terezij inega« (15. oktobra), ako bo količkaj lepo vreme. Pri ugodnem vremenu pa bodo mnogi vinogradniki počakali še en teden s trgatvijo, da dobijo boljšo kapljico.
V Celju se že prodaja novi mošt. Liter stane 40—44 kron.
Vrtnarska razstava, ki jo je priredilo vrtnarsko društvo v Mariboru, je imela svoj popolni uspeh. Obiskalo jo je več vrtnarjev iz cele naše domovine, ki so se vsi prav laskavo izrazjli. Mariborski vrtnarji hočejo svoja podjetja izpopolniti in polagoma tudi to velevaž-¡10 panogo napraviti neodvisno od inozemstva s tem, da bodo nudili po nizkih cenah dobro seme in prvovrstne rastline. Uzorni vrtič, katerega je priredilo to društvo, je privabil mnogo ljubiteljev vrtnarstva, katerega so bodo v bodoče tudi oni oprijeli — te naše ve-ševažne panoge, ki je ne le za narodno gospodarstvi, ¡narveč tudi za narodno moralo in narodno vzgojo ve ■ levažnega pomena. Prihodnje leto namerava Vrtnarsko društvo svoje delo nadaljevati s tem, da bo razposlalo za vzorne vrte in lepo okrašena okna v mestu posebne nagrade. Tudi z oddajanjem semen in sadik bode šli društvo občinstvu na roko, posebno pa šolam in ubogim slojem ljudstva, katerim zadnjim se bo delilo tudi brezplačno.
Kmetijska podružnica Maribor in okoliš. Opozarjamo še enkrat na predavanje g. ravnatelja Andreja Žmavca: «O trgatvi, stiskanju grozdja in ravnanju z vinskim moštom«. Vrši se v nedeljo, dne 1. oktobra v dvorani vinarske in sadjarske šole. Začetek ob 9. uri. Povabljen je vsak, ki se zanima za to stvar.
Splavarjem v okraju Gornjigrad! Z ozirom na pri-!ožbe glede postopanja s splavarji pri pristaniških ka-pitanatih ob Savi sem pri direkciji rečnega saobračaja v Beogradu izvedel sledeče: Vsak splavar se mora javiti pri kapitanatu v Sisku, predložiti svoje uverenje in plačati pristojbino. Plača se za 100 kg lesa 1 krona. Kapitanat ima tabele za izračunanje teže lesa; navadni les, ki se vozi s splavi, tehta 1 kubični meter 560 kg. Pri drugih kapilanatih se ni treba javiti, in ni treba več plačati, le pri zadnjem kapitanatu, kjer se izkrca blago se predloži uverenje, plačila ni nobenega. Ako je kedo preveč plačal, ali celo večkrat moral plačati, naj mi javi, pošlje pobotnice, ozir. javi priče, ki lahko potrdijo plačilo; bom delal na to, da se mu vrne preveč plačani znesek. — Vlad. Pušenjak, narodni poslanec.
Gornja Radgona. Daleč so bili znani v prejšnjih časih med ljudstvom živinski sejmi v Radgoni. Od vseh strani okoliških občin so prihajali kupci in prodajalci blaga in živine. Sam sem se mnogokrat udeležil teli sejmov in se še dobro spominjam, da sem slišal oh teh priložnostih večinoma slovensko govorico, Nemci skoraj izginili med množico. Teh sejmov, ki so sedaj v Radgoni postali malopomembni in za Slovence nedostopni, sedaj silno pogreša ljudstvo iz okolice. Potrebni so mu radi medsebojne izmenjave plemenske živine, radi boljše in lažje prodaje živine sploh in nakupa blaga. Skrb občine v Gor. Radgoni bi morala biti, skrbe ti za prireditev takega sejma, tembolj, ker je ljudstvo da leč na okoii nevoljno nad malomarnostjo poklicanih, ki ne priredijo možnosti sejma. Človek si more misliti, da ves občinski odbor spi, ali pa je občinsko vodstvo tako nesposobno, da ne uvidi, kako bi tak sejni dc našal obilen dobiček vsem panogam tukajšnje obrti in bi koristil občini in ljudstvu, ker se nič ali vsaj veliko premalo pobriga v tej zadevi. Ker je tukajšnji prostor kot neposredno obmejno tržišče tako ugoden, — saj bo privabil številne kupce celo iz oddaljenih mest sosedne države, — pozivamo v okraju izvoljene zastopnike ljudstva, da se zganejo in storijo svojo dolžnost v prospeh trga in zadovoljnost tistih, ki jim je mnogo do lega.
Na živinski sejem v Mariboru dne 26. septembra I se je prignalo 119 volov, 5 bikov, 339 krav in 1 konj. Cene so bile sledeče: Debeli voli 1 kg žive teže 32—34 K. poldebeli 28—31 K, plemenski voli 28, biki za zakoi 17—20 K, debele klavne krave 25—29 K, plemenske krave 19—22 K, krave za klobasarje 14—18 K. molzne krave 19—25 K, breje krave 19—25 K, mlada živina 21—33 K.
Mesne cene v Mariboru. 1 kg prvovrstnega volovs-kega mesa stane 68 K, drugovrstnega 60 K, meso krav, bikov, telic 44 K, 1 kg prvovrstnega telečjega mesa stane 68 K, drugovrstnega 60 K, svežega svinjskega mesa 90 K.
Na svinjski 9ejm v Maribora dne 22. septembra se je pripeljalo 279 svinj in 2 kozi. Cene so bile: Mladi prašiči 5—6 tednov komad 300-600 K, 7—9 tednov 900—1500 K, 3 —4 mesce 1600—1700 K, 4—6 mesce 2500-3600 K, 8—10
mesce 3500-4000 K, 1 leto 5500-y 6000 K. Pol pitane za zakol 1 kg žive teže 60—65 K, koze komad 600 K.
Poštne in brzojavne pristojbine zopet zvišane. V Beogradu so nam vnovič zvišali poštne in brzojavne pristojbine in sicer kar za 100 procentov. Tako n. pr. stane navadno pismo do 20 gramov teže 1 dinar, ¿1 vsakih nadaljnih 20 gramov še po 50 para več. Navadna dopisnica stane 50 para, dopisnica z odgovorom 1 dinar. Pristojbina za priporočbo stane 2 dinarja. Za postne nakaznice do 25 dinarjev je plačati 1 dinar, od 25 do 50 dinarjev 1.50 dinarjev, od 50—100 dinarjev 2 dinarja, od 100—300 dinarjev 4 dinarje, od 500—1000 dinarjev 5 dinarjev. Za blagovne vzorce je plačati za vsakih 50 gramov 20 para. Za denarna pisma pristojbina za priporočena pisma iste teže še tudi vrednostna pristojbina in sicer do 100 dinarjev 1 dinar, od 100— 500 dinarjev 2 dinarja, dostavnina 2 dinarja. Pristojbina za ekspres-pošiljke znaša 2 dinarja. Tudi pristojbine za brzojavke so zvišane. Pristojbine za poštne pakete ali zavoje so ostale nespremenjene.
Hmelj. IV. brzojavno tržno poročilo. Nürnberg, 20. sept. 1922. 400 bal prodanih, prima nespremenjen, srednji pri nazadujočih cenah.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 258—26S naših kron, francoski frank stane 19.80 naših kroo. Za 100 avstrijskih kron je plačati 0.35—0.37, za 100 čeho-slovaških kron 800—832, za 100 nemških mark 19 in za 100 laških lir 1108 jugoslovanskih kron. V Curiliu znaša vrednost naše krone 1.80 centima (1 centim je 1 vinar). Od zadnjega poročila je vrednost naše krone poskočila za 5 enot.
Dopisi.
Remšnik na Radiu. Zaobljubljena kapela. Poleg
farnega patrona. sv. Jurija častijo Remšničani prav vneto nebeško kraljico Marijo Devico. Najlepša nedelja pri nas je ona, po Marijinem obiskovanju, šentjurska gospojnica. Cerkvenih shodov ob Marijinih godovih in procesij v Puščavo in Brezno se naši ljudje vsikdar udeležujejo s pobožno molitvijo v obilnem števil». Na kvaterno nedeljo, dne 24. sept. t. 1. pa so blagoslovili med vojsko, od kmetskega sina Jurija Helbl, p. d. gornji Marl, ki se ni vrnil iz vojne, naročeno, od sedanjega posestnika g. Maksa Grogl, z veliko požrtvovalnostjo postavljeno lično kapelo s kipom lurške Gospe. Zidarska dela je opravil gospod Erhart, kleparska gospod Lešnik, slikarska gospod Renat, vsi iz Maribora. Ob blagoslovitvi se je zbralo nad sto moških in dvakrat toliko žensk — vsem je ugajala zelo lepa oblika, rekel bi male cerkvice, Bogu v čast, Mariji v slavo. Navdušena govora o pomenu Marijinih znamenj ob potih življenja, pa o Marijini pomoči v vojskah in bojih človeških ter dve ruični pesmici Brezmadežni na čast je povišalo slovesnost cerkvenega obreda.
Tolstivrh-Guštanj. Guštanjski tajnik vulgo Anton žeja misli, da je modrost z veliko žlico zajemal, mi vemo pa, da je puhloglavec. Kot poštenjaki okoličani mu svetujemo, da nas pusti pri miru in ne zmerja s «čuki«, drugače zna začutiti lepega dne kmetske pesti. Žeja oziroma Košutnik v Guštanju je jadral že v vseh političnih vodah, sedaj pa hoče radi dobička, ker čuti občinske volitve, v internacijonalni vodi, naj bode brez skrbi, tudi potem mu lahko pokažemo občinsko mejo. Nerazumljivo nam je, da gospod gerent trpi v uradu pijančka in pretepača; morda gerentu tudi ni znano, da omenjeni tajnik ¡»odpisuje akte, katere sme podpisati le občinski predstojnik, na primer izjave o zanesljivosti, katere daje najraje gostilničarkam (Legnar); mokrota je blizu. Vzorni Tone Žeja je danes, ko so ga zapustili. vsa j lokalno nekdanji protektorji, si znal pridobiti vodstvo takozvane inteligence. Mož se rad poba ha z nekakim bogastvom, ako je istina, naj gre m pusti svoje mesto človeku, ki je bolj potreben, kakor on! —	.
Sv. Martin na Pohorju pri Slov. Bistrici. Dne 25. julija je najbrže maščevalna roka uničila posestvo s hlevom ter precej sadnega urevja Jožefu Dvoršak, p. d. Pesjak. Zgorelo mu je popolnoma vse; pa našli so te dobrotniki ter mu mnogo pomagali z denarjem, lesom itd. Pogorelec se zahvaljuje za dare tem dobrotnikom od Maribora in Slov. Bistrice do Šinartna. Požar mu je napravil škode za 500.000 kron. Zavarovan je bil samo za 7000 kron. Pogorelec še prosi dobre ljudi za podporo. Pri tem ognju je bil skoraj trgovec Leopold Vor-ša smrtno ponesrečen.
Šmartno ob Dreti. Zadnji shod KZ, na katerem so se nesmrtno osmešili naši samostojneži, navdaja z velikim veseljem naše pristaše, ki se zavedajo, da poštena stvar mora zmagati. Lesni trgovci v okraju, po večini samostojneži. se zelo hudujejo radi grdih psovk lesnega trgovca Severja, ki je nas kmete zmerjal z «gorjanci«, ki se pustijo plaušati. Vprašamo Leverja, katerega ime je tiskarski škrat v zadnji številki spremenil v Severja, ali nas ni on tisoč in tisoč krat «plaušal« s slabimi cenami za les. dobil od nas les ter obogatel. Kmetje od Sv. Jošta in drugi, ki smo v očeh liberalca, kapitalista Leverja «gorjanci«, ki nič ne znajo, mu ne bomo vei dali prilike.da bi bogatel na naš račun, obrnili se bomo. na našo kmečko zadružno organizacijo Gospodarsko zvezo v Ljubljani, Dunajska cesta, kalera tudi kupuje les v našem okraju in katera porablja dobiček v kmečke namene, ne kakor liberalec Lever za liberalno politiko in razgrajanje na naših shodih. Časi so minuli. ko so lahko liberalci brezsrčno izkoriščali kmeM in delavca ter ga še povrh zasmehovali. — Postopanje-Leverja pa jasno dokazuje, da Samostojna ni stranka pravili kmetov, temveč kmetskih pijavk, kakor Lever, * Zidarn in še nekateri v našem okraju.
(Nadaljevanje dopisov na 7. strani.)	j
Stran 6.

SLOVENSlvI GOSPODAR
28. septembra 1922.
Draginja strahovito narašča dan za dnem; navzlh temu pa se po prav čudovito nizkih cenah prodaja sedaj pravkar došlo in še vedno prihajajoče vsakovrst io manufakturno in modno blago v največji izbiri pri d )-bro znani., novourejeni tvrciki Franc Mastek, Maribor, Glavni trg 15. Enkraten poskus zadostuje, da postanete stalen odjemalec te solidne trgovine.
Prostovoljno gasilno društvo v Razvanju pri Mariboru priredi v nedeljo, dne 1. oktobra, v gostilniških prostorih g. Čeme v Razvanju društveno veselico, vin-sk otrgatev ter godbo. Začetek ob 2. mi popoldne. Vstop nina 5 dinarjev za osebo. Avtomobilska zveza od Kralja Petra trga. Ker je čisti dobiček namen jen za naba vo gasilnega orodja, se vsi prijatelji in dobrotniki tega društva vabijo na obilen obisk. — Odbor.

Posojilnica t SIot. Bistrici naznanja, da je gospod
Peter Novak
pos istnik, bivši deželni poslanec, vladni komisar okr. zastopa in okrajne hranilnice, soustanovitelj in dolgoletni vodja posojilnice
po dolgotrajni mučni bolezni, danes dne 26. septembra 1922 ob pol 10. uri predpol-dne mirno v Gospodu zaspal.
Odličnemu slovenskemu prvoboritelju bodi ohranjen blag in trajen spomin.
Slov. Bistrica, dne 26. septembra 1922.
" ' .V ■V".' 'V-^V i-
Posestvo 2/SSJl Izboljšana šmarnica
legi, obstoječe 2« ajiv, travnikov In gosi» s« Ukko re il 8 glav litine. Cen* po dogovor o. Naslov por« apra«a tega liiU. 1—3 798
te mlado pridno
■a saditev v nogradov. Natauot ei« »oj» 'nils daje Iranio» „Vrbanjsk' Ô<. Ill url Vrtenin. 1—4 7«B
Izja^wa,
«sf-mm-
Ker se me sumi in dolži dopisovanja zadnjih člankov iz Mozirja v Vašem listu, prosim, da Vaše uredništvo pojasni, da jaz nisem dopisnik ne zadnjih in ne cobenih prejšnih člankov iz Moziija v Vašem listu ter da jaz še sploh nikoli nisem v Vaš list dopisoval in tudi nisem z istimi v prav nobeni zvezi ter bcm proti razširjevalcem teh lažnjivih vesti postopal sodnijsko, tiste, pa kateri so že to vest razširjali, imenujem tukaj lažnjivce, ter izjavljam, da je pod mejo časljo, baviti se z podlostimi in jaz za take stvari nimam časa, ker najdem hvaležno polje le pri svoji trgovini, prizadetim pa priporočam obuditi kes in izprašanje vesti, pričemer povdatjam, da zamorcev nočem prati. Josip Kostanjšek trgovec v Mozirju.
(Potrjujemo v polnem obsegu gorenjo izjavo in pripomnimo, da nam gosp. Kostanjšek ni nikoli kaj dopisoval, ter ustrezamo radevoljno zahtevi, ker se zavedamo, da se ne smo nikomur goditi krivica.) 805	Uredništvo.
ZDRAVNIK DR. ZORAN JOŠT
ordinira
Žalec štev. 26 (Kodretova hiša).
Sprejme aStBK
Več pove uprava lista. 1—2 7i6
On,l 7 pol. ¿»oda v Ksm. OU U. niei pri Maribora 20, Č »pe-
1—B________________795
Sprejme m r ma^ (fakturni in ipecerljiki ntioki dobro lanrjea
trgovski pomočnik in prodajalka
ne pod 24. let stara, tmcžna slovenskega In nemškega jedka za takoj, tndka Franc Igitč Ptuj. t	803
TvanV^il 8eIn o^«»««1 S®8»* s sapism: Martin Bavnjak. Kdor ga ima, n»j ca vrne. Pečat je neveljaven In s a a vati pred ilorabo. Martin R»v-I	1
S) Vil •®*etI"1 majerja se s 1.
novembrom 1.1, »prejmeta pii Mar!jl Lininger, Maribor, Ko-roHev» nl!ea 81.	1—3 794
Otvoritev
obMutia. da tam otvorila trgo >ioo a drvml, premog trn, « gsStnfm in i Sivim apnom t lastni hiSi v tl»-riboro, Korcik» aeita itev. 49. Marija QtfU.	789
9 letna deklica
se da da svojo. Več pove aprva Hita.	792
T|vi »eda.*»k» tomočnlka sa MJ »«i izd slo tanje nove posjde 6e takoj sprejmeta. Jak.b Kula-?ič, aodar pri Sv. Barbari pri Maribora.	7S0
Todna žaga v
najem, «a več l«s, leti na Gorsnj-skem bil m meje in gostije v dobrem stanjn, »talna voda, Sm padec, tnrb<na, venetiansr (2 1'sta), okrožna žaga, okolica na trdem la mekkem les« bogata. Do ui pod „Eksport Italija", poitno le-ieie, Ceije.	1—9 80«
VQT)f ktterl ima veitl<e do J? illilj, cerko niike sltžb« In je lito i* opravljal, iell kje ao-pet nastopiii. Kantov v a ura vi lista.
kiSnega gospodarja h kaki vdevi posestnici »a deželi iell priti 80 letni mož i* kmet-ske hiše. Naslov: „M" poitnole-žeče, Gornja Sv. Kangeta. S10
s 6 delavikimi moSmi lice slaibe. Naslov: „Majat", poštno leteče, Sv. Marjeta ob Pesoicl.	809
Mlad organist in
oerkrnik tiče slaibe. Naslov:,52" poštno ležeče, Gornja Polskava.
807
Zah
¡a¡
Uboga šola priSv.Jurju v Slov. goricah se zahva ljuje Anici Oman v Partinju za sporočenih 100 dinarjev, katere je založila neimenovana oseba zaradi raz-žaljivih bese i	801
••»•»•»«•a
Preklic.
Jaz Jurij Fras prekličem s tem besede, s katerimi sem žalil g. Pillingerja, lesnega nakupovalca, ker te besede niso resnične. Fras Jurij, 1. r. 797
Staro zlato
in srebrni dsnar,
ki ne kroži več v prometu,
staro srebro in zlato
kupuje po najvišjih dnevnih cenah 1—2 789
Avgust Wapper,
urar in zlatar Maribor, Stolna ulica št. 1.
ilektmtehniino podjetij
M. LEBEN. PTU
SLOVENSKI TRG 3.
Gradba elektrarn, električnih krajevnih omrežij inštalacija v hiše in tovarne. Splošna popravila el^ ktričnih strojev. — Tehnični nasveti in proračun točna in kulantna postrežba, zmerne cene. 1—3

GasparPodsedenšek
Čevljarske potrebščine, špago, vrvi, pavolo in razno drobnarijo kupiite najugodneje pri
Prago Rosina,
„CROATiA"
zavarovalna zadrugaTv Zagrebu, glavno zastop t stvo v ¡Mariboru
naznanja, da je premestila svojo pisarno iz Cafove ulice v Slovensko ulioo 2, I. ndstr., telef. 171. 1—3 816
Prepričajte sel
Najceneje kupite razno špecerijsko blago kot
riž, sladkor, moko, kavo,
ter razno drugo blago pri tvrdki
K. DOBLJEKAR, Maribor
mast, slanino
Tattenbaohovn ulica «tav, 3
preje občinska prodajalna.
SENO
slamo, drva ter premog, žito, krompir, udje m druge deželne pridelke — kupuje in prodaja —
0SET ANDREJ, MARIBOR
Aleksandrova cesta Stev. 57, telef. 88.	25—323
•	mm\ in yaSjcni mlin
•
je na novo predelan in opremljen z najbolj-
O	širni stroji. Izdelujem vse mlevske izdelke ter
|jj|	imam vedno v zalogi vse vrste najboljše
A	moke. V veliki zalogi imam tudi pšenico
^	in koruzo po najnižjih cenah.
O Priporočam se slav. občinstvu za obilen obisk. — Z odličnim spoštovanjem
£ Gašpar PodsedenSek.
ll#HN9lill§
Kdor hoče
za svoj težko prislužen
denar
dobiti dobro blago, kakor: sukno, hlačevino, parhente, platno, odeje, predpasnike, srajce i. t. d. in po nizki ceni, naj kupuje v obče znani o-o-o	manufakturni trgovini	o-o-o
Srečko Pihlar
Maribor, Gosposka ulica 5.
i!,'*'* ' - >'• "		
t".'*	. ; ,rftv-i. '..'-.'v- ■	
f
Občina Sf.Ilj v Stov.gor.
vDUna i|4 nusarja, ki hi
imel metlico v obiiuki kili p -prej „Suduarkhef. Pcnndte do 10. oktobra na inpansivo 8v. Ilj v Slov, gorlcak	803
I)slažbe obilnstega HaZ|HH tajnika. - Občin» Dol pri Hrastnik* rasptsaje s tem alnibe občinskega tajnika it ta-kojinjt nastop. Staoovsmje, kurjava In raztvstljavf prssta, gleie vtiokoiH plače naj se (roiojlkl sami lijarijo v tizadeini promii. 1—2	804
V u hi 1 a »» občai sbor vlnar-? ilUlIU «teaadrnge „Ljnto-morim" r. %. a o. a. aa ljutomerski in ormoikl okraj pri Sv.Bal-fenkn pri Srtdličo, ki se vrii v nedeljo dne 8. oktekra 1322, «b 2. ari popo dne 1 htit g. Maitina RtknSa t Obreia pri Breitščiu Dnevni red: 1. Poročilo nafielstva.
2. Sprememba aadruinlh pravil v
§§ 2, 18, 80, 34. S. Volitev satel-
it va. 4. Volitev nadzorstva. 6. Pred-
logi in nasveti.. 6. Shičajncsti.
Širite naše liste!
bioreaska kmetska zveza za kozjanski okraj, kakor tudi krbjevna zveza za občine Podsreda, Gorjane in Križe narnanja, da je njen načelnik ozir. osnovatelj gospod
Jeitf Vimpoliok
posestnik v Podsredi
dne 21. septembra 1.1. Boguvdanu preminul.
Blagemu pokojniku, ki je bil občinski svetovalec in cerkveni ključar, a navdušen naš pristaš, svetila večna luč! Somišljeniki, ohranite ga v trajnem spominu!
Podsreda, 23 septembra 1922.
K
Odbor krajevne Sioveaske knetske zveze.
; '¿ft
v,..,
\\ ' ' i		
		mfiM
		
f
Sloveaska km»tska zveza javlja vsem somišljenikom, da je gospod
posestnik, bivši deželni poslanec, član in odbornik raznih
zastopov in drnštev
zvest in neomajen narodnjak ter neupogljiv borec za sveta naša prava, po dolgi in mučni bolezni dne 26. septembra t. 1. v Slov. Bistrici mirno Boguvdanu preminul.
Buditelju narodne zavesti, dolgoletnemu voditelju naše stranke v bistriškem okraju, možu polnemu zvestobe in značajnosti trajen spomin 1
Somišljenikom priporočamo očeta Petra v molitev. Maribor, dne 27. septembra 1922.

gv. Janž na Dravskem polju. In ti, sv. Janž, nikakor ni-¿jzadnji v deželi politikujočih omladincev, ki se s to-vnemo trudijo udušiti klerikalno pošast, ki preti uni-samostojno golazen pri nas. Zares hud boj! Nedavno e neki samostojni hujskač šopiril pred neko gostilno cerkve, kakor puran, kadar kočijo vozi, češ, da kleri-a zver že poginja in v najkrajšem času bosta le še dva lekalcai «i^ala pri nas. Pred kratkim pa je sklenil ia očnjak, da bo dal nas šentjanške kmete pod kuratelo, . Gospodarja« pa bo zažgal, da ga ne bomo mogli več j. Ta mogočni samostojni gospod znajo silno originalno ¡¡iti in govorijo kot raztrgan dohtar. Kadar jih pa kaj mri, takrat pa po ženski, pa kar s puško. Hočeš, nočeš, ¡ti mora s hiše. Najbolj zoprn pa mu je gospod župnik, ob nedeljah med pridigo sloni za kakim vogalom zunaj ¿ve, ¡»ogovarjajoč se s svojimi pajdaši o zmagi nad rikalno pošastjo. Pa tudi kandidirati nameravajo ta jii gospod, da nas bodo lažje spravili pod kuratelo, ker imeli moč in oblast potem nad nami. Oho, prezgodaj, liitro se je izdal in razkril svoje nakane pretkani samo-ni gospod! Mi, šentjanški kmetje nismo tako neumni in kovidni, kot si misli gospod Fric, ki naj sebe dene pod atelo, morda bo bolj potrebno, v «Kmetijski list« pa si klobaso zavije. Pri volitvah pa mi pokažemo, da nas ne več- deval pod kuratelo. Toliko za enkrat. Zdravo. Laski okraj. Ljubljanska «Domovina« z dne 1. septem-št. 35 je prinesla dopis iz šmarjete pri Rimskih Topli-kjer se napada bivši sosvet okrajnega zastopa in pa ore občin: Marija Gradec, Sv. Krištof in Loka, zakaj prispevajo za most črez Savinjo med Šmarjeto in Rim-ui toplicami. «Domovina« hoče napraviti iz tega celo hot politično, ampak je le strogo lokalnega pomena. ;nica je ta, da so se trudili za popravo mosta možje razlike strank, pred vsem pa g. župnik Trop, kateri gotovo ni liberalec. Resnica je nadalje, da, ko se je vr-sktipna seja občinskih odborov občin Marija Gradec, za popravo mostu se posebno potegovala župan Sluga narijagraški odbornik Gabršek, ki sta tudi klerikalca, pa je, da je pri skupni seji dne 25. julija lansko leto na-iil proti temu, da bi občine most prevzele, oziroma k tu prispevale ravno občinski odbornik Muršič, kateri ve ni klerikalec, saj je na svoji gostilni pustil nabiti at za sokolsko slavnost v Laškem, ki je bil izvoljen ieke ««gospodarske stranke«, ki je bila zmes nekaterih ralcev in njihovih samostojnih petoliznikov. Muršič je ojim nastopom proti mostu potegnil za seboj svoje pri-e in nekaj naših mož odbornikov, kateri mosta ne ra-, Zalo pa, «Domovina«, drži se tega, kar si napisala prvi strani. Le pometajte pred svojim pragom, naučite je ljudi, da bodo imeli čut za napredek, potem pa še i dajte nauke! Da se pa občine sedaj bojijo novih večjih rav, je umljivo, ker kmetsko ljudstvo v časih sedanje in pa drugih neznosnih bremen, kakor draginje, ka-je v veliki meri kriva sedanja vlada, težko plačuje ve-občinske doklade, pa najsi bodo kmetje te ali one stran izvzet pa naj bi bil šmarješki dopisnik «Domovine«, ki gotovo kak drugi bolj dobičkanosni posel. Pripomniti e, da se nahaja kopališki most črez Savinjo, ki je pa omur odprt samo % ure nižje od lesenega tik kolodvora e, da se ni popravil most, ima seveda največ župna tv pri Sv. Marjeti in pa župnik, ki ima posestvo na gi strani Savinje. Sicer pa dopisniku «Domovine« ne toliko za most, ker s pisanjem po časopisih se mostovi ¡opravljajo, ampak za to, da napada našo stranko. Da smo mi krščanski kmetje pripravljeni mnogo storiti za li blagor, smo že dokazali lansko leto, ko smo pomagali ečnim pogorelcem na Ogrčah, med tem ko so nekateri je nasprotnih strank stali precej ob strani, saj je sam »r minister Pucelj pisal enemu pogorelcu, da je po Sr-liolj potrebno pomagati kot pa tukaj. Sicer pa, ako ho-ipisuik «Domovine« svoje misli v javnost poriniti, naj v kateri drugi list, katerega tudi kdo drugi bere, ne lam. — Klerikalni občinski odbornik občine Marija
lec.
tazevic:
Vinska trjatev.
1. Določitev trgatve.
iedaj se vrši trgatev, je odvisno od zrelosti grozd-sorte, kraja, vremena in drugih zakonitih določil. I. da določujejo v nekaterih krajih občine rok tre.
Zrelost delimo v tri stopnje: opolna zrelost nastopi, kadar je grozdje vžitno, kadar je dobilo grozdje primerno stopnjo slad-a iste sorte v toliki meri, da je večji del jabolčne he izginil. Grozdje se je okuša prijetno in lastnosti e sorte se razločujejo od druge. Zunanja zna-a popolne zrelosti so: grozdni pecelj je pri rozgi *ne( in peceljni jagod so postali trdi. Jagode so le po svoji sorti primerno barvo; bele so prozorne, e v njih vidijo pečice, ter se rade odtrgajo od pela.
iniiobe še ni ali pa malo, tudi malo odpadenih d. Ta sorta grozdja se trga v polni zrelosti, ker bi tazni trgatvi trpela škodo, ker bi vsled slabega lena grozdje zelo gnilo. Ta slučaj se prikaže pri i, katere imajo debele jagode s tankimi lupinam:, o tekočino in malo slaiuvorja. To najdemo tudi pri hlnih modrih sortah, iz katerih pripravljamo iasto vino (šilher). V polni zrelosti se naj trga »¡na, belina, peček, ranfol, portugaljka, kavčina, 3nee, graševina ali laški rizling v slabih letih) Higo.
^ko gre za grozdje žlahtnih sort, katero lahko pu-dalje časa na trsu t. j., katero ne gnije hitro, se pozneje; s tem se izboljša kakovost vina, ki bode 5j še in ne izgubi več kisline. Grozdni in jagodni jni se še bolj olesenijo, jagodni sok bode bolj tan-oe, lupina (koža) bode tanjša ter se rada loči in 'e se drže le rahlo j>eceljna. Na solnčni strani po-nekatero grozdje rjavkasto, kakor bi bilo opeie Wflo gnilih in deloma zgrbanih jagod se pomno-Po letniku in sorti.
To je žlahtna zrelost.
V	tej stopnji zrelosti se priporoča trgatev le za žlahtno grozdje n. pr. mala graševina (rizling), moz-liivec (šipon), traminec, beli burgundec, klevne (bela rdeča ali rulandec), muškat, deloma tudi silvanec.
V	krajih z mokrim podnebjem, kjer so ob času zorenja grozdja megleni dnevi, se razvija na grozdju gliva, siva grozdna plesnoba (Botrytis cineria), ki povzroča sivo gnilobo. Je bilo grozdje v času sive gnilobe popolnoma zrelo, in gre za žlahtne, zelo sladke sorte, se izvrši sčasoma požlahtnenje jagodnega soka. ki se imenuje «žlahtna gniloba«. Ta gliva pregrize najprej lupino jagode, jo napravi prhko in s tem se pomnoži hlapenje vodene tvarine v jagodah; na ta način postane njih sok gostejši. Lupina postane rjavkasta, dobi tudi male razpokline, razvija se mišjesiva plesnoba. Polagoma izraste «mycel« (glive) iz lupine, raste tudi v jagodi in spremeni tamkaj vsebino jagodnega soka. Ta gliva porabi sladkor, kislino, tudi dušikove snovi soka in sicer tako, da v razmerju k sladkorju izgine več kisline. Vsled hlapenja se sladkor, kakor kislina zgostita, jagode se zgrbančijo, postanejo sladkejše, ne da bi se kislina neprijetno okušala.
Pravi aroma, kakor tudi barvna snov lupine se vsled gnilobe uniči. Mošt iz žlahtno gnilih grozdov daje vina s sladkim okusom; črno grozdje ne daje v tem slučaju črnine. Grozdje z žlahtijo gnilobo dajo le naravno žlahtne sorte, gojijo pa se le v krajih, kjer se izguba množine vsled izpuhtenja povrne z visoko ceno vina. Tankosočne, velikojagodne sorte, ki imajo n;alo sladkorja, ne dado nikdar žlahtne gnilobe, t. j. tiie ne zboljšajo vino v tem pomenu.
V	slabih letih in legah, kjer ni grozdje popolnoma zrelo, ne zboljša siva gniloba nikdar žlahtne sorte, ampak daje le izgubo na množini in dobroti.
Pri vedno lepem vremenu se napravijo cebebe. V krajih z vedno suhim jesenskim vremenom, se popol-i oma zrelo grozdje zgrbanči in predno zgnije, nastanejo suhe jagode, n. pr. na Španskem, v Italiji, na Grškem, v Mali Aziji. Tudi pri nas se vidi ta prikazen, n. pr. pri sorti šipon v ormožkih in ljutomerskih vinogradih, pa tudi v Tokaju na Ogrskem; tudi muškat daje^v suhi jeseni deloma cibebe.
Razloček med navadno zrelostjo grozdja in suhimi jagodami poznajo n. pr. na Renu, deloma tudi pri r.as pod imenom «žlahtne gnile cibebe«, katere nastanejo, ako se žlahtno gnile jagode zgrbančijo.
Slednje so bolj ali manj jirevlečene s sivo plesnob-no glivo in izgledajo zelo neznatno. Vse jagode enega grozda ne začno v istem času gniti ali se grbančiti. Na enem in istem grozdu se nahajajo še celo zdrave jagode, druge začno gnili in tretje so že cibebe. Če se cibebe skrbno pobirajo, zmastijo in stisnejo, se dobi izredno fini izbir. Ta način trgatve se nikdar ne izplača, akoravno bi bila vinska cena še tako visoka, ker so prevelike izgube.
Izbir cibeb se izvrši izjemno v izvrstnih letih in pri veleposestnikih samo za to, da se pridobi dobro ime vinu, kleti ali celi okolici. V vinskih krajih s slavnim vinskim imenom se vzdigne tudi cena drugega vina, ter se s tem izguba pri izbiru zopet vrne.
Čas trgatve je odvisen od letine in od jesenskega vremena. Ako vsled letnega slabega vremena ni grozdje popolnoma dozorelo in je jesen rsled vremena nezanesljiva, se ne čaka s trgatvijo, ampak je dobro zgodaj trgati. Znatnega poboljšanja vina ni pričakovati, izgubi pa se mnogo vsled gnilobe. To gnilobo povzroči siva grozdna gniloba, katera pa v tem slučaju ni žlahtna, ampak navadna gniloba.
V	dobrih letih in v topli suhi jeseni se čaka s trgatvijo, ker vsak dober uan prinese boljšo kakovost vina.
V	krajih, kjer ni posebno imenitnega vina t. j. od navadne trsne sorte, je trgatev rana, kakor hitro grozdje dozori. Takrat je najmanjša izguba in največji pridelek.
V	nekaterih deželah, kakor v Nemčiji imajo predpise, ki se nanašajo na čas trgatve. Ta predpis določuje varstvo grozdja v času zorenja, začetek in izpeljavo trgatve. . nekaterih krajih n. pr. v renski okolici se ti predpisi strogo izvajajo. Ta predpis se imenuje «ukaz trgatve«, (Lese- oder Herbstzwang), ki veže marsikateremu posestniku roke, kar mu ni ljubo, pa v praktičnem oziru zelo dobro, ker se preprečuje tatvino grozdja, prerano trgatev in trgatev v mokrem vremeuu.
S tem dobi vinski okraj dobro ime, ker se vino boljše in dražje plača. Ti predpisi se morejo le lam izvršiti, kjer je enotna trsna sorta in vse grozdje v istem času zrelo.
(Dalje prihodnjič).
1 1 rane Kramberger:
Orlivski z!et v Brna 1922.
(Konec.)
Ceh dan so zborovala tudi razna katoliška društva: delavstvo, učitelji, starešine, duhovniki, zemljedelci, obrtniki, Orli dobrovoljci iz svetovne vojne, omladina itd.
Zvečer ob sedmi uri je bila v mestnem gledališču mednarodna telovadna akademija, pri kateri so se spet odlikovali Jugoslovani in Švicarji. V narodnem gledališču so predstavljali mahenovo tragedijo «Janošik«, na več krajih v mestu in na zletišču je bil promenadni koncert. Ob 10. uri zvečer je bil po celem mesto spet svečan mir.
Torek 15. avgusta je bil dan narodnih noš. Zbrala se je množica teh iz vseh krajev Čehoslovaške. Pri obhodu pred-poldne je nastopilo do 6000 narodnih noš, peš, na konjih in na vozovih. Lepe skupine v obhodu so bile: Južnomoravska, ki je predstavljala velikansko svatbo, slovenska svatba (na ▼ozu), Hrvati in Bosanci v formaciji kola itd. Veliko po-
zornost posebno pri nas Jugoslovanih in drugih inozemcih so zbujale moške narodne noše izpod Tatre in vzhodno mo-ravske z dolgimi (do 1 m) belemi petelinjimi peresi za klobuki.
Ob lih je bila na zlelišeu zopet sveta maša, pri kateri so, kakor v nedeljo, peli vsi udeleženci mašno pesem. Pogled na zletišče pri maši je bil veličasten. Množice so zasedle tribune, Orli in Orlice ter narodne noše so napolnili telova-dišče; in vsa ta pisana množica mladine in starejših je spet manifestirala svoje prepričanje ter obnovila posvetitev od nedelje: Tvoji smo, Tvoji hočemo biti.
Po maši naj bi se razglasil uspeh mednarodnih tekem. Iz meni neznanega vzroka se je to preložilo na popoldne.
Popoldne je bil nastop narodnh noš. Na telovadišču so postavili slovaške kmečke hiše. Ob teh so razne skupine narodnih noš predstavljale narodne običaje: svatbe, pristno veselje, postavljanje mlaja, razne plese itd. Pred južno tribuno je posebna skupina predstavila srednjeveško tlačan-stvo in osvoboditev tlačanstva po Jožefu II.
Ob Oh zvečer je bilo telovadišče zaprto in dostop aa tribune prepovedan.
Množice so se začele razhajati, gostje so se poslavljali. Ob 8h zvečer nas je prehitela huda nevihta z hudim vetrom ia oblaki prahu in nato ploha dežja. — Kljub temu se je pri naši «kasarni« zbrala velikanska množica ljudi, ki aas je pri odhodu navdušeno pozdravljala in nas spremila na kolodvor. — Tu smo morali nad 1 uro čakati, da smo prišli na vlak. Slovo je bilo prisrčno in za marsikaterega težko. Če-liinje so nam poklonile cvetlice. Za slovo je marsikateri menjal čepico z bratom ali sestro, menjavali smo napise s s ur k, znake itd., nekateri so si celo obljubili, da se z istimi zopet najdejo na zletu v Jugoslaviji. — Ob lih ponoči sme se odpeljali proti domu.
Pot domov je bila čisto drugačna, kot pot na izlet. Tistega pričakovanja polnega razpoloženja ni bilo v aas. Pač pa so bila srca in misli polni utisov in lepih slik, ki smo jih vzeli s seboj z zletnih dnevov. Slike, druga lepša od druge, vse pa take, da bi s svojo lepoto prevzele človeka, so se vrstile še enkrat v vsem svojem sijaju. Po ušesih lan je šumelo navdušeno pozdravljanje češkoslovaških bratov, melodije godb in vrvenje množice. In vse to, te slike, ti vtisi nam je ostalo do danes in nam bo ostalo za vedno v srclb in spominu.
Vozili smo se nazaj po isti poti ko tje. Na Dunaju smo stali od 8. ure zjutraj do 2. ure popoldne, si ogledali mesto in imel priliko spoznati tisto življenje dunajskih «milijoaar-jevc. Kljub slabemu denarju je življenje tam v primeri z aa-šim še vseeno precej po ceni. — Meni samemu se pa edina želja, videti sv. Štefana stolp in cerkev, le ni izpoinia.
Ob 2. uri v sredo smo se odpeljali proti domu. V Maribor smo prišli v četrtek ob 4. uri zjutraj.
Tako je minila za nas dosedaj največja manifestacija slovanskega katoliškega Orlovstva, tako so minili dnevi, ob katerih se je okrepilo v nas in v stotisočerih atnoži-eah ljudstva naše katoliško versko prepričanje.
Da na koncu še omenim, kako stališče je zavzelo napram tej manifestaciji Orlovstva in katoličanstva naai neprijazno javno mnenje, naj omenim samo en slučaj.
List «Prava Lidu« je o orlovskih -slavnostih v petek, dne 11. avgusta zapisal sledeče:	¡-?*»
«Danes so preplavili klerikalci naše mesto s svojiaii množicami. Ne bomo govorili o njih številu, opozorit» pa moramo na to, da vidimo v tej množici največ udeležence» iz krajev, kjer naša (socijalistična) organizacija najbolj živahno deluje, iz krajev, ki veljajo za trdnjave socjali-stov. Na vse zadnje, mi števila množice ne moremo zmanjšati, vendar ne bojimo se jih itd.«
V nam nasprotnem časopisju tudi ni manjkalo ostudnih in nesramnih napadov na nas. Nasprotniki so izdali celo razne brošure, kjer na najpodlejši aačin blatijo Or-lovstvo. Izdali so lepake in letake, kjer agitirajo proti Orlom in katoličanstvu, na stotisoče so jih porazdelil ter poplavili z njimi vso Cehoslovaško, vendar uspeha Hiso imeli. Nazadnje so morali priznati: Katoličani so aa pohodu, veliko jih je, mnogo več, kakor smo pričakaridi.
Pondeljkove (14. avgusta) izdaje brnskih listov so bile polne samo poročil o orlovstvu. Dočim pa so naša listi pisali mirno, brez vsakega pretiravanja in nepotrebnega navduševanja o vseh slavnostih, so nasprotni listi besneli v onemogli jezi. — Kaj jim je pomagalo?
Orel je v Brnu pokazal, kaj je, kaj zamore ia kaj hoče. Po tej poti bo šel naprej — k solncu, k svetlobi. Bog živil
LnARIi
za zvonove in kovine, poprej [IA 138 DENZELA SINOVI, MARIBOR Kopališka ulica 9, je zopet v obratu. — CERKVENE ZVONOVE. — Izdeluje surove litv« v vseh kovinah in zlitvinah (bron, medenina« aluminij Lt.d.) - UMETNA LIVARNA reliefi, cerkveni svetilniki. — Vsa oprema za žgalnice, kletarstva, pivovarne, opreme za plin in vodovod, opreme za cevi, pipe za pivo, uteži iz medenine lastnega izdelka. Popravljalnica za brizgal ne L t. d. — — Inž, I & H. m&
tm
Fotograf A. KIESER
fflirlbir, Gregorčičeva »lica št 20
ob gornji Gosposki ulici
se priporoča pri porokah, primicijah, družinah ,v.v	in društvenih skupinah.	.v. v
Stroškov se as zinžona, u»e kikor v mestu.
— Največji in najstarejši altelje v mestu. —
DSKA POSOJILNICA V CELJU
px>i ,,Belem volni".
Sprejema hranilne vlage in jih obrestuje po
Vlo oziroma do 5 Vi»
od dnev* vloge do dneva dviga. — Posojila daje na vknjižbo, poroštvo in sastavo. — Otvarja trgovske kredite pod zelo ugodnimi pogoji.
4
Kdor si hoče oskrbeti
vsakovrstne poljedelske stroje in priprave kakor: vitle, mlatilnice, žitne čistilne mlin t, <; trijerje ali odbiralnike, slamoreznice za ročm j ter pogon na vitel, sadne in grozdne mline, stiskalnice, reporeznice, drobilne mline za izdelovanje vsakovrstne moke, koruzne rob-karje, sesalke in pocinkane cevi, gnojnične črpalke, Sackove pluge, kosilne stroje, dvorezne koruzne sejalne stroje, okopalnike in osipalnike, izborno pocinkane brzopariJ-nike v velikosti 50 do 120 1, brzoparilne lonce in slamorezne noie i. t d. naj se cbrne zaupno na znano domačo tvrdko
Ivan Hainy, Maribor, Aleksandrova cesta 45,
nasppoti glav. koL
Laneno seme
vosek, suhe sobe, kumito, orehe, fižol, vseh vrst lita
ter sploh vse deželne pridelke kupuje po najvišji dnevni ceni tvrdka	e-io
J» DežkOt Celje, Slavni trg 10,
tik fatne cerkve, (prej Milan Hočevar),
Vozniki, pozor!
L' : u -i ••
Proti izvanredno dobremu plačilu se odda
za prevažanje večja količina okroglega lesa. Vpraša 3—4 789	se pri električni žagi
N. OBRAN, Maribor, Loška uL 15.
Seno, slamo
drva, premog,
žito, krompir, sadje in druge deželne pridelke kupuj« in prodaja
oset andrej,mibor
Aleksandrova cesta 57, tel.88.
POZOR I
8i. Gniušek, Maribor Slavni trg štev. 6,
proJajs
i 'An»t« thuiM (Drahtoiosati) p« K 660'—. afrik-žl»aJ« S čelne p« K 21S0—, ItajprsgolraiKt pl»-htoou »csove mlattfnloe, konj« kvadre» .»eter po K M«-—, «vi »a «veno v«, stadenee, i>n« le Mirilo, Tttka debelost in dolgoitkg K 130r—, 140 —, Strange s» konj« pa* K 44 — do K 90--, ntde aanidsa tu p.eteo* po K B0-— ls K 86—, aaloga hJafavtn«, i as»« ri tasti, plate», raemoilina, plavo
Tnrhinn ko®p'etao»
X UOJI11U t/aasmlujikim jermenom vnd ia 116 m ža/esoih cerl M 40—<0 I vod« v seknndi okell 10 m vodnega ped«, 34 konjskih ill h «gkda ia proda. Lampret, Bresne. 8—a 774
Vodni mlin '^¿V
stalo: rodi i nekoliko zemlje. — Pismen« ponadbe ptd „Vbnar K 718" na «pravo tegs lista.
2-8	768

Spodnjestajerska ljudska posojilnica
v Maribora, Stetea ulica Štev. 6, r. z. z n. z.
obrestuje od Nortfi lata
navadne
▼in* P®
P* P*
m
'vSP
; '-h.
Kdo posodi «g^
nema imslidn na debro Mod mlin na deželi, na prometnem kraju. Ker nojno potreb«j«m denarne pomoči, sprejmem s tem kapitalom tndl družabnika aa doke ««5 let pi dogovora, ali na pesojiio s lt meteSntmi cbreetl la i'c*r i a varstvo »lina. Penadbe n na upraio lista pod Bli|nrneit773" 2—4	772
Sprejme TiČ^Vlo
14 let sa sT«|ega na kmetik. Naslov pove npravniitvo. 2—2 776
ŽagoTodja
za žago t v deno t ;rbia», pelno-jaraeraikem le krožao žag« ss-neiljlv In treiea a« iiie. Staio-vaaje in kurivo preite, vrt ia pel orala polja la raipelsg«. Poaaflbe a sahtere plaž« la s prefi >1 sjri-ževal naj se pogljtje aa Graiiie-ske oskrbnlito Boitan, p. Badaa. 2—3	778
A K
se najboljše proda na Glavnem trgu v Mariboru
kalile Lahu
—'»finjs«» s
I <■	< H^u. .
PODIUIM. JUCOSLOV,
MATICE y PTUJU
PRIPOROČA SLEDEČE NARODNE TVRDKE

Špeceriia: Kreft Hinko, Srbski trg; Petrovič Ljudevit, Cankarjeva ulica; Senčar Alojzij, Prešernova ulica; Tušek Ciril, Prešernova ulica; Vaupotič Anton, Slomškova ulica; Sorko Josip, Breg pri Ptuju.
Manufaktura:
Brenčič Alojzij, Panonska ulica; Fauland Josip, Panonska ulica; Havelka Rudolf, Slomškova ulica; Lenart Franc, Srbski trg; Mahorič Anton, Krempljeva ulica; Muršec & Kostanjevec, Slov. trg 13;
Deželni pridelki: Brnčič Vinko, Ljutomerska cesta; Mahorič Franc, Vseh svetih ulica;
leleznina:
Brenčič Anton, Krempljeva ulica;
Pletenina, drobnarija, konfekcija
in krojaške potrebščie: Vrabl Martin, Panonska ulica;
Galanterija in čevljarske potrebščine:
Snoj in Urbančič, Krekova ulica.
Usnje in čevljarske potrebščine:
Brata Vošnjak, Slomškova ulica; Zavernik Jakob, Cankarjeva ulica 1.
Steklo, porcelan, šipe: Kraigher Avgust, Slovenski trg 1.
Veletrgovina vina in šampanjca: čuček Franc.
Veletrgovina vina: «Vinarija«.
Trgovina z lesom: Kravina Franc, Ormoška cesta.
Pivovarna:
Delniško pivo, zastop. Franc Zorčič.
Galanterija, drobnarija in šolske
potrebščine:	Stavbeni materijal:
Peferšič I. N. Slomškova ulica.	Treo & Macun, Ormoška cesta.
OKOLIČANI IN MEŠČANI, KUPUJTE PRI TEH TVRDKAHl
mm stolnici* 7» K				
				
\ fl? "«N« teže, trpežen, " "" dvovprežen s« po csol prodi. Kapi se lahsk ž« raSljtn ese«prežea res. ¿iasiov ▼ aprar-niSfrn, aH gesttln* Lah, Novavas pri Maribora.	2—3 788
Izboljšana šmarnica.
Oddalo se bo koncem oktobra par tlf»t tornadov bele seloktlonuaas šmarnic« p«d (mesom Noah D 22. Predao»U pni naradeo ta srnico se: velike v«6j. ia asžoejie gro-ln bolj is
«dj«, T»jJ» radoritaeet____
vta«. Jamstvo ta dobe 12 le*. Ta mte ■• b« raspsslala lakljagno t fe«enl po ceae K «•— *a I. k» lotosi ia K 2-— ca II. Spomladi bo na raipelage tati oaradaa žmar-aiea p« adateo nitji emL E«o tretjino a« p)a£a t naprej, drago pa na raiaa alt poraetje. Trsu oa
Kupim orehova debla Let«« naprarlj«ai vinogradi ^¡odo
prlili aa 100 ceneje, kot drago lote. i maralo« se lahko udl na iarke le poaneie pregrobi. 746
BL fflBi 8-1
tiaka, lineerdink, sagblate, «podaje hlais, srajc« vsake vrsto, predpasnike la klota In plarotiska, sblek» sa dekle«, urnike pr»d-paaolke, robce, stannjaee po nsj-«ižjlh eaaak	6-6 68«
popolerma adrava, ravaa, rane malo griuta od 2S cm premera in 3 m dolžine naprej. Posudbe na e. Hlgenptrger, Celje, Oregvr-žliera altea 8.	2—2 776
Zadružna gospodapsha banho d. d.
Podružnica v Mariboru. 581
Začasno: Ksrtiha cista l/l — Telcftu 311 — Ipzijavi: fiospobaniia.
Centrala: LjubijiM. Podružnice: Bjakivi, Sarajeva, Sombor, Split,
šibenik. Ekspozitura: Sleci.
Interesna skupnost s Sveopčo Zanatlijsko banko d. d. v Zagrebu in njeno podružnico v Karlovcu
in Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu.
Kapital in rezerve skupne z ifilijicij-i ta K SD,M0.00Q-—.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje S valute iti devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vlažne knjižice ter preskrbuje vse g bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.	J
Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije. 'J 2SS2
ona« Htffam« sv. Ciril« t Mariboru.

Odgovorni urednik: Vlado Puienjak.
Iidaj«; Konzorcij «Slot. 8«i(«k4u