GLASILO ■ OBČINE MENGEŠ OGLASi Naj-dom Karo inženiring d.o.o. Mengeš, Slovenska cesta 24, 1234 Mengeš Telefon: +386 (0)1 72 30 986, +386 (0)1 635 172, Faks: +386 (0)1 72 38 015 najdom@remax-nepremicnine.net www.remax-nepremicnine.net/Najdom Vsaka agencija je v neodvisnem lastništ>/u m vodenju PRODAMO Zemljišče: - Mengeš, JZ obrobje, v območju ME-23, zazidljiva zemljišča, komunalno opremljena do konca letošnjega leta (2010). Osnovni podatki: - 23 gradbenih parcel za individualno gradnjo: od 558 m2 do 1.828 m2 - 16 parcel za stanovanjske dvojčke: od 330 m2 do 402 m2 - prodajna cena zemljišč: 200,00 €/m2 - celotni komunalni prispevek (soinvestiranje + občina): cca 52,00 €/m2 zemljišča. Več informacij na naši spletni strani www.karo.si-lastne gradnje. - Moravče, zazidljivo, 929 m2, voda in elektrika ob parceli, možnost parcelacije za razdelitev na dve parceli, lepa lokacija z odprtim pogledom. Cena: 130,00 €/m2 Stanovanje: - Mengeš - Levčeva, dvosobno, neto tlorisna površina: 67,55 m2, bivalna površina: 57,75 m2, loža: 5,25 m2, klet: 4,55 m2, l.'86, J lega, 3/5 nad. Stanovanje obsega dve spalnici, bivalno kuhinjo z izhodom na balkon, sanitarije in velik hodnik. Prvotno stanje, vzdrževano. Cena: 103.000,00 €. - Vrhpolje pri Kamniku, v štirista-novanjski, l. 2010 popolnoma obnovljeni hiši, trisobno stanovanje, 102 m2 bivalne površine, 35 m2 delno pokrite terase, 90 m2 atrija, 1. nad, 2 parkirni mesti, mirno okolje, bližina gozda. Cena: 155.000,00 € Hiša: - Moste pri Komendi, tristanovanjska hiša, skupaj cca. 350 m2, P+1N+M, l. 1977, zemljišče 924 m2. Pritlično stanovanje (43 m2), obnovljeno l. 2006, ločen vhod, mansarda (90 m2), izdelana l. 2005, vhod iz skupnega stopnišča, vmesna etaža štirisobno stanovanje (95 m2), nova streha, 2 garaži, ena za osebni avto, druga (62 m2) za tovorno vozilo, nad garažo skladiščni prostor. Cena: 269.000,00 €. - Laze v Tuhinju, bivalni vikend, 85 m2, 2 etaži, l. 1970, kanalizacija, vodovod, elektrika, telefon, 500 m2 zemljišča, ravna parcela, ob cesti. Cena: 90.000,00 EUR Poslovni prostor: - Domžale-center, frizerski salon, 32 m2, v pritličju poslovno stanovanjske stavbe l. 1982, z dolgoletno tradicijo in vpeljanim poslom. Cena: 83.000,00 € Klapa SUBRENUM Grad jablje 10. IN 11. 12. 2010, OB 19.00 i Rezervacija vstopnic Tel.: 041 760 277 i^TigoA ivto Prod. BURNIK, Mengeš, Prešernova cesta 3 Tel.: 01/729-68-70 E-pošta: menges.2485@trgoavto.si Del. čas: 8.00-18.00, sobota: 8.00-12.00 ZIMSKI PLAŠČI SAVA, DUNLOP, FULDA, GOOD YEAR, VREDESTEIN -35 % + 5 % AKUMULATORJI BANNER POLNILEC AKU. TELWIN VŽIGALNI KABLI SNEŽNE VERIGE od 60,00 EUR 30,00 EUR 7,00 EUR že za 16,99 EUR ČISTILO VETR. STEKLA -25°C 3L 3,60 EUR LOPATA ZA SNEG 18,04 EUR Vedno na zalogi rezervni deli za osebna in tovorna vozila. MOŽEN NAKUP NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI! NOVO, NOVO: SERVIS KOLES -menjava zračnic, verige, nastavitev zavor in prestav, centriranje platišč ... Dne 22.11, 6.12. in 20.12. ob 19h / j" fZ '/1 f -v V^rnVm-m'^iT UVODNiK Spoštovani občani, dragi bralci! Človek kar ne more verjeti, kako čas beži. Tokrat pišem svoj predzadnji uvodnik v letu, ki se počasi, a vztrajno izteka. December bo kmalu tu, z njim pa bodo I prišli številni prijetni dogodki, prireditve, zabave ipd. Upam, da nam bodo dobri možje prinesli kaj lepega in nam vsaj malo sprostili, za nekatere manj, druge pač bolj, stresne trenutke. V mesecu novembru se spominjamo vseh žrtev, ki so izgubile življenja v prometnih nesrečah na naših cestah. Nobena smrt ni prijetna, a tista, ki se pripeti na cesti - pa naj bo to zaradi prevelike hitrosti, alkohola ali drugih dejavnikov - je še toliko bolj tragična. Mediji nas s svojim poročanjem sem ter tja šokirajo s pretresljivo novico, kako so v prometni nesreči ugasnila mlada življenja. Nemudoma se pojavijo številna odprta vprašanja, mnogo obtoževanj pristojnih ter njihovo prelaganje odgovornosti na druge organe, med vrsticami seveda tudi na voznike. Kdo je kriv za prometne nesreče, ki jemljejo človeška življenja, lahko razpredamo na dolgo in široko, od primera do primera, pa verjetno ne bomo našli skupnega odgovora. A kakorkoli že, dokler bomo plačevali davke in z njimi polnili državni proračun, je država tista, ki mora poskrbeti za našo varnost. Tako je bilo že v srednjem veku. Če je npr. kmet želel biti varen pred vandali, je plačal sosednjemu plemiču ali kralju nekaj cekinov ter mu dal v dar kakšno ovco. Seveda je plemič želel vedno večjo vsoto cekinov, vedno več ovac, s katerimi se je lahko brezkrbno mastil in preganjal ženske, pri tem pa mu je bila varnost kmeta bolj kot ne nujno zlo. Včasih se mi zdi, da je državi v 21. stoletju varnost njenih državljanov prav tako nujno zlo. Ničkolikokrat smo lahko priča, ko nas npr. pristojni prepričujejo, da mnogim opozorilom navkljub ni bilo denarja za zapornice, ki bi pri prečkanju železniške proge zaščitile pešce, kolesarje, avtomobile itd. V trenutku, ko pride do prvih smrtnih žrtev in se prižgejo televizijske kamere, ki posnamejo razjarjene in nemočne vaščane, se denar čudežno pojavi. Denarja je za varnost državljanov očitno dovolj, vendar bolj kot ne le za kurativo, za preventivo (npr. zapornice) pa ga žal ni. Edini denar, ki je namenjen le preventivi, je denar za vojsko. Zaradi vseh tankov, helikopterjev, patrij in vojakov se iz dneva v dan počutim resnično bolj varnega. In to vsak dan, ko se z avtomobilom odpravim v službo. Hm, vi tudi? Vsem žrtvam, ki so življenje izgubile v prometnih nesrečah, smo se poklonili tudi v tokratni temi meseca, pri čemer smo osrednji intervju izpustili. Namesto branja takšnih in drugačnih podatkov o statistikah ali ukrepov za zmanjšanje prometnih nesreč se raje zamislimo, kaj počnemo na cestah pri vsakdanjih opravilih, kako (hitro) vozimo in kako se obnašamo do drugih (so)udeležencev. Nujno se moramo zavedati, da nismo sami! Poskrbimo drug za drugega, zato vozimo previdno, vozimo varno! Naj bodo dnevi, ki so pred vami, čimbolj varni in prijetni. Zopet se »beremo« decembra, do takrat pa se imejte še naprej radi. © Lep pozdrav! Urban Ropotar VSEBINA Občinska uprava.................4 Dogodki meseca..................6 Novice iz sosednjih občin ... 10 Tema meseca....................11 Društva.............................12 Obrazi...............................18 Vzgoja in izobraževanje......19 Zdravje.............................20 Občinski svet.....................21 Politika..............................22 Kultura..............................24 Šport................................26 Športni portret.................27 Razvedrilo.........................28 Pisma bralcev ...................29 Obvestila...........................31 Zahvale.............................34 SPOROČILO DOPISOVALCEM Nenaročeni prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom, priimkom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi zmožnostmi pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov. Nenaročeni prispevki bralcev in pravnih oseb ter PR-prispevki se ne honorirajo. Prispevke je potrebno oddati v elektronskih formatih kot doc- ali txt- dokumente, brez vnesenih fotografij, teksti ali deli tekstov pa ne smejo biti v okvirčkih (textboxih). Prispevkov, natisnjenih na papir, ne sprejemamo, razen v izjemnih primerih, ki so že vnaprej dogovorjeni z urednikom. Digitalne fotografije pošiljajte kot samostojne datoteke in jih ne vključujte v wordove dokumente; znotraj besedila naj bo le označeno, kaj posamezna priložena fotografija predstavlja ter ime njenega avtorja. Fotografije naj bodo zapisane v jpg-, tiff- ali pdf- formatu, izvorne resolucije vsaj 300 dpi. Ostalo slikovno grafično gradivo naj bo posredovano na mediju, ki ga je mogoče skenirati na ploskovnih skenerjih. Nepodpisanih prispevkov in prispevkov, oddanih po roku za oddajo, v tekoči številki ne bomo objavili, razen v izjemnih primerih, ki so že vnaprej dogovorjeni z urednikom. MENGŠAN - JAVNO GLASILO OBČINE MENGEŠ Odgovorni urednik: Urban Ropotar, e-pošta: urednistvo.mengsan@gmail.com, mengsan@menges.si Uredniški svet: Franc Malus, Peter Gubanc, Bogo Ropotar, Jože Vahtar, Irena Sicherl Uredniški odbor: Nataša Vrhovnik Jerič, Barbara Ahačič Osterman, Maša Skok, Mojca Volkar Trobevšek Naslovnica: Jesensko tihožitje na Dobenem, foto: Vido Repanšek Lektorski popravki: IR image d.o.o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik, tel. (1 ) 839 64 00, e-pošta: info@ir-image.si Priprava za tisk: IR image d.o.o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik, tel. (1 ) 839 64 00, e-pošta: info@ir-image.si Tisk: Schwarz, d.o.o., Koprska 106d, Ljubljana, tel.: (1) 423 88 00, faks: (1) 422 88 95, e-pošta: info@schwarz.si Distribucija: Primož Kržan, tel: (1) 723 72 96 Trženje in zahvale: Občina Mengeš, Irena Podboršek, tel. (1 ) 724 71 06, e-pošta: irena.podborsek@menges.si Izdaja: Občinski svet Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, (1 ) 724 71 06, 2800 izvodov Rok za oddajo prispevkov za naslednjo številko je četrtek, 2. december 2010, do 12. ure. Naslednja številka Mengšana izide 10. decembra 2010. OBCiNSKA UPRAVA uvodnik Spoštovane občanke, spoštovani občani! Dovolite mi, da se vam najprej zahvalim za vso podporo, ki sem je bil deležen na lokalnih volitvah, s čimer sem ponovno postal župan Občine Mengeš. V času pred volitvami smo si liste in politične stranke želele izposlovati čim boljši rezultat na lokalnih volitvah. V tem trenutku ne želim komentirati rezultatov, želim pa pohvaliti dokaj visoko kulturno raven vseh udeležencev letošnjih volitev. Poseben poudarek in pohvalo si zaslužijo tudi vodstvo Osnovne šole Mengeš, vsi učitelji, učenci ter predstavniki društev in organizacij, ki so sodelovali na dogodku ŽIVIMO Z NARAVO, PREŽIVIMO V NARAVI. Dokazali so, da se s skupnimi interesi lahko pripravi vrhunska prireditev, ki je v ponos občini. Volitve so prinesle tudi nekatere spremembe v strukturi občinskega sveta. Seveda si želim, da bi bilo delo občinskega sveta, vseh organov in občinske uprave tudi v tem mandatu čim bolj uspešno. V tem trenutku je naša največja prioriteta čimprejšnja izgradnja vrtca. Žal nam vremenske razmere ne dopuščajo, da bi vsa dela potekala po terminskem planu, zato vam v tem trenutku ne morem zagotoviti točnega datuma, kdaj bo izgradnja zaključena. Po sedaj znanih podatkih naj bi se dela končala v mesecu januarju. Ker pa čas neusmiljeno beži, se nam približujejo tudi vsakoletne prireditve, ki jih organiziramo ali soorganiziramo skupaj z nekaterimi društvi v Občini Mengeš. Miklavževanje in srečanje s starejšimi občani sta dve izmed prireditev v začetku meseca decembra, ki bosta letos potekali v nekoliko drugačni podobi, navkljub temu pa upam, da v zadovoljstvo vseh udeleženih. Lepo vas pozdravljam, Franc Jerič, župan Uradne ure Občine Mengeš: PONEDELJEK od 8.00 - 12.00 in od 13.00 - 15.00 SREDA od 8.00 - 12.00 in od 13.00 - 17.00 PETEK od 8.00 - 13.00. Županove ure za občanke in občane so vsako sredo od 14.00 do 16.00. Termin si rezervirajte v tajništvu pri ga. Marti Kuret na telefonu 01 723 70 81. Knjiga pohval in pripomb na delo občinske uprave se nahaja v tajništvu Občine pri Marti Kuret. preplastitev lokalne ceste mengeš-koseze V poletju 2010 so bila izvedena pripravljalna dela za sanacijo lokalne ceste proti Kosezam. Cestišče smo v odseku od mostu čez staro strugo Pšate, v dolžini 1 km, na posameznih kritičnih mestih globinsko sanirali in delno razširili. Konec oktobra pa je bila na tem odseku izvedena prevleka, s katero smo v tej fazi izravnali cestišče. Odsek bo potrebno v naslednjih letih še preplastiti s finim asfaltom. Zavedamo se, da bo potrebno preostali del cestišča, predvsem od mostu čez razbremenilnik do vključno zgoraj omenjenega mostu, sanirati čimprej. Občina ima za ta dela že pripravljeno vso potrebno dokumentacijo. Občinska uprava preplastitev povezovalne ceste slovenska-šolska ulica V začetku oktobra 2010 so bila zaključena dela na preplastitvi ulice za starim gasilskim domom, ki povezuje Slovensko cesto s Šolsko ulico. Pred dvema letoma je bil v ulici že zamenjan vodovod in vgrajen plinovod. Pred preplastitvijo je bila vgrajena tudi kabelska kanalizacija za TK in elektro vode. Pripravljena so tudi mesta za javno razsvetljavo. Vsi vodi se navezujejo na zadnji del Slovenske ceste, ki je bila že v letošnjem letu predvidena za obnovo. Obnova navedenega dela je odvisna predvsem od sprejetega rebalansa državnega proračuna za leto 2011. Občinska uprava OBCiNSKA UPRAVA urnik odvoza odpadkov - občina mengeš 2010 NOVEMBER TEDEN PON TOR 5RE ČET PET SOB NED 44 1 1 4 5 6 7 45 S 9 10 11 12 13 14 4& 15 16 17 18 19 20 21 47 22 23 24 25 25 27 28 4g 29 30 2010 DECEMBER TEDEN PON TOR SRE ČET PET soe NED 48 1 2 3 4 5 49 6 7 8 9 10 11 12 50 13 14 15 16 17 IS 19 51 20 21 22 23 24 25 26 52 27 28 29 30 31 legenda: ] mes an i komunalni odpadki urnik praznjenja bio posod URNIK PRAZNJENJA BIO POSOD: 44. teden 2010 ponedeljek, 1. november 2010 46. teden 2010 ponedeljek, 15. november 2010 48. teden 2010 ponedeljek, 29. november 2010 50. teden 2010 ponedeljek, 13. december 2010 52. teden 2010 ponedeljek, 27. december 2010 2. teden 2011 ponedeljek, 10. januar 2011 4. teden 2011 ponedeljek, 24. januar 2011 6. teden 2011 ponedeljek, 7. februar 2011 8. teden 2011 ponedeljek, 21. februar 2011 URNIK PRAZNJENJA BIO POSOD: 44. teden 2010 torek, 2. november 2010 46. teden 2010 torek, 16. november 2010 48. teden 2010 torek, 30. november 2010 50. teden 2010 torek, 14. december 2010 52. teden 2010 torek, 28. december 2010 2. teden 2011 torek, 11. januar 2011 4. teden 2011 torek, 25. januar 2011 6. teden 2011 torek, 8. februar 2011 8. teden 2011 torek, 22. februar 2011 ZAJEMA ULICE: Loka pri Mengšu (Gasilska cesta, Grajska cesta, Na gmajni, Pot na Dobeno, Testenova ulica, Trzinska cesta, Za Pšato) Mengeš (Baragova ulica, Cankarjeva ulica, Dalmatinova ulica, Glasbilarska ulica, Glavičeva ulica, Gregčeva ulica, Grobeljska cesta, Hribarjeva ulica, Jelovškova ulica, Koblarjeva ulica, Linhartova cesta, Liparjeva cesta, Maistrova ulica, Muljava, Murnova ulica, Pristava, Rašiška cesta, Ropretova cesta, Slomškova ulica, Slovenska cesta, Stara pot, Šubičeva ulica, Trdinov trg, Trubarjeva ulica, Ulica Dr. Zajca, Vodnikova ulica, Zadružniška ulica, Zoranina ulica) ZAJEMA ULICE: Mengeš (Aljaževa ulica, Balantičeva ulica, Čopova ulica, Detelova ulica, Dragarjeva ulica, Drnovo, Erjavčeva ulica, Finžgarjeva ulica, Glavarjeva ulica, Glavni trg, Gorenjska cesta, Gostičeva ulica, Jalnova ulica, Jama, Janševa ulica, Japljeva ulica, Jarška cesta, Jurčičeva ulica, Kamniška cesta, Kersnikova ulica, Kolodvorska cesta, Kopitarjeva ulica, Krekova ulica, Lavričeva ulica, Levčeva ulica, Levstikova ulica, Medvedova ulica, Mehletova ulica, Novakova ulica, Ogrinovo, Prelovškova ulica, Prešernova cesta, Sadnikarjeva ulica, Slamnikarska ulica, Staretova ulica, Steletova ulica, Svetčeva ulica, Šolska ulica, Šubljeva ulica, Valvazorjeva ulica, Veselovo nabrežje, Zavrti, Zupanova ulica) občina mengeš telefonske številke, elektronski naslovi Delovno mesto/področje Telekom GSM Elektronski naslov Župan 01 723 70 81 040 852 350 franc.jeric@menges.si, zupan@menges.si Splošne zadeve, vložišče, tajništvo 01 723 70 81 župana in uprave 01 724 71 00 040 852 352 marta.kuret@menges.si Direktor občinske uprave 01 724 71 02 040 852 360 marija.kos@menges.si Občinski svet 01 724 71 06 040 852 355 irena.podborsek@menges.si Pravna služba 01 724 71 06 040 852 356 urban.kolar1@menges.si Investicije, okolje 01 724 71 04 040 852 357 andrej.urbanc@menges.si Prostor, lokacije, zazidljivost, zemljišče 01 724 71 09 040 852 359 robert.spenko@menges.si Vzdrževanje, nadzor 01 724 71 01 040 852 353 boris.kavcic@menges.si 01 724 71 05 040 852 354 mitja.dolinšek@menges.si Računovodstvo, finance 01 724 71 08 / / Družbene dejavnosti 01 724 71 07 / erika.lavric@menges.si Podžupanska pisarna 01 724 71 03 / DOGODKi MESECA V SPOMIN Ob prazniku spomina na mrtve je v Loki pri spomeniku padlim v 2. sv. vojni potekala žalna komemoracija s kratkim kulturnim programom. V njem so sodelovali mengeški god- beniki, Pevska skupina Rž iz Loke in članica Kulturnega društva Antona Lobode, Nataša Vrhovnik Jerič z recitalom. Pot o trpljenju slovenskega naroda in žrtev skozi zgodovino vse do zadnje osamosvojitvene vojne je nazorno opisal slavnostni govornik, mengeški podžupan Jože Vahtar. Spoštovanje do padlih so poleg svojcev in domačinov izrazili pripadniki Zveze veteranov vojne za Slovenije - sekcija Mengeš in loški gasilski ešalon. Tekst: Jože Brojan Foto: Taideja Spomin na padle borce PRIŽGIMO SVEČO SPOMINA Po končani komemoraciji v Loki pri Mengšu so se ob dnevu spomina na umrle Mengšani poklonili padlim v vojni na Zalokah pri spomeniku padlim talcem. Tako kot uro pred tem ob loškem kamnitem mostu, se je tudi pod Gobavico odvil kratek kulturni program z govorom podžupana Jožeta Vahtarja. Po odigranih žalostinkah Mengeške godbe in odpetih pesmih članov pevske skupine Rž iz Loke je sledil govor podžupana Jožeta Vahtarja, ki je poudaril velike žrtve za našo domovino in naš narod. Nato so osnovnošolci recitirali pesmi s tematiko vojne in osamljenosti. Poleg že omenjenih so bili prisotni tudi mengeški in topolški gasilci ter pripadniki Vojnih veteranov in Zveze borcev Mengeš. Vihre prve in druge svetovne vojne ter povojni poboji so našemu narodu prizadejale ogromno grozot. Prav je, da se ob prazniku poklonimo tudi tistim, ki so oblikovali našo družbo in dali edino življenje za domovino. Tekst: Maša Skok Foto: Taideja OPRAVIČILO IN POSEBNA ZAHVALA Organizator letošnjega Mihaelovega sejma, agencija za organizacijo dogodkov Taideja, se iskreno opravičuje sponzorju ZIDARSTVO, TOMAŽ DERMASTJA S.P., ker smo ga pozabili omeniti v prejšnji številki Mengšana, ko smo naštevali še enkrat vse sponzorje. Hkrati pa se mu iskreno zahvaljujemo za njegovo finančno pomoč. Tadeja Šavrin, Taideja, organizator 18. Mihaelovega sejma DOGODKi MESECA veliko zanimanje za majesovo predavanje Na povabilo Turističnega društva Mengeš je naš kraj 19. oktobra obiskal Jože Majes. Znani zeliščar je imel zanimivo in zelo obiskano predavanje o uporabi zdravilnih zelišč. Z Jožetovimi nasveti si Slovenci že kar lep čas lajšamo in odpravljamo zdravstvene težave, zato ni čudno, da je bil prostor na Slovenski 28 precej premajhen za vse, ki so prišli iz Mengša ter iz bližnje in daljne okolice na Jožetovo predavanje. Zaradi izrednega zanimanja bo naše društvo v sodelovanju z Jožetom Majesom spomladi 2011 pripravilo dvodnevni tečaj. Majes nas bo najprej poučil o botaničnih značilnostih zdravilnih zelišč, sledilo bo nabiranje zelišč v domači okolici, nato pa izdelovanje pripravkov iz zelišč. O točnem datumu predavanja bomo bralce Mengšana pravočasno obvestili. Jože bralcem Mengšana svetuje, da prihajajoče prehlade in gripe preprečite z uporabo timijanove tinkture. V pol decilitra mlačne vode dajte čajno žličko timijanove tinkture in to grgrajte zjutraj ali (in) zvečer. Zadnji požirek izpijte. Tinkturo si pripravite takole: 10 dag suhega timijana 3 tedne namakajte v 90 dag domačega žganja. Nato precedite. Pripravek ne sme stati na soncu. Tekst: Zorka Požar Foto: Franc Zabret žur na ful na noč čarovnic Noč čarovnic - za nekatere brezvezna tradicija, ki smo jo prevzeli od Američanov, za nekatere pa noč polna vznemirjenja _ Pa vendar za mlade in mlade po srcu priložnost, da malo pozabijo na vsakdanje obveznosti in se poveselijo v domišljijskem svetu brez skrbi. V soboto zvečer so se v Mengšu čarovnice, čarodeji in ostale prikazni zavrtele v ritmih elektronske glasbe. Za zabavo sta poskrbela DJ Wavo iz Mengša in DJ Patrirck Beltraxx iz Portoroža. Dvorana ŠD Partizan se je spremenila v pravi plesni oder, na katerem so mladi čarovniki izvajali premete, šaflali in se s hip hop in house koreografijami predajali ritmom »We Don't Speak Americano« in drugim zabavnim hitom. Ob vstopu v dvorano smo se ob soju sveč prepognili pod pajčevino, preddverje je stražil velik pajek, v dvorani so na zidovih počivali črni netopirji, nad odrom pa je ponosno sedela velika čarovnica, ki ji je ogromen pajek spletal pajčevino. Mladi so se pokazali kot izredno prijetni udeleženci, ki so radi pokramljali tudi s starejšimi čarovnicami, ki so skrbele za zabavo, in večina od njih je pokazala, da se znajo zabavati na zdrav in pameten način. Izrekamo jim vso pohvalo, z veseljem smo delali skupaj z njimi in za njih. Za konec pa naj se zahvalim Občini Mengeš in županu Francu Jeriču za podporo, ŠD Partizan in predsedniku Jožetu Mlakarju za nasvete, podporo in pomoč, Gostilni Špajza za izredno okusne pizze, s katerimi smo pogostili nastopajoče in prostovoljce Slaščičarni Flere, ki nas je pogostila z izvrstnimi slaščicami, obema DJ-jema ki sta poskrbela za res odlično zabavo DJ Bazi - Partynetu, ki je poskrbel za ozvočenje, Slavku Pišku za izdelavo plakatov, fotografoma Mojci Petrič in Maticu Mlačniku vsem pridnim prostovoljcem, predvsem pa Barbari Ciber, ki je izdelala plakat, in za konec seveda Sanji Tomšič, ki si je vse skupaj zamislila in skupaj z Barbaro dvorano spremenila v sceno, ki nas je popeljala v čarobni svet Harryja Potterja. Tekst in foto: Blanka Tomšič DOGODKi MESECA maša za pokojne gasilce Tretja oktobrska sobota je bila tudi letos dan loških gasilcev. V okolici vsem dobro znana njihova delavnost skozi vse leto je v mesecu varstva pred požari doživela nekakšen zaključek svojih aktivnosti z dnevom odprtih vrat. Tokrat so si vaščani Loke lahko ogledali notranjost gasilskega doma, predvsem postrojenje operativcev, katerim so prav operativci pripravili tudi prikaz gašenja kuhinjskega požara, ki je največkrat vzrok izbruha ognja v stanovanjih. Opravili so tudi pregled hišnih gasilnih aparatov. Za konec pa, tako kot že vrsto let, je bila v popoldanskem času v podružnični cerkvi sv. Primoža in Felicijana še sv. maša za pokojne gasilce iz celotne mengeške župnije, katero so pomagali sooblikovati gasilci, in katere so se poleg domačih uniformiranih prostovoljcev, svojcev in prijateljev, udeležili tudi prostovoljci iz okoliških društev - Mengša, Topol, Trzina, Jarše-Rodica in Domžal. Za uvod v svečanost sv. daritve, ki jo je ob petju loškega cerkvenega zbora daroval mengeški župnik Janez Avsenik, so poskrbele mengeške pritrkovalke, ki so iz zvonov izvabljale najlepše melodije. Jože Brojan strahovi iz buč Nedeljsko popoldne pred praznikom vseh svetih je bilo v loškem gasilskem domu rezervirano za otroke, ki so izdelovali strahove iz buč. Mentor Slavko, ki je buče tudi priskrbel (nekaj jih je prav v ta namen zraslo na njegovem vrtu), je spodbudil najmlajše, da so z veliko vnemo rezljali, sekali in dolbli v rumeno in zeleno meso. Mentorju in otrokom so pomagali tudi starši, da so bili izdelki na koncu zanimivi in hkrati dovolj grdi - saj so konec koncev delali strahove, mar ne? Vsak otrok je izdelek na svoje veliko veselje smel odnesti domov, da je vanj postavil svečo in da je »strah« v noči čarovnic opravil svoje delo nekje na dvorišču. Čeprav noč čarovnic ni zrasla na naših, ampak ameriških tleh, se je v zadnjih letih kar dobro zasidrala v srcih Slovencev. To vedo tudi člani loškega kulturnega in gasilskega društva, zato že nekaj let pripravljajo delavnico za izdelovanje bučnih strahov. Barbara Justin las srce slovenije na ogledu dobrih praks na koroškem Sodelovanje je eden od ključev do uspeha, izmenjava izkušenj in dobrih praks pa osnova za razvoj. Prav zato je LAS Srce Slovenije sredi oktobra za člane lokalne akcijske skupine in nosilce projektov organiziral strokovno ekskurzijo na Koroško. Sprejeli so nas predstavniki LAS Mislinjske in Dravske doline, ki so nas seznanili z njihovimi pristopi k razvoju podeželja in trženju izdelkov s podeželja. Na Koroškem nas je predsednica zadruge za razvoj podeželja, Marija Praznik, seznanila z načinom njihovega delovanja in predstavila ključne projekte, ki so bili financirani iz programa Leader. Vzporednice z našim območjem Srce Slovenije smo našli na mnogih področjih, tudi pri trženju izdelkov in pridelkov s podeželja, s čimer se v zadnjem obdobju aktivno ukvarja zadruga Jarina. Navdušeni smo bili nad stacionarno trgovino v Slovenj Gradcu, ki je bogato založena z izdelki s podeželja in jo domačini z veseljem obiskujejo. Gostiteljem smo predstavili tudi delovanje mreže za samooskrbo s hrano na našem območju, posebej smo jih navdušili nad načinom oskrbovanja šol in vrtcev. Veliko idej za nadaljnje delo smo dobili tudi na ogledu različnih ekoloških kmetij na Koroškem, ki se uspešno ukvarjajo s trženjem svojih izdelkov. Iz Občine Mengeš sva se strokovne ekskurzije udeležila predsednica Turističnega društva Mengeš, Zorka Požar, in Jože Vahtar, ki je tudi koordinator dela za Srce Slovenije. Programi dela LAS so zanimivi tudi za Občino Mengeš, zato so bile same predstavitve toliko bolj zanimive, saj je prav, da se dobre prakse prenašajo tudi na druga območja Slovenije. Ob tem ne gre zanemariti vpliva na nova delovna mesta in bogatitev razvoja območja. Predvsem pa nama je bil velik izziv navezovanje novih stikov s predstavniki z območja Srca Slovenije, katerih težnja je po povezovanju društev, prireditev, vsebin in prenos znanja iz ene občine v drugo. Ana Savšek Center za razvoj Litija Jože Vahtar DOGODKi MESECA šola varne vožnje AMD Mengeš je 16. oktobra organiziral družabno srečanje in šolo varne vožnje, ki je potekala v soboto dopoldne. Vsi udeleženci so se lahko preizkusili v vozniških spretnostih na poligonu pred sedežem AMD Mengeš. Vseh tekmovalcev je bilo 28. Pogoj za udeležbo ni bil vozniški izpit, vendar veliko dobre volje in veselje do vožnje z motorji. Najbolj spretnim so bili na koncu podeljeni tudi pokali. Tekst in foto: Tadeja Šavrin novi prostori pd mengeš V petek, 15. oktobra, se je mengeškim planincem, povabljenim in naključno mimoidočim kar smejalo, saj so člani PD Janez Trdina Mengeš pripravili slavnostno otvoritev prenovljenih prostorov, na kateri se je jedlo, pilo in družilo - vse za dobro voljo in iz dobre volje. Tudi prenova prostorov, ki smo jih od Občine Mengeš dobili v uporabo, je potekala v glavnem z dobro voljo nekaterih članov prostovoljcev, ki so v več udarniških akcijah skozi celo poletje obnavljali, pleskali, zidali, urejali in čistili že precej zanemarjene prostore nekdanje videoteke. Pri prenovi so se posebej izkazali »delovodja« in gonilna sila Boštjan Borštnar, sicer načelnik vodniškega odseka, in njegovi mladi pomočniki: Domen (ta je s seboj pripeljal tudi dedka, ki se je še posebej izkazal), Tim, Miha in David, ki so koristno porabili višek mladostne energije za zidanje, pleskanje in čiščenje. Notranjost, ki je na novo opremljena in prijetno domača, je zasnovala arhitekta Ana Kešnar, pri obnovi pa so svoj dragoceni čas darovali še Steleplesk Mengeš, Ličarstvo Skok Mengeš in nekateri prizadevni člani društva. Vsem se iz srca zahvaljujemo. Na otvoritveni večer smo uživali ob zvokih Orgličarskega ansambla Kosci, sicer sekcija KD Mihaelov sejem Mengeš, ki so nas s svojim edinstvenim in redko slišanim zvokom popeljali prav v osrčje gora _ Na tem mestu jim gre zahvala za hiter odziv in lepe melodije. Nekaj besed je gostom namenil predsednik društva Miro Šušteršič, vse pa je pozdravil tudi župan Franc Jerič, ki je skupaj s predsednikom prerezal trak. Člani mladinskega odseka so pripravili planinsko predavanje, vsi pa so se lahko okrepčali s slastnimi dobrotami iz kuhinje na Mengeški koči. Dogodek je bil vsekakor prijeten in dobro obiskan, vsi skupaj pa smo ugotovili, da so novi prostori društva na krasni lokaciji za večerno druženje tudi ob kakšni drugi priložnosti. Vse, ki vas gore in planinski izleti privlačijo, pa vabimo, da se nam pridružite. Prostora je še dovolj, nov ambient pa kar kliče po novih in predvsem otroških obrazih, ki bodo prostor napolnili s tisto pravo energijo, ki bo društvo še dolga leta ohranjala mlado in dejavno! Tekst: Mojca Volkar Trobevšek PD JT Mengeš Foto: Taideja domoznanski portal kamra V ponedeljek, 8. novembra, smo v Knjižnici Domžale predstavili domoznanski portal Kamra. Ta ponuja edinstven dostop do informacij, dokumentov, slik in drugega gradiva, ki ga hranijo in ga želijo deliti z vami slovenske splošne knjižnice, muzeji in druge lokalne kulturne ustanove. Na portalu Kamra (www.kamra.si) lahko najdete digitalizirano Kolodvorsko cesto v Domžalah, ki je nastala v okviru projekta Moja ulica, in predstavitev prvega domžalskega župnika Franca Bernika. S projektom Moja ulica knjižnice osrednjeslovenske regije zbiramo različna pričevanja o posameznih izbranih ulicah, ki jih sestavljamo v mozaik virtualnih sprehodov na portalu Kamra. Predstavljena je bila tudi Digitalna knjižnica - dLib (www.dlib.si), ki je namenjena vsem uporabnikom interneta. Zbirko sestavljajo besedila, slike in multimedija. Na dLib-u lahko najdete digitalizirano lokalno časopisje: Občinski Poročevalec, Slamnik, Mengšan, Rokovnjač, Novice iz Moravške Doline in Odsev. Pri projektu digitalizacije so sodelovali: občine, nosilci avtorskih pravic glasil in Ministrstvo za kulturo, ki je projekt financiralo v okviru Programa za izvajanje posebnih nalog osrednjih območnih knjižnic. Mestna knjižnica Ljubljana in splošne knjižnice osrednje Slovenije so z digitalizacijo občinskih glasil izboljšale dostop do teh virov in poskrbele za njihovo ohranitev. Prireditev in razstavo so poleg povabljenih obiskovalcev s svojimi govori in pogledi na digitalni svet obogatili tudi podžupanja Občine Domžale, Andreja Pogačnik Jarc, vodja Slovanske knjižnice, mag. Teja Zorko, direktorica Knjižnice Domžale, mag. Barbara Zupanc Oberwalder, območna koordinatorka domoznanske dejavnosti v MKL, Lea Borovnjak, predstavnik podjetja za digitalizacijo MFC.2, Gregor Vidmar, in koordinatorka projektov Kamra in Moja ulica v Knjižnici Domžale ter avtorica razstave, Urša Justin. Razstava Domžalski zgodbi iz Kamre, ki bo predstavila Kolodvorsko cesto in Franca Bernika, bo na ogled od 8. do 27. novembra 2010 v Knjižnici Domžale. Tekst: Urša Justin, Katja Šimenc, Barbara A. Osterman Knjižnica Domžale Foto: Barbara A. Osterman NOViCE iZ SOSEDNJiH OBCiN rezultati regionalnega stičišča nvo Regionalno stičišče nevladnih organizacij Osrednjeslovenske regije, ki deluje v okviru Društva za razvoj in varovanje Geossa, je eno izmed 10 regionalnih stičišč, ki nudi podporo društvom, zasebnim zavodom in ustanovam v Sloveniji. Z uspešno prijavo na razpis Ministrstva za javno upravo smo za izvajanje aktivnosti med leti 2009-2010 iz Evropskega socialnega sklada, namenjenega spodbujanju razvoja NVO, civilnega in socialnega dialoga, pridobili sredstva v višini 234.000 evrov. Na območju osrednje Slovenije je registriranih 5.000 nevladnih organizacij, kar predstavlja dobro četrtino vseh društev, zasebnih zavodov in ustanov v Sloveniji. V njih številni prostovoljci namenijo veliko svojega časa, vsi pa se srečujejo s podobnimi težavami, saj si zaradi pomanjkanja sredstev ne morejo privoščiti kakovostnih izobraževanj in strokovnih storitev, kot so: računovodske storitve, pravna pomoč, pomoč pri komunikaciji projektov, pomoč pri kandidiranju na razpisih, izdelava spletnih strani idr. Zato je neustrezna tudi usposobljenost članov v društvih za pomembno poseganje v civilni dialog, v procese odločanja vladnega sektorja, kot tudi za prevzemanje javnih služb oz. izvajanje javnih storitev, ki bi bile v izvedbi NVO cenejše in bolj po meri ljudi. Društvo Geoss tako izvaja vlogo regionalnega stičišča od začetka lanskega leta. V tem času smo za NVO iz osrednje Slovenije opravili več kot 500 svetovanj, največ s področja razpisov in računovodstva ter v programe izobraževanj vključili več kot 350 predstavnikov društev, kar kaže na veliko željo po profesionalizaciji nevladnih organizacij in pridobivanju sredstev za njihovo delovanje. S področja razpisov nam je tako za nevladne organizacije do danes uspelo pridobiti že okrog 0,5 mio evrov. Za nami je tudi obdobje ustvarjanja lastne prepoznavnosti in usposobljenosti kadra za izvajanje nalog. Na področju informiranja smo vzpostavili spletno stran z relevantnimi vsebinami za NVO in izdajali mesečni informator. Med pomembnejšimi dosežki je tudi pomoč društvom pri zaposlitvi 13 oseb v okviru javnih del, organizacija dvodnevnega festivala NVO in vzpostavitev 30 spletnih strani za društva. Za krepitev civilnega dialoga smo s skupno pobudo Moja družba vsa regionalna stičišča in CNVOS nagovarjali kandidate za župane, da v svojih predvolilnih obljubah jasno povedo, kaj bodo naredili za nevladni sektor oziroma lažje delovanje in večjo vlogo društev. V ta namen je izšel tudi priročnik Skupaj za skupnost za komuniciranje NVO z lokalnimi skupnosti, ki smo ga sklenili s predlogom sporazuma med občino in društvi. Prav na področju civilnega dialoga želimo v prihodnje še okrepiti svoje delovanje in spodbuditi NVO za prevzem aktivnejše vloge. Tako smo se ponovno prijavili na razpis Ministrstva za javno upravo za nadaljevanje projekta do konca oktobra leta 2012. Dodatne informacije dobite na tel.: 040/365-850, klara@srce-me-povezuje.si in www.srce-me-povezuje.si. Klara Kržišnik Društvo Geoss revija odraslih cerkvenih pevskih zborov domžalske dekanije Tokratni gostitelj revije je bila župnija sv. Jurija iz Ihana, ki nas je sprejela pod streho in nam ponudila gostoljubje v deževnem nedeljskem popoldnevu, 17. oktobra. Poleg domačega mešanega pevskega zbora in ženskega pevskega zbora Jutro so psalme in darovanjske pesmi prepevali še zbori iz Domžal, Vira, Moravč Trzina, Radomelj, Šentvida pri Lukovici in Mengša. Mešani pevski zbor župnije sv Mihaela je tokrat zapel Gregorja Zafošnika Ps. 145 in Matije Tomca Darovanje, ob spremljavi na orgle Ane Kešnar in pod taktirko zborovodje Andreja Levca. In če pregovor sv. Avguština, da kdor lepo poje, dvakrat moli, vsaj malo drži, potem je bila cerkev sv. Jurija v nedeljo popoldne polna molitve, saj so vsi zbori prepevali s srcem in zato si velja zapomniti tudi sledeče besede: Si vox est, cantat - če imaš glas, poj (Jacobus Gallus), torej pojmo veselo in s srcem, vendar kraju primerno, ne preglasno in naj se zavedajo, da niso nastopajoči ampak bogoslužni sodelavci, ki z darovi, ki jim jih je dal Bog lepšajo bogoslužje. In takšno petje je bilo slišati v nedeljo, po končani reviji pa smo seveda odšli v njihov nov župnijski dom, ki je imel na stežaj odprta vsa vrata in mize polnih dobrot, ki so jih za nas pripravile pridne gospodinje in kar nekaj smo jim še pustili. Tekst in foto: Djd TEMA MESECA spomin na žrtve prometnih nesreč »Huda prometna nesreča Na cesti skozi dolino se je zgodila tragična prometna nesreča Prometna nesreča usodna To so naslovi, ki jih vsakodnevno brez izjeme vidimo na televiziji, slišimo po radijskih postajah, preberemo v časopisu in na spletu. Strokovnjaki po svetu ocenjujejo, da na svetovnih cestah na dan umre 3.450 ljudi, na leto pa približno 1.26 milijona ljudi. Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč, ki ga letos obeležujemo 20. novembra, je dan, ko naj bi svoje misli in spomine namenili vsem umrlim in poškodovanim v prometnih nesrečah, njihovim družinam, prijateljem, sodelavcem ^ Obenem pa je to tudi spomin in podpora vsem tistim, ki so udeleženi v procesu odpravljanja prometnih nesreč. Ta dan, ki ga vsako leto imenuje Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), predstavlja tudi nekakšno spodbudo in javni poziv državi za še boljše izvajanje nacionalnih programov za preprečevanje prometnih nesreč. V Sloveniji ima poleg policije in Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu največ zaslug za osveščanje voznikov in udeležencev v prometu zavod Varna pot, ki je bil ustanovljen leta 2007. Njegova osnovna vizija je združevanje žrtev prometnih nesreč in njihovih svojcev v Sloveniji ter priprava različnih akcij in alctivnosti, W\ bi tudi v prihodnosti opozarjale na problematilco žrtev prometnih nesreč ter preventivno delovale za zmanjšanje nesreč na slovenskih cestah. Statistični kazalci glede števila umrlih na slovenskih cestah se iz leta v leto izboljšujejo, vendar pa so še zelo daleč od zastavljenega cilja, ki si ga je zadal zavod Varna pot. Kakšen je ta cilj? Nič mrtvih in nič hudo poškodovanih na slovenskih cestah - je to sploh mogoče uresničiti? Mislim, da se jim je lahko močno približati, vendar bo ^ . 7 za to potrebno prevoziti še kar nekaj varnih kilometrov po naših cestah in spretno vijugati med mladimi nadebudneži, »starimi mački« in poostreno zakonodajo. Začetek je spodbuden, saj že otroci v vrtcu vedo veliko povedati o varnosti v prometu, vse skupaj pa se samo še stopnjuje skozi šolski čas. Ko pa pridejo najstniška leta in čas polnoletnosti, pridemo do tiste ciljne skupine, ki jo je potrebno najbolj osvestiti in naučiti pravilnega, strpnega, predvsem pa treznega sodelovanja v prometu. Oktobra je stekla akcija Evropska noč brez prometnih nesreč. Akcija je bila predvsem osredotočena na ozaveščanje mladih o nevarnostih vožnje pod vplivom opojnih substanc. Robert Štaba iz zavoda Varna pot je v intervjuju za RTV Slovenija povedal kar nekaj koristnih in resničnih dejstev. »Skozi izvedeno anketo smo ugotovili, da se dve tretjini mladih zavedata nevarnosti, ki jo povzroča vožnja pod vplivom alkohola, ena tretjina pa tega ne jemlje tako resno in odgovorno. Mladi velikokrat brez tehtnega razloga sedejo v avtomobil, ki ga vozi pijan voznik. Še več, nemaiokrat se jim to ne zdi niti maio nevarno, saj so nekateri podobno izkušnjo spoznavaii tudi v okviru iastne družine. To pa je žai neki zakoreninjen vzorec, za katerega upamo, da se bo sčasoma spremenii!« Spremembe na boljše lahko prinese tudi nova prometna zakonodaja. Ta se bo osredotočila na ostrejše kazni zaveznike, ki bodo vozili pod vplivom alkohola in mamil. Zapolnila bo tudi veliko luknjo, ki zeva v zakoniku glede prekrškov povratnikov na naše ceste. Glede tega je gospod Štaba v intervjuju še dodal: »Voznik, ki je pod vplivom alkohola povzročil hudo prometno nesrečo, je praviloma odgovarjal za neko kršitev (npr. hitrost, vožnja po napačni strani), alkohol pa mu je nemalokrat služil celo za olajševalno okoliščino. Mnenja smo, da je treba tovrstne voznike sistemsko in zakonsko omejiti s hitrim, jasnim in z učinkovitim ukrepom. Ali je to visoka globa, zapor, plačilo odškodnine žrtvi, družbeno koristno delo, obvezno zdravljenje odvisnosti, prepoved vožnje za določeno obdobje itd., je stvar sistema in države.« Celoten intervju si lahko preberete na spletni strani: www.rtvslo.si/slovenija/staba-prometne-nesrece-ne-izbirajo-pridejo-in-udarijo/241634. Lansko leto je mama pokojnega Petra, enega izmed treh mladih, ki so tragično umrli v prometni nesreči, dejala: »Prometna nesreča se je včeraj pripetila njim, danes nam in ne želimo si, da bi se jutri pripetila vam.« Na cesto odidite z mislijo, da ste sami odgovorni za svoja dejanja, odločitve sprejemajte odgovorno in ne pozabite, da so na cesti tudi drugi ljudje, ki so nekomu prijatelji, starši, bratje, sestre, otroci _ S prižgano svečko pa se spomnite vseh tistih, ki te sreče niso imeli. Tekst: Barbara Ahačič Osterman Foto: Slike so simbolične »Prometna nesreča in njene posledice ne izbirajo - pridejo in udarijo. Praviloma ljudje, ki te posledice doživijo in spoznajo, nikoli in nikdar ne bodo več takšni, kot so bili pred nesrečo.« (Robert Štaba) DRUŠTVA delo župnijske karitas mengeš Prostovoljstvo in/ali dobrotništvo znova postaja vrednota. Marsikdo se zadnja leta srečuje z različnimi težavami, kot so brezposelnost, pomanjkanje, bolezni, psihične in drugačne stiske. Dobrodelne organizacije in različne službe prosilcem pomagajo s hrano, osebnimi predmeti in občasno pri plačilu osnovnih položnic, s pravno pomočjo ter s pomočjo pri urejanju pravic, kot so osnovno zavarovanje, varstveni dodatek, izredne pomoči itd. izdelki za osebno nego, oblačila potrebujejo tudi pomoč pri premagovanju čustvenih stisk in težav v medsebojnih odnosih. Letos žal opažamo, da se je, tudi zaradi aktualne stiske, močno zmanjšalo število darovalcev, zato so ljudje deležni manj Na enak način se v pomoč aktivno vključuje tudi mengeška župnijska Karitas s svojimi prostovoljci. Svoja vrata je odprla v začetku devetdesetih in v letu 2011 bomo obeležili 20-letnico njenega delovanja. Župnijska Karitas Mengeš dobro sodeluje z Občino Mengeš in sorodnimi organizacijami ter tako skuša blažiti vse pogostejše stiske tudi v lokalnem okolju. Akcija pomoči pri nakupu šolskih potrebščin se je v začetku šolskega leta zaključila, vendar ostaja prioriteta članov - prostovoljcev povezanost s šolarji in pomoč pri premagovanju učnih težav ter odpravljanju težav v odnosih z vrstniki in družinskimi člani do konca šolskega leta. Velika pozornost je namenjena tudi delu z mladimi, kar pa je zahtevno področje in zahteva precej priprav in načrtovanja. Delno se to že uresničuje, saj se med letom v aktivnosti vključuje vedno več mladih, ki se na povabilo v različne projekte vedno pogosteje in z veseljem odzovejo, trenutno pa že tečejo intenzivne priprave za poseben program dela z mladino, ki ga vodita prostovoljca Nina in Roman. Učenci, dijaki in študentje lahko sodelujejo tudi kot prostovoljci in dobrotniki - nekateri redno, vsak teden ali nekajkrat mesečno, drugi le občasno oziroma preko različnih projektov, v katere jih vabijo različni šolski in obšolski programi ter dobrodelne organizacije. Lahko postanejo tudi e-prostovoljci Karitas in s tem širijo sporočilo solidarnosti: spodbujajo svoje znance in prijatelje k solidarnosti, vsak teden poskušajo narediti vsaj eno dobro delo, so zagovorniki revnih in odrinjenih v svoji okolici, obveščajo strokovne službe o družbeni problematiki, ki se pojavljajo v domačem okolju, ali sodelujejo na forumu dobrodelnosti in forumu izkušenj dobrote. Pomoč starejšim, bolnim in invalidnim poteka predvsem v obliki druženja, pomoči na domu in organiziranja družabnih srečanj. Po pomoč se k prostovoljcem Župnijske Karitas Mengeš obrača vse več družin, ki poleg gmotne pomoči (hrana, pomoči, kot bi je bili sicer. Darujemo lahko kadarkoli med letom, še zlasti pa smo na to lahko pozorni konec novembra v tednu Karitas, ko nas na solidarnost spomni vsakoletni koncert Klic dobrote. Naj vas ob tem spomnimo, da lahko namesto v državni proračun namenite 0,5 % dohodnine za pomoč ljudem v stiski. Če se v lanskem letu ali do sedaj še niste odločili za to, da del dohodnine namenite humanitarnim organizacijam, lahko to storite kadarkoli. Vaša odločitev za vas ne predstavlja nikakršne dodatne finančne oziroma davčne obremenitve, o tem obvestite le davčni urad. To je le nekaj izmed možnosti, kako lahko kot prostovoljci oziroma dobrotniki pomagate drugim in sebi. Morda vas je prispevek nagovoril in se vam je ob branju utrnila ideja, kaj od tega bi lahko uresničili v domačem okolju in se boste oglasili s predlogi in idejami, kako sodelovati v programih, ki jih bo Župnijska Karitas Mengeš pripravljala v prihodnje, ali pa se boste pridružili ob vabilu h kateremu izmed projektov. Morda boste kot prostovoljci obiskali starejše in osamljene in boste ob tem začutili, da nas medgeneracijska srečanja bogatijo. Morda boste le opazovali. Vabljeni k obisku, zlasti mlajši pa ne pozabite - tudi prostovoljstvo je »kul«! Ozrimo se okrog, saj nas ljudje resnično potrebujejo. Morda bo naša pomoč in sočutje nov začetek zanje in tudi za nas. Tekst: Nataša Vrhovnik Jerič Foto: Polona Leskovec DRUSTVA veteranska godba mengeš V letošnjem letu je Veteranska godba Mengeš praznovala desetletnico svojega delovanja. Jubilej smo počastili s slavnostnim koncertom v mesecu maju. Sekcija veteranska godba je bila ustanovljena na predlog Lojzeta Piška. Sestavljamo jo člani, starejši od petdeset let. Smo tudi najstarejša veteranska godba v Sloveniji. Veterani veliko nastopamo v okviru občinskih prireditev, na odprtjih razstav in drugih dogodkov, imamo pa tudi samostojne nastope. Letos smo zaigrali tudi najmlajšim v mengeškem vrtcu. Vsekakor pa se radi poveselimo in počastimo svoje člane ob okroglih jubilejih. Vsak ponedeljek se družimo na vajah, ki jih vodi neuničljivi kapelnik Vinko Sitar. V mesecu septembru smo naredili nekaj sprememb v vodstvu. Ob tem se zahvaljujemo dosedanjemu predsedniku Lojzetu Pišku za uspešno desetletno delo. Nasledil ga je Vido Vrhovnik, tajnik je Janez Ves, Franc Kompare, Janez Dimec in Bojan Burnik pa so propagandisti. Želimo jim uspešno delo. Ob tej predstavitvi se zahvaljujemo vsem našim pokroviteljem, kot so Občina Mengeš, župan Franc Jerič, Jože Vahtar, Kmečki turizem Blaž Dobeno, Avto Car Mengeš in Melodija Mengeš - Ciril Burgar, pri katerem smo nastopili ob odprtju trgovine. Vabimo tudi vse starejše amaterske glasbenike, ki igrajo trobila in pihala, da se nam pridružijo. Janez Ves vaja mengeških gasilcev V soboto, 23. oktobra, nekaj po 16. uri popoldne, smo imeli gasilci PGD Mengeš gasilsko nenapovedano vajo. Motiv vaje je bil sledeč: pri bivši opekarni na Ropretovi cesti je prišlo do prometne nesreče dveh vozil. Eno vozilo se je prevrnilo in zagorelo, oseba pa je hudo poškodovana padla iz vozila. V drugem vozilu, ki je ostalo na vozišču, pa je oseba prav tako hudo poškodovana ostala v vozilu ukleščena. Po prihodu na kraj nesreče so gasilci takoj pričeli z reševanjem ukleščene osebe, gašenjem drugega vozila in do prihoda reševalcev oskrbovati osebo, ki je padla iz vozila. Prav v tistem trenutku smo dobili poziv, da nedaleč stran gori osebno vozilo. Tako je ena enota z enim vozilom takoj odhitela na kraj požara tega vozila. Še preden pa so prišli tja, je bilo javljeno, da je v Mengeški bajer padla oseba, ki ne zna plavati in v vodi ne daje znakov življenja. Tako je bilo potrebno dodatno, s četrto ekipo, s čolnom prihiteti na pomoč, osebo rešiti iz vode in jo oskrbeti z umetnim dihanjem, kisikom in masažo srca z defibrilatorjem. Na srečo je bila vse skupaj le vaja, istočasno na treh različnih lokacijah, skupaj z reševalno službo Domžale. Na ta način so se gasilci z vajami usposabljali na več likih tehničnega reševanja, gašenja in ne nazadnje oskrbi ponesrečencev in reanimaciji do prihoda reševalcev. Kot delegat GZ Mengeš si je vaje ogledal poveljnik Franc Hribar in podal oceno kot zelo uspešno. Kot uspešno jo navajam tudi sam. V bodoče bomo še večkrat izvajali takšne vaje in usposabljanja. Tomaž Žargi Poveljnik PGD Mengeš DRUŠTVA razstava unikatne keramike - »jesen« Turistično društvo Dobeno je sedaj tudi v praksi začelo opozarjati nase. V pestri zbirki članov TDD-ja smo zelo veseli prav mladih, saj imajo ti poleg izjemne energije tudi sveže, zanimive in nadvse dobrodošle ideje. Ena teh je bila tudi jesensko druženje ob vročem kostanju. Za nami je tako uspešno nabiranje in pečenje kostanja na stojnici, zraven pa se je prilegel vroč domač čaj. Vse skupaj smo si zamislili kot priložnost za prijetno srečanje in kramljanje ter popestritev jesenskih vikendov, kar je ravno tako tudi izpadlo. Stojnico smo postavili pri Kmečkem turizmu Blaž, kjer smo si privoščili še kak priboljšek za čaj, saj so se dnevi že kar pošteno ohladili. Tudi mimoidoči obiskovalci so bili prijetno presenečeni, marsikdo si je slastni pečen kostanj ravno ob tej priložnosti letos prvič privoščil. Ob koncu tega jesenskega meseca pa smo v Dobenskem hramu pripravili razstavo unikatnih ročnih izdelkov iz keramike. V osnove čarobnega sveta oblikovanja iz gline nas je popeljala kar predsednica TDD-ja, ki se s to umetnostjo ukvarja že nekaj let. Z veliko veselja, obilo talenta in še več pridnega dela pa smo se potem po približno dveh mesecih truda razveselile odličnih rezultatov in uspele pripraviti načrtovano razstavo čudovito poslikanih izdelkov iz porcelana in različnih vrst gline, ki smo jo sicer pripravile v okviru TDD-ja, toda zaradi naše borne, (še) prazne blagajne smo stroške za material in izdelavo razstavljenih predmetov dekleta krila kar sama, kar pa ne pomeni, da nismo v delu hkrati izjemno uživala! Ob izdelovanju smo se kljub neizmerni domišljiji in smislu za umetnost tako oblikovno kot vsebinsko skušale nekako ozirati na vodilno temo te razstave, ki je »JESEN«. Zanjo smo se odločile iz preprostega razloga, ker smo ravno sedaj sredi neštetih barvnih odtenkov tega letnega časa in ker je jesen nasploh res lepa, celo najlepši čas, tudi čas življenja - ker je z izkušnjami bogata, a še vedno polna hrepenenja! Keramične izdelke smo skušale razvrstiti glede na vrsto surovine (porcelan, različne vrste gline) in tehniko dela (podglazurno oz. glazurno barvanje), hkrati pa smo jih skušale razdeliti v smiselne garniture tudi glede na njihovo uporabno namembnost. Razstave so se poleg povabljenega podžupana naše občine (župan pa je bil, žal, odsoten) in seveda članov društva udeležili tudi nekateri naši prijatelji, med katerimi je bilo kar nekaj poznavalcev, predvsem pa ljubiteljev umetnosti. Verjamem, da nam je z ljubeznijo narejene izdelke uspelo tudi všečno in estetsko predstaviti, obenem pa smo tudi to priložnost seveda namenili ponovnemu in nekoliko »manj uradnemu« srečanju oz. druženju dosedanjih članov društva, saj na rednih sestankih ni prave priložnosti, predvsem pa nikoli dovolj časa za pobližnje medsebojno spoznavanje. Tokrat smo bili tudi pogoščeni, kar smo si lahko privoščili, ker sta nam pomagala naša prva donatorja, Damjan Žugelj in Marjan Aleš, za kar se jima ob tej priložnosti seveda prisrčno zahvaljujemo! Če ste ob ogledu te lepote uživali tudi vi, potem bo zanesljivo potrebno kak podoben kulturno-umetniški dogodek, ki, mimogrede, bogati in hrani tudi naše duše, ne zgolj telo, še kdaj ponoviti, kar pa sploh ne bo težko,saj je estetskega smisla, umetniških genov,talenta ter volje in energije med člani Turističnega društva Dobeno, po dosedanjih izkušnjah sodeč, več kot dovolj! Bernarda Aleš - Naca hip hop aia v vrtcu V četrtek, 7. oktobra, smo se plesalci društva AIA predstavili v vrtcih Sonček in Gobica v Mengšu. Malim nadobudnežem smo ob tednu otroka pripravili plesno pravljico Hip hop Pepelka, ki so jo otroci z navdušenjem sprejeli. Otroška domišljija ne pozna meja, zato so hitro prepoznali znane junake iz svoje priljubljene pravljice. Na koncu so nas razveselili z bomboni in pohvalo, otroci pa so nas pozdravili s prisrčnim mahanjem. Zahvaljujemo se ravnateljici Mojci Novinec Babič in prijaznim vzgojiteljicam, da so nam omogočile nastop in se že veselimo naslednjih. Mentorica Sanja Tomšič DRUŠTVA loka - jesenski prvak lige v metanju podkev 22. oktobra je bila s tekmo Jakova Meta in BK Mengeš odigrana zadnja tekma jesenskega dela v metanju podkev. V ligi sodeluje šest ekip: BK Mengeš, Pekos pub, Kiwi bar, ŠD Loka, Bife Ilonka in Gostilna Pr' Jakov Met. Tekme se igrajo tedensko z gostovanji. Sistem tekmovanja je enak kot prejšnja leta, se pravi štirje posamezniki ter dva para. Največ uspeha v jesenskem delu so imeli igralci ŠD Loka, saj so s štirimi zmagami in remijem trdno v vodstvu, na drugem mestu so kar 3 ekipe z istim številom točk, najboljšo razliko v igrah pa ima Bife Ilonka pred Jakovo Meto. Vse ekipe si zaslužijo pohvale za fer in zelo borbene igre. Liga se bo nadaljevala spomladi, ko se bo tudi odločalo o tretjem prvaku medobčinske lige v metanju podkev. Hkrati pa vabim vse bralce na oglede teh razburljivih tekem (sreda, ob 18. uri) _ ne bo vam žal! KONČNI VRSTNI RED - JESENSKI DEL: Lestvica naj igralcev v jesenskem delu: 1. Vrhovnik Marjan (ŠD Loka) 9 od 9 tekem 2. Anžlovar Matjaž (ŠD Loka) 8 od 8 tekem Lestvica je uradna! Matjaž Anžlovar taborniške novice turnir v pikadu Ob zaključku sezone v športnem parku smo organizirali tretji turnir v pikadu za pokal ŠD Loke. Sodelovalo je 16 tekmovalcev, ki so igrali 301 na izpadanje ter z repesažem, kar pomeni, da lahko tekmovalec kljub enemu porazu pride v sklepni del tekmovanja. Najbolj mirno roko je imel najstarejši igralec na turnirju, Andrej Perne, ki je na eleganten način opravil s tudi po 40 let mlajšimi nasprotniki (mogoče zato, ker je veteranski prvak Slovenije v streljanju z zračno puško). Vrstni red: 1. Perne Andrej 2. Bevk France-Ferdo 3. Levec Robert Najboljši so prejeli lepe pokale, ostali praktične nagrade, za pojedino pa je poskrbel g. Kosirnik z izbrano ekipo. Matjaž Anžlovar, ŠD Loka V mesecu oktobru smo se pozabavali za noč čarovnic, za mesec november pa se pripravljamo na ogled taborniškega filma. 30. oktobra smo se ob peti uri zbrali v kamnolomu, da se pozabavamo ob noči čarovnic. Najprej smo seveda začeli z izrezovanjem buč, ki smo jih prinesli, in uspelo nam je narediti zanimive in različne buče. Po izrezovanju buč smo se pogreli ob vročem čaju, nato pa se odpravili na čarovniško pot. Na njej smo se najprej preizkusili v vožnji metle med ovirami, nato je bilo potrebno smejati se kot čarovnica in na koncu dokazati čarovnici, da smo ji enakovredni. Za nagrado smo dobili čokolado. Potem smo se vrnili v kamnolom, kjer nas je že čakal kostanj in čaj ter starši, ki so prišli na ogled buč. Po pesti kostanja in čaju pa je bil čas, da se odpravimo domov. V novembru se bomo odpravili na ogled taborniškega filma Gremo mi po svoje, ki je pred kratkim prišel v naše kinematografe. Predvsem, da vidimo kako so nas tabornike predstavili na velikem platnu. Še enkrat pa objavljam ure in dneve vodovih sestankov, na katere vabim vse mlade, ki bi se radi pridružili. 1., 2. in 3. razred - sreda, 17.0018.00 (Urška Gjergek), 4. razred -sreda, 18.00-19.00 (Urša Ručman), 5. razred - sreda, 17.00-18.00 (Neža Špenko), 7. in 8. razred - sreda, 17.00-18.00 (Domen Gjergek), 9. razred - ponedeljek, 18.00-19.30 (Rok Radulovič), 2. letnik - petek, 18.30-19.30 (Rok Radulovič, Domen Gjergek in Peter Car). Sedaj smo z novim šolskim letom že kar dobro pričeli, prav tako pa so se pričele nove akcije, o katerih vam sporočim kaj več naslednji mesec. Z naravo k boljšemu človeku! Propagandist Domen DRUŠTVA Teniški klub Mengeš zaključuje sezono zdaj pa v dvorane . Za nami je še ena zelo uspešna teniška sezona; prvič doslej pod okriljem Teniškega kluba Mengeš in ne več zgolj teniške sekcije. Kar pol leta je bilo pet vedno odlično pripravljenih igrišč prizorišče zanimivih bojev; od tistih začetnih otroških do vrhunskih predstav zelo dobrih rekreativnih igralcev. Vso sezono so potekali tudi uradni dvoboji znotraj internih lig kluba in najboljši so zaslužena priznanja prejeli na zaključku sezone pred mesecem dni. Zmagovalec skupine A je postal Miha Jerko, ki je v odločilni tekmi za prvo mesto po skoraj triurnem ogorčenem boju premagal Izidorja Grošlja, v B-skupini je slavil Matjaž Loboda pred Marjanom Mušičem, v skupini C pa je bil najboljši Nejc Skok. Prava poživitev letošnje sezone je bila klubska liga dvojic; prijavilo se je kar enajst parov in po številnih dramatičnih predstavah sta prva zmagovalca lige dvojic zasluženo, brez poraza, postala Marjan Mušič in Matjaž Loboda. Na drugem mestu sta jima bila najbliže Leo Jerič in Dušan Planinšek, medaljo za tretje mesto pa sta prejela Ivan Juretič in Sašo Stergar. Teniški igralci smo se zdaj že preselili v dvorane, a hkrati že kujemo načrte za naprej. Nekaj jih je že pripravljenih, najbolj zanimiva novost pa bo na vrsti že takoj na začetku sezone. Prvič doslej bomo organizirali nekajdnevne priprave; v začetku aprila prihodnje leto se bomo (za zdaj je prijavljenih 16 članov kluba) odpravili na Mali Lošinj in tam postavili čim boljše temelje za poletno sezono 2011. Izidor Grošelj 11. pokal loke v metanju podkev 16. oktobra je bilo v športnem parku v Loki zopet živahno. V ŠD Loka smo že enajsto leto zapored izpeljali turnir v metanju podkev. Ta vse bolj priljubljena športno-rekreacijska disciplina, ki se v naši sredini vse bolj uveljavlja, je pritegnila veliko število igralcev, pa tudi gledalcev. Popularnost tega športa je dvignila tudi organizirana Liga v metanju podkev, v kateri sodeluje že šest ekip. Vrstni red Člani: 1. Stevanović Drago, 2. Lukan Mitja, 3. Adlešič Marko Članice: 1. Lukan Jana, 2. Anžlovar Andreja, 3. Globočnik Tanja Na turnirju je sodelovalo 25 tekmovalcev in tekmovalk ter 11 parov. Sistem igranja je bil na izpadanje z repesažem (pri članih in dvojicah), kar je še posebej popestrilo že tako in tako zanimivo tekmovanje. Članice in mladi pa so zaradi manjšega števila prijav igrali vsak z vsakim. Najuspešnejši igralec na turnirju je postal mladi Anže Levec, ki pridno stopica za svojim očetom, saj je zmagal suvereno med mladimi in tudi v dvojicah. Matjaž Anžlovar, ŠD Loka Mladi: 1. Levec Anže, 2. Levec Nejc, 3. Kocijan Franci ml. Dvojice: 1. Vrhovnik Marjan, Levec Anže, 2. Anžlovar Andreja, Pogorevc Joži,3. Globočnik Tanja, Rakef Janez Najboljši tekmovalci so prejeli lepe pokale in praktične nagrade! Vsem iskrene čestitke. bogata in kruta jesen za člane likovnega društva mengeš Srečanje likovnih skupin Oktober smo pričeli z izobraževanjem, ki ga je organiziralo Likovno društvo Petra Lobode iz Domžal, v sodelovanju z Javnim skladom za kulturo Domžale. Na območnem srečanju vseh likovnih društev smo poslušali predavanje akad. slikarja Janeza Zalaznika z naslovom Ustvarjamo iz odpadkov (materialnih in nematerialnih). Predavatelj je s prikazom zgodovine kolaža, asemblaža in na splošno Eko arta pojasnil možen pristop k izdelavi slike oz. skulpture. Možni materiali za Eko art so različni, so lahko reciklirani odpadni materiali, različni predmeti, ki bi jih sicer zavrgli, lastne stvaritve predelane na novo, predmeti iz narave. Naslednji dan smo udeleženci izdelali svoje zamisli ob svetovanju mentorja. Razstava bo predvidoma v novembru v Domžalah. Živimo z naravo - sodelovanje z OŠ Mengeš Na prireditvi smo sodelovali tudi likovniki društva, kot mentorji na Likovni delavnici na prostem. Subtilna zaznava pristopa k umetnosti, čeprav izgleda mimogrede, se pri mladih ustvarjalcih lahko kasneje oblikuje v poklic oz. v kulturni odziv. Zato se vabilom na tovrstne prireditve radi odzovemo. Zlata paleta - kiparstvo 2010 V Jakijevi galeriji v Nazarjah je ZLDS in KUD Nazarje ter KD likovnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske doline priredilo razstavo Zlate palete - kiparstvo. Na razstavi je sodelovalo 9 društev oz. 27 razstavljavcev. V lepi galeriji so kipi, izdelani iz različnih materialov, potrdili, da se v kiparstvo aktivira vse več ljubiteljev. Med razstavljavci sta bila na natečaju izbrana tudi dva člana LD Mengeš: Milica Tomšič s kipom Mengeške vuvuzele in Miro Kolenko s kipom Za klobaso in zelje. Oba sta prejela priznanje za svoji stvaritvi. Podobe Ljubljane 2010 Od 18. oktobra dalje je v Mestni hiši v Ljubljani razstavljenih 24 del, ki upodabljajo našo prestolnico. Razstavo so organizirali Mestna občina Ljubljana, ZKD Ljubljana in Društvo likovnikov Ljubljana, pod pokroviteljstvom župana Zorana Jankoviča. 30. ex tempore Podobe Ljubljane je s tematiko urbanega in krajinskega prikaza Ljubljane privabil lepo število akademskih in ljubiteljskih slikarjev. V svoji likovni oceni je Polona Škofic, diplomirana univerzitetna um. zgodovinarka, zapisala, da je »letošnji ex tempore obrodil več, kot samo dobra in zanimiva dela, obogatil je čas in prostor, dokumentiral prestolnico našega časa.« Na razstavi je ob otvoritvi bilo dodeljenih 10 nagrad, med njimi 6 priznanj. Na natečaju je sodelovalo 74 avtorjev, izbor je bil po mnenju kritičarke zelo zahteven, tako da so uvrščeni še posebej pohvaljeni. Med izbranimi deli za razstavo sta tudi dve deli članic Likovnega društva Mengeš: Leonide Goropevšek Kočar Ljubljanski grad - nagrajena s priznanjem in Barbare Rabič Bela Ljubljana. Slovo od prijatelja Sončni dan, jesenske barve, prizori, ki ti ganejo dušo - paleta čudovite narave, navdih za slikarje. V očeh se svetlikajo solze - poslavljamo se od prijatelja, spremljamo ga k njegovemu zadnjemu počitku. Zdi se nam, kot da bi nam odtrgali krilo v letu, ranjeni smo, žalostni, sočustvujemo s tvojo družino - dragi Miro. Na grobu odmevajo poslovilni govori, melodije pevcev, tiho se sliši kitara, v daljavi glas trobente, slovo tvojih prijateljev, skupaj, posamično, intimno. Nihče ne dojema dokončnosti. Barbara Rabič društva srečevanje s časovno bližino in oddaljenostjo v meditaciji V Društvu za študij kontemplativnih tradicij smo v letošnjem letu pripravili poseben ciklus tematskih večerov Meditacija in čas, na katerih odpiramo zanimiva vprašanja o tem, kako se prepletata razumevanje meditacije in razumevanje časa. Drugi večer je potekal 28. oktobra v Mengšu in je nosil naslov Srečevanje s časovno bližino in oddaljenostjo v meditaciji. Seminar je vodil Robert Simonič, univ. dipl. filozof in dolgoletni meditant. Seminar je osvetlil pojem meditacije in časa. Beseda meditacija je po svojem izvoru povezana z latinsko besedo meditari, ki pomeni globoko premišljevanje. Koren *med pomeni meriti, odmeriti, premeriti (npr. s koraki). Tako se prostorski vidik premerjanja razdalje povezuje s časovnim. To omogoča obravnavo oddaljenosti in bližine časa v meditativni poglobitvi. Takšno poglobitev lahko doživimo tudi v odnosu do narave. Ko cilj ni več primarno pomemben in stopi v ozadje, se lahko poglobimo v hojo, poslušamo ptičje petje, opazujemo rastje in se na ta način prepustimo stiku z naravo. Tedaj začutimo, kako se nam stvari v naravi približajo. Tudi čas dobi tedaj drugačen pomen, imamo občutek, da traja. Premerjanje razdalje prvotno ni bilo povezano s hitenjem. Tudi za meditativno spremljanje časa je značilno, da ni povezano s hitenjem, s katerim bi si zmanjšali časovno razdaljo. K meditaciji nas običajno pripelje želja po notranji umiritvi, kjer je potrebna izgradnja discipline in ritma. Pri uvajanju v meditacijo so potrebne razlage in poglobljeno študijsko delo. Predavatelj je spodbudil pogovor z udeleženci seminarja, o meditaciji v toku časa, s prikazom fotografskih motivov iz narave. Eden izmed njih je prikazoval gorski hudournik v poletnem času in je sprožil živahno diskusijo. Opazovanje slike je dalo številne premisleke o tem, kako se narava spreminja v toku časa, npr. v različnih letnih časih in v prehodih med njimi. Pogovor o navedenih seminarskih mislih Roberta Simoniča je potekal v septembru tudi na socialnem omrežju Facebook, pod naslovom Meditativna semena. Vida Zakrajšek, u.d.e., DŠKT OBRAZi nina kompare volasko: ambasadorka žlahtne glasbe Prepričan sem, da bi težko našli omembe vredno število Mengšanov, vsaj tistih, ki so že zapustili osnovnošolske klopi, ki ne bi vedeli kaj povedati o Nini Kompare, zadnja leta tudi Volasko. Ne samo, da lepo poje, marveč tudi, da je s svojim petjem zaslovela daleč preko slovenskih meja. »Nina tako lepo poje, da mi gre kar na jok, ko jo poslušam,« mi je ostala v spominu izjava poslušalke po nekem nastopu. Ob tem sem se spomnil besed moje profesorice iz srednje šole, ki je pravega umetnika označila predvsem tako, da je zmožen globoko in trajno vplivati na človekova čustva. Le tako opravlja svoje poslanstvo. Pri pravem umetniku torej ni mogoče, da ob njem ostaneš ravnodušen in da se, denimo, dan po koncertu ali obisku likovne razstave, nanj ne spomniš več. Nina je s študijem petja začela na srednji glasbeni šoli v Ljubljani, kjer je diplomirala leta 1999. Da je bila zelo uspešna, priča Škerjančeva nagrada, ki jo je leta 2000 prejela za izjemne dosežke pri umetniškem uveljavljanju te šole. Sicer pa se v njenem življenju šola, študij, delo, vaje nenehno prepletajo. Poleg glasbene šole (SGBŠ ) je končala še gimnazijo ter študij na ljubljanski Filozofski fakulteti, kjer si je pridobila naziv diplomirana anglistka in profesorica latinščine. »Šola, študij, delo, vaje - vsega je bilo izjemno veliko, vse se je prepletalo. Sploh ne vem, kako mi je uspelo to uskladiti. Ampak zdelo se mi je samoumevno, nič ni bilo težko. Celo nadpovprečne študijske uspehe sem dosegala,« je obujala spomine. »Veliko sem tudi nastopala, pa še za sodelovanje v profesionalnem zboru RTV sem našla čas. Tako sem si zagotovila skromen zaslužek . Danes se čudim mladim, ko jim je vse težko, ničemur se ne morejo odreči, težko se jim je potruditi z vsemi močmi.« Odločilen korak pa je Nina naredila, ko je kot varovanka Ustanove Gallus ter štipendistka Občine Mengeš in Ministrstva za kulturo nadaljevala študij na konservatoriju v Birminghamu v Veliki Britaniji. Kot odlična študentka je postala tudi štipendistka konservatorija. Leta 2002 je z odliko diplomirala, na Kraljevem konservatoriju v Bruslju pa je leta 2004 študij z magisterijem zaključila. V času študija je bila zelo dejavna. Nastopila je v različnih opernih vlogah, delovala na oratorijskem odru, se vključevala v koncertni in pesemski repertoar. Sodelovala je z različnimi orkestri in nastopila na številnih festivalih. Preveč časa in prostora bi vzelo, če bi vse našteli. Brez pretiravanja pa se lahko reče, da je Nina v tem življenjskem obdobju ustvarila bogato bero ustvarjalnih dosežkov. »Študij v Veliki Britaniji je bil zame odločilnega pomena. Mednarodno okolje človeka na novo definira, ga postavi v samostojno, samoodgovorno in iniciativno vlogo. Velikokrat rečem, da sem tam postala to, kar danes sem. Študij je povsem drugačen kot pri nas, z velikim poudarkom na samostojnem raziskovanju in ustvarjanju, z osebnimi spodbudami k napredku na vseh ravneh razvoja. Preprosto se moraš 'najti',« je obujala spomine. »Pri nas je preveč usmerjanja, zapovedovanja. Mladi v času študija ne morejo prav 'zadihati', se odpreti. Navajeni so, da jim nekdo pove, kaj morajo storiti, premalo je spodbujanja k samostojnosti in odgovornosti.« Nina veliko potuje in nastopa v tujini. Kako to doživlja? »Imam srečo, da se znam povsod, kamor se namenim, počutiti kot doma, hitro navežem stike. Ljudje, ki jih srečujem, me obogatijo in mi pomagajo ustvarjati občutek domačnosti. Če je človek odprt in brez predsodkov, ga ljudje sprejemajo, zaradi česar se ne počuti kot tujec.« Kako se počuti pred nastopi? Pravi, da nima težav s tremo. Morda je nekaj napetosti na začetku, ampak se razblini, ko začne peti. Na tremo pač ne smeš misliti in ji ne posvečati pozornosti. Nastopanje pred domačo ali tujo publiko nima posebnega pomena. V ospredju je namreč glasba in njeno sporočilo preko besedila in melodije. Glasba namreč združuje, povezuje. Kaj pa odnos do različnih zvrsti glasbe? »Prav je, da obstaja širok razpon glasbene ustvarjalnosti. To je treba spodbujati. Je pač tako, da glasba ni namenjena le globljim estetskim doživetjem, ampak tudi zabavi.« Na vprašanje, s čim se sedaj ukvarja, Nina pove, da veliko nastopa na domačih in tujih odrih kot recitalistka, koncertna pevka in članica različnih komornih sestavov, vodi seminarje doma in v tujini, posveča pa se tudi pedagoškemu delu. V Glasbeni šoli Logatec poučuje petje, vokalno tehniko na Akademiji za glasbo. Pri Glasbeni matici Ljubljana je vodja Pevske šole. V preteklosti je poučevala v Kopru. Njeni učenci dosegajo vidne uspehe na višjih glasbenih ustanovah v tujini. Za arhiv Radia Slovenija je posnela vrsto pesmi. Zadnjo zgoščenko je izdala v lanskem letu - ljudske pesmi z naslovom Sijaj mi, sončece. Je ob vsem tem še kaj časa samo zase? Je, pravi Nina. Najljubši je čas, preživet z možem Petrom. Kjerkoli, kakorkoli, le da sta skupaj. Oba občudujeta Italijo, zato ju pogosto vleče tja. Privlačijo jo knjige. Poleg strokovnih zlasti zgodovinske; pa ne tiste o vojnah, privlači jo zgodovina ljudi, kulture, umetnosti, znanosti. V knjigah išče tudi odgovore o nas samih. Zadnje prebrane knjige so biografije o Michelangelu, Toscaniniju in Šostakoviču. Nina Kompare Volasko: ambasadorka žlahtne glasbe. Ena od dragocenih draguljev, zaradi katerih je naš kraj večji, kot je videti na zemljevidu. Tekst: Branko Lipar Foto: Zasebna zbirka VZGOJA iN iZOBRAZEVANJE obisk gasilcev v 5. b razredu Gasilci hitijo, da nevaren požar pogasijo, nato pa še za poškodovane ljudi poskrbijo, potem z gasilnim avtom naprej odrvijo, da vsi ljudje pravočasno njihovo pomoč dobijo. Miha: Zelo mi je bilo všeč, da sem lahko potehtal in si dal na rame kisikovo bombo. Videl sem, kakšno opremo imajo gasilci pri gašenju požarov in kaj vse imajo v torbi za prvo pomoč. Ura je bila zanimiva in je hitro minila. Jan: Gasilca sta nam pokazala, kako oživljajo ljudi, ki jih rešijo iz goreče stavbe. Ni dobro oživljati s pihanjem na usta, ker se lahko tudi sam zastrupiš z dimom. Gasilcem vdoru v hišo in pri reševanju zelo pomaga sekira, ki je kar težka. Nina: Všeč mi je bilo, ker sta nam lepo in tekoče razlagala. Vse sem razumela. Vem, da se z ognjem ne smem igrati, ker je velika nevarnost, da pride do požara. Klemen: Meni je bila najbolj zanimiva kisikova bomba. Gasilci so nas naučili, kaj storiti v primeru požara in kako se zavarovati. Razložili so nam, kako poteka njihovo delo. Mark: Všeč mi je bilo, ker sta nam vse lepo razložila in ko je bilo konec ure, sem imel občutek, kot da se je ura šele začela. Bilo je poučno in zanimivo. Maruša: Vem, da če pride do požara, ne smemo biti panični, ampak ravnati, kot so nas naučili. Kisikova bomba se mi je zdela super. Ana: Všeč mi je bilo, ko sta nam gasilca pokazala, kako vstopajo v goreč prostor. Vse sta nam pokazala in vse smo tudi lahko prijeli v roke in si ogledali. Jan: Najbolj mi je bilo všeč, ko sta gasilca prikazala napad s turbo ročnikom. Škoda, da ni bilo vode. Laura: Zanimiva se mi je zdela kisikova bomba, pa tudi maska, ki jo nosijo gasilci, ko gasijo požar. Sekira je bila težka. Nada Javh, razredničarka 5. b Dobrodelna prireditev šolskega sklada - 16. november 2010 sonce za vse Utrinki z lanske prireditve Z novim šolskim letom stoji šolski sklad OŠ Mengeš pred novimi nalogami. Priskočiti mora na pomoč vsem tistim družinam, ki so se znašle v stiski, zaradi česar ne morejo poravnati vseh šolskih obveznosti. Zaradi tega bi se lahko zgodilo, da njihov otrok ne bi mogel sodelovati pri vseh programih, ki jih organizira šola ali bi bil prikrajšan kako drugače. Zaostrene gospodarske in socialne razmere so še povečale število takih družin. To od nas zahteva, da razmere spremljamo še z večjo pozornostjo in občutljivostjo, seveda pa tudi, da zberemo dovolj denarja, ker bomo le tako lahko izpolnjevali osnovno poslanstvo sklada, ki deluje od leta 2002: »Vsak učenec OŠ Mengeš ima pravico, da sodeluje pri vseh programih, ki jih izvaja šola. Sklad bo pri plačilu pomagal vsaki družini, ki izpolnjuje sprejete kriterije«. Zelo smo zadovoljni, ker je skladu doslej to uspevalo. Za zbiranje denarja sklad z roko v roki z OŠ Mengeš izvaja vrsto aktivnosti, med najpomembnejšimi je gotovo organiziranje dobrodelne prireditve SONCE ZA VSE (prej: Življenje je učenje). Letos bo že drugič. Obiskovalcem se bo predstavila vrsta simpatičnih in kvalitetnih izvajalcev: pevka z ruskimi koreninami, ki pa že od leta 2005 živi v Sloveniji in se je tu že lepo uveljavila, bo zapela z značilnim ruskim melosom; hip-hop plesalca, ki sta evropska in svetovna prvaka; člani dveh mengeških družin Košak in Štruklec; narodnozabavni ansambel Vrisk; priljubljena Nina Kompare; naš stari znanec Tomaž Plahutnik s citrami; tenorist Andrej Ažman; Marjan Novak, ki je zaslovel z zvonci; mengeške balerine in šolski pevski zbor. Prireditev bo popestril še poseben gost. Da bo še bolj zanimiva, bo poskrbel priljubljeni igralec Vid Valič. Vsi nastopajoči so se odrekli honorarju, zato bo ves izkupiček od prodanih vstopnic nakazan v šolski sklad. Vidimo se torej v dvorani Kulturnega doma Mengeš, 16. novembra, ob 18. uri. Branko Lipar, predsednik UO ' K ^ m zdravje pogovarjanje in srečevanje s temo srca œ C ■o « cd m Stari slovenski izraz za pogovarjanje je besedovanje. Gre pri tem resnično samo za ples besed med dvema ali več sogovorniki ali pa je za tem nekaj več? Narava nas je ustvarila tako, da svoja usta, jezik, grlo in glas uporabljamo za govorjenje. Vemo, kaj pomeni govorjenje, toda ali vemo tudi, kaj pomeni pogovarjanje? Vsakdanje pogovarjanje je lahko lahkotno, mimobežno, takšno, ki ne zapusti nobene sledi v človeku. Preprosto se dogaja, odvija, mineva in konča na neki površini naše zavesti, kjer mrgoli množica vsakdanjih misli, ki nam kreirajo mnenje, izražanje in ki navsezadnje določajo nas same. Gotovo večina ljudi vsaj enkrat v življenju ugotovi, da jih takšen, nezaveden način pušča prazne in da ne pripomore h globljim premikom ali spremembam v njihovem življenju. Pogovarjanje je v resnici precej več kot samo izmenjava besed, ki se hitro porazgubijo. Lahko je tudi globlje, tako imenovano zavestno pogovarjanje. Kaj pa pomeni zavestno pogovarjanje in zakaj je potrebno? kultiviramo skozi daljše obdobje, prepoznamo, da se je spremenilo naše besedišče, izražanje in način pogovarjanja z drugimi. Postopno opazimo, da iz našega besednjaka izginjajo grobe besede, katerih nizko vibracijo lahko prav začutimo. Naš miselni tok postane prečiščen, začnemo uporabljati mnogo novih besed in izrazov, ki prihajajo iz globin, iz našega bistva. Takšne besede nosijo večjo težo in puščajo sledi. Postanemo bolj odprti, vemo kaj pomeni prisluhniti in poslušati, dovoliti in spodbujati ostale, da tudi oni razvijajo in krepijo te sposobnosti. Primeren način razvijanja tega vprašanja je učenje zavestnega pogovarjanja skozi pogovorne kroge. Pogovorni krogi so vezani na neko temo, ki se v odprtem, naravnanem in zavestnem pogovoru poglablja in širi polje razumevanja. Skozi te teme se gradi osrediščen odnos do sebe in drugih, etičen odnos do duhovnega znanja, narave, zdravja itd. Pri vsem tem je zelo pomembno, da so misli udeležencev pogovornega kroga zbrane pri obravnavani temi, saj se le tako lahko jasnijo, poglabljajo in ubesedijo v zavestno pogovarjanje, skozi to pa v pridobivanje in širjenje novega znanja. Posebej pomembna v tej smeri je tema srca. V vsakdanjem j e zi ku se b e se d a srce največkrat uporablja v povezavi s čustvovanjem. Razumevanje srca se v novem veku razume v smislu čustev. Danes se o čustvih običajno izražamo v pomenu tega ali jih obvladujemo ali ne. Zato je beseda srce v naši íj Pogovor nastaja iz naših misli in od tega kakšne so, je odvisno kakšen bo. Kadar so misli poglobljene, namenske, osredotočene na nekaj določenega, se bomo pogovarjali bolj namensko, poglobljeno in se ob tem tudi učili. Opazili bomo, da se v nas nenehno odvija miselni tok, ki ga lahko spremljamo in postopoma ozavestimo. S spremljanjem miselnega toka postanemo bolj selektivni za vsakršne misli. Površinskim mislim ne dajemo več tako velikega pomena, bolj puščamo, da bledijo, in ne dovajamo jim preveč pozornosti. Narava vsakdanjih, površinskih misli, kakor koli jih pač imenujemo, je v bistvu škodljiva. To so misli, ki ocenjujejo, kako nekdo izgleda ali kako se obnaša, misli, ki podcenjujejo nas ali druge, kritizirajo, sumničijo, obsojajo ipd. Take misli nas prepuščajo nezavednemu načinu življenja in povzročajo škodo. Zaradi teh spoznanj začnemo bolj krepiti in ohranjati namenske misli, ki puščajo globljo sled v nas in posledično omogočajo spremembe v naših življenjih. Ko takšno prakso vzdržujemo in BOUTIQUE s [. v i: N s k A 24 , M f-: N (f}-. s žon^kii) modrt:^ ohbi^ib iï Šiviljska popravila Kemična čistilnica nCLOVM ČAS: pontdťljťk, srt'da, pctťk 10. - 17, uirok, ídtrtok - 19., sobota 9. -12. kulturi obremenjena, saj se od stabilnega človeka pričakuje, da kontrolira svoja čustva, da torej kontrolira svoje srce. Način tematiziranja srca je našel pot v naš prostor, saj nam vsakdanji tok življenja in dogajanja razločno kaže, da mu primanjkujejo kvalitete srca in prisotnost srca. Ko govorimo o srcu, nimamo v mislih izražanja čustev, ampak tisto srce, ki v sebi nosi mir, stabilnost, trdnost in živost, da zmoremo dalje, kljub vsem zunanjim pretresom. Besede, ki jih povezujemo s srcem, so na primer svečanost, čudenje, tišina srca, disciplina, pogum, hierarhija, delo. V pogovornem krogu na temo srca se udeleženci najprej skozi branje počasi približujemo srcu in začutimo njegov enakomeren in pomirjujoč ritem. Ko se tako umirimo, se srce razpira dalje v neslutene globine medsebojnega sodelovanja in podeljevanja skozi pogovor. V skupini, v krogu se skozi takšno naravnavo postopoma raztapljajo plasti vsakdanjih skrbi, utrujenosti, navad, odvečnih misli, kot bi si sčistili neutrjeno pot, po kateri pridemo do notranje živosti - do srca. Pot do srca je v discipliniranju vsakdanjih misli. Ravno disciplina misli odpira celostni vidik zdravja, kajti neurejene misli delujejo na srce kot strup. Ko razvijamo te prakse, razvijamo sposobnost izražanja iz globljih nivojev. Lahko rečemo, da ubesedujemo svoje srce oziroma svojo dušo. V duhovni tradiciji je zdravje pravzaprav povezano prav s tem, koliko dušne energije uspemo dejansko udejanjiti v življenju. Srce je v vsakem človeku vedno prisotno v vsakem trenutku njegovega življenja. Ne glede na zunanje pretrese ohranja mirno, stabilno, neomahljivo in s svojim bitjem izraža prisotnost. Njegov glas slišimo, ko si dovolimo biti v tišini in se odpremo zaznavanju. Bogdana Oblak, dipl. inž. t. p. Regina Bokan, višja med. sestra in prof. ped. OBCiNSKi SvET poročilo konstitutivne ter 1. izredne seje občinskega sveta občine mengeš v novem mandatu Obe seji sta v novem mandatu potekali v četrtek, 21. oktobra. Na dnevnem redu konstitutivne seje je bilo potrebno obravnavati 6 točk, izredna seja pa je imela zgolj eno točko. Člani občinskega sveta so se med drugim seznanili s poročilom o izidu glasovanja za izvolitev članov občinskega sveta in o izidu glasovanja za župana ter oblikovali ter sprejeli Odlok o oblikovanju delovnih teles, katera bodo skrbela za predhodno obravnavo posameznih odlokov, poročil ipd. Po potrditvi dnevnega reda je Jože Rožman, predsednik občinske volilne komisije, predstavil rezultate letošnjih lokalnih volitev v Občini Mengeš. Skupaj je glasovalo 2.603 volivcev, pri čemer je bilo oddanih 2.599 glasovnic, od tega je bilo 93 glasovnic neveljavnih. Največ glasov so volivci namenili listi Za Občino Mengeš in njen razvoj - 791 oz. 31,56 %, ki je dobila 7 mandatov, najmanj pa stranki Zares - Nova politika, in sicer 87 oz. 3.47 %, kar ni bilo dovolj za sedež v občinskem svetu. Drugo mesto je s tremi mandati »zasedla« stranka LDS, ki je prejela 379 oz. 15,12 % glasov, za odtenek slabša pa je bila na tretjem mestu lista AVK - ZA Alpsko Vodo izpod Krvavca, ki je prejela 313 oz. 12.49 % glasov, kar je bilo dovolj za dva mandata. Prav tako so po dva mandata dobili Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka, ki je prejela 297 oz. 11,85 % glasov, Slovenska demokratska stranka z 241 oz. 9.62 % glasov ter SLS - Slovenska ljudska stranka z 222 oz. 8.86 % glasov. En mandat pa je na sedmem mestu dobila stranka Socialnih demokratov z 176 oz. 7,02 % glasov. Na volitvah za župana je bilo število oddanih glasovnic enako kot za občinski svet, pri čemer jih je bilo veljavnih nekoliko manj glasovnic -2.465. Kandidat Franc Jerič je prejel 1.898 oz. 77 % glasov, Aleš Janežič pa 567 oz. 23 % glasov. Predstavljene rezultate predsednika komisije so svetnice in svetniki soglasno sprejeli. V naslednji točki so člani občinskega sveta izvolili Matjaža Lobodo (predsednik), Zlato Zebec in Mateja Hribarja za člane Mandatne komisije, ki so po krajšem odmoru v 3. točki dnevnega reda potrdili mandate izvoljenim članom občinskega sveta ter županu. S slovesno izjavo se je vsak član občinskega sveta v naslednji točki zavezal oz. obljubil, da se bo po vseh svojih najboljših močeh, znanju in vesti zavzemal za samoupravo in dobrobit vseh občanov Občine Mengeš in da bo pri tem ravnal v skladu z ustavo in zakoni Republike Slovenije in statutom ter drugimi splošnimi akti Občine Mengeš. Župan Franc Jerič je nato pod točko pet podal izjavo, da zaradi nezdružljivosti funkcij župana in člana občinskega sveta v skladu s 37. b členom Zakona o lokalni samoupravi odstopa s funkcije člana Občinskega sveta Občine Mengeš. V zadnji točki konstitutivne seje je bila nato potrjena še Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja v sestavi Franc Hribar, Anton Zorman, Robert Ručigaj, Marija Vesna Sešek, Peter Gubanc, Franc Malus in Mirjan Trampuž. Koncu konstitutivne seje je nato sledila še izredna seja. Na njej so svetnice in svetniki obravnavali Odlok o ustanovitvi delovnih teles občinskega sveta. Pred samo obravnavo sta bila vložena še dva dopolnila k odloku. Po razpravi so svetnice in svetniki zavrnili predlog Toneta Zormana in Zlatke Zebec, s katerim bi imela stalna delovna telesa predsednika in tri člane, ter podprli predlog župana Franca Jeriča, da imajo stalna delovna telesa predsednika in pet članov. Na koncu so sprejeli tudi sklep, da se Odbor za gospodarstvo, finance in proračun razdruži v Odbor za gospodarstvo ter v Odbor za finance in proračun. Naslednja seja bo v drugi polovici novembra. Vabljeni! Urban Ropotar FRIZERSKI 3RL0N TËJfl SJovenil« 2A, Mtngci T:OI î33fl9M G; 041 470414 wwwjlínimfvri- [ujjtidtn E: infoílířlíersrrt-íejůímn M w ww.fr izerstvo-teja .com polítíka Km Lista za Občino MengeS v novem mandatu Na tokratnih volitvah ste nam, spoštovani volivci, izkazali zares veliko zaupanje za naslednja štiri leta, vse do leta 2014. Poleg tega pa je takšen rezultat tudi potrditev pravilno postavljenih temeljev, ki smo jih (z)gradili pretekli mandat. Pred volitvami smo člani Liste za Občino Mengeš naredili anal^^(0 nteiš^ega dosedanjega dela. Uspelo nam je končati ali \Nî5i£jj ódíeíč eti številne projekte in uresničiti mnoge želje občank in občanov. Po pravici povedano pa to ni bilo vedno enostavno. Najtežje je bilo takrat, ko smo vedeli, da ne bomo mogli ugoditi vsem ter smo tehtali med več različnimi možnostmi in znotraj njih iskali najboljše rešitve. Vedno pa se je bilo potrebno odločiti le za eno. Pri tem smo upoštevali le argumente in strokovnost ter z demokratičnim odločanjem večine izbrali optimalno rešitev. Na takšen način želimo delovati tudi v mandatu, ki je pred nami. Skratka, če potegnemo črto, smo lahko z našim delom, ki smo ga opravili v preteklih letih, upravičeno zadovoljni. Seveda pa ostaja kakšno kislo jabolko, v katerega še nismo ugriznili. Prav to in podpora volivcev nam dajeta motivacijo in energijo za nadaljnje delo. Sedem sedežev v občinskem svetu nam daje dovolj poguma, da bomo predvolilne obljube uspešno zaključili. A vendarle je takšen rezultat tudi velika odgovornost za našo Listo. Franc Jerič je kot nosilec Liste pokazal veliko tistega, kar župan mora imeti - posluh za probleme občanov, odprtost do občanov ter zavzeto delo za skupno dobro. Tako kot Lista je tudi on z rezultatom na volitvah dobil potrditev, da je v preteklih štirih letih županovanja delal dobro in uspešno. Kar 77 % glasov volivcev je resnično lep uspeh, a vsekakor tudi znak, da imajo občani še večja pričakovanja. In prav je tako. Takšna podpora tako županu Francu Jeriču kot ostalim članom Liste resnično veliko pomeni, čeprav je, po pravici povedano, nismo pričakovali. Sicer ne zato, ker ne bi verjeli v naše sposobnosti ali pravilnosti naših odločitev, temveč zaradi vsega prelitega črnila, manipulacij ter podtikanj, ki smo jih bili deležni v preteklem mandatu. Nikakor si ne delamo utvar, da v mandatu, ki je pred nami, tega ne bomo bili deležni, vendar smo bolj kot kadarkoli prepričani, da smo na pravi poti. Odločni smo še bolj zavzeto pristopiti k uresničevanju predvolilnih obljub ter izpeljati posamezne projekte, ki ste jih občanke in občani, med pripravo Vizije in strategije Občine Mengeš, navedli kot pomembne za našo občino. Vsekakor pa bomo še naprej stremeli k medsebojnemu sodelovanju ter povezovanju za skupno dobro občank in občanov Občine Mengeš. Naj vizija dobi(va) pomen. Bogo Ropotar Lista za Občino Mengeš boj nadaljujemo - za alpsko vodo izpod krvavca Hvala lepa volivkam in volivcem za glasove in podporo na volitvah za svet Občine Mengeš. Po številu glasov smo dosegli tretje mesto. Še posebej se za izvolitev v svet Občine Mengeš zahvaljujeta Zlatka Zebec in Tone Zorman. Opozorili smo na nepravilnosti in sprenevedanja s področja našega delovanja. Oblikovali smo operativno skupino devetih sodelujočih v Civilni iniciativi Mengeš in v volilni kampanji. Odprti smo za vsakogar, ki ima voljo javno delovati in soustvarjati v naši skupnosti. Cilje smo dopolnili glede na okoliščine. Jih navajamo. Za dobro vseh nas se zavzemamo (oziroma smo se zavzemali, ker je bil referendum strahopetno izigran): - ZA začetek zbiranja podpore in za izvedbo glasovanja z ljudsko iniciativo; - ZA posvetovalni referendum za zgoraj navedene cilje; - ZA ohranitev 30 odstotkov solastništva in sodelovanje Občine Mengeš pri obnovi, modernizaciji in povečanju zmogljivosti Vodooskrbnega sistema Krvavec; - ZA kvalitetno, varno in zanesljivo oskrbo z zdravo pitno vodo za Občino Mengeš; - ZA odgovorno in partnersko sodelovanje, povezovanje vodooskrbnih sistemov ter sosedsko sodelovanje in pomoč; - ZA varovanje vodozbirnih in vodovarstvenih območij ter celovito in usklajeno upravljanje porečij Pšate in Kamniške Bistrice; - ZA v prihodnost naravnano dolgoročno in trajnostno načrtovanje in delovanje; - ZA skrb za okolje in varovanje nezamenljivih naravnih dobrin, za spoštovanje dediščine, prihodnjih rodov, za ravnovesje; - ZA kakovost življenja, podjetniškega in izobraževalnega okolja v Občini Mengeš in soseščini. Sporočite mnenje in pobude. Z veseljem jih bomo obravnavali in posredovali na ustrezno mesto. Za CIM_AVK operativno skupino, Tomaž Štebe CIM-AVK - https://sites.google.com/site/civilnamenges, alpskavodaizpodkrvavca@gmail.com Na sliki so s pikicami označene smeri vodovoda Krvavec. Zahodni krak »ima« 60 odstotkov razpoložljivih količin, od tega pripada Občini Mengeš 30 odstotkov, Občini Komenda 18 odstotkov in Občini Vodice 12 odstotkov. POLiTiKA kje je slovenska zavest? SDS Zopet bo aktualna državna politika poskrbela za naše nedelske sprehode. 12. decembra se bomo zopet zbirali okoli volišč in odločali o izidu referenduma o predlogu zakona o RTV Slovenija. Če danes kogarkoli vprašam, ali predlog zakona pozna, mi v večini odkimajo. Kar verjetno pomeni, da bomo zopet odločali o nečem, o čemer ne bomo dovolj obveščeni in informirani. Sicer pa ta referendum kar sovpada s praznikom dneva reformacije, ko se Slovenci s ponosom spominjamo izida prve slovenske knjige in definicije slovenskega jezika. Pa smo Slovenci res ponosni na svoj jezik, ali ga res negujemo? Danes, ko prižgem televizor, vem, kakšen program lahko pričakujem glede na kanal in točno vem, da na Sloveniji 1 in 2 lahko pričakujem kvaliteten program ter dokaj objektivno poročanje o stanju v Sloveniji. V kolikor pa bo ta javni zavod privatiziran, bo z nastvljenimi političnimi predstavniki lahko to objektivnost izgubila. Politiki se menijo, kako bi preoblikovali sedaj javni zavod RTV Slovenija v nekako delno lastniški javno privatni hibrid, ki ne bo nič drugega kot indirektni poseg v ustvarjanje poligona za lov na to najpomembnejšo informacijsko, izobraževalno, kulturno, elektronsko institucijo naroda, katere se bo z lahkoto lahko polastil kak tajkun. Je evidentni izraz borbe obstoječe vladajoče politične nomenklature za popolni nadzor nad osrednjo slovensko televizijsko hišo. Je jasen pokazatelj realnih namer ljudi, ki svoje pritlehne politične manipulativne namere skrivajo pod krinko obče dobrega in namerno ugašajo luč v svetilniku RTV Slovenija. Po novem predlogu zakona se obeta kar nekaj zelo konkretnih sprememb. Prišlo bo do krčenja članov sveta RTV Slovenije, to pa je en najpomembnejših organov odločanja. Tako se ustvarjajo pogoji za politično kadrovanje. Tudi pogoji in način imenovanja članov sveta RTV Slovenija je inštrument vladajočih, ki jim bo omogočil totalno obvladovanje sestave sveta. Manjšalo se bo tudi število zaposlenih in spremenila se bo struktura programa. Poleg programa za uradne slovenske manjšine se obeta tudi program za manjšine bivših jugoslovanskih narodov. Kot pa nam je vsem znano, so ti ljudje že vsaj dvajset let državljani Republike Slovenije z volilno pravico in zato se sprašujem, ali res potrebujemo takšen program ali je to le voda na mlin vladajoči koaliciji. Medtem ko se v Evropi ukvarjajo s problemi neintegracije priseljencev, ki bi se morali integrirati, se naučiti jezika nove države in se truditi biti del skupnosti, naša vrla vlada poizkuša ponovno vzpostaviti novo »jugoslovansko« navezo, v imenu katere se odpovedujejo slovenskemu morju in skorajda nebu. Glede na zakon o RTV morda tudi jeziku? S tem si seveda kupujejo politične glasove vseh priseljenih, ki se ne želijo integrirati in so bili morda tudi proti samostojnosti Slovenije, kot so izbrisani. V zakonu je kar nekaj sprememb, s katerimi se v Slovenski demokratski stranki ne strinjamo, in zato bomo na referendumu glasovali PROTI predlogu zakona. Vesna Sešek, predsednica OO SDS Mengeš V OZRAČJU POVEZOVANJA IN SODELOVANJA DO NAJBOLJŠIH REŠITEV Lokalne volitve so za nami, glasovi so prešteti, pripravljajo se programi in strategije. Seveda sem optimist in verjamem, da bo naslednje štiriletno obdobje plodno, to je, da bo uresničenega veliko od tega, kar je bilo obljubljeno v predvolilnih programih. Še pomembneje pa je, da bodo zaživeli projekti, ki so za življenje občanov izjemnega pomena. Zares-nova politika je letos prvič sodelovala v volilnem dogajanju. Ne glede na to, da je prejela nekoliko premalo glasov za pridobitev mandata v občinskem svetu, nismo razočarani. Volilni izid je pač odraz različnih okoliščin, na katere člani te politične skupine nismo mogli pomembno vplivati. Čas delovanja v Mengšu - dobrega pol leta - je pač prekratek, da bi lahko vidneje opozorili nase kot na resno skupino, ki je vredna zaupanja volilcev in je pripravljena na odgovorno sodelovanje pri upravljanju občine. Vsem, ki ste glasovali za našo listo, se iskreno zahvaljujemo. V Zares smo trdno prepričani, da je občina namenjena ljudem, vse, kar se v njej dogaja, pa temu, da bi se počutili zadovoljno, varno, srečno, sproščeno. Vsi: tako tisti, ki so še v aktivni delovni dobi, kot oni, ki so jo že zaključili, pa majhni ali nekoliko večji otroci, kdorkoli. Zato bomo našo aktivnost v bodoče usmerili predvsem v dobro tistih skupin ali posameznikov, ki potrebujejo večjo pozornost in razumevanje: starejši, bolni, osamljeni, socialno prizadeti. Prizadevali si bomo za višjo stopnjo medkulturnega dialoga in medgeneracijskega sodelovanja. Zelo bomo pozorni, ali bo našim otrokom omogočeno šolanje v kvalitetnih pogojih, pri čemer bomo izhajali iz prepričanja, da za kvalitetno znanje in ustvarjalnega mladega človeka nobena cena ni previsoka. Tudi glede odraščajoče mladine pri nas ni dileme: skrajni čas je, da nekaj naredimo tudi zanje, za koriščenje njihovega prostega časa, vendar tako, da o tem tudi sami soodločajo. Samo zgražanje nad tem, kaj vse pri njih ni v redu, problemov ne bo rešilo. V Zares-novi politiki se bomo odzivali tudi na pobude in predloge, ki bodo prihajali od drugih skupin in posameznikov ali občinske uprave ter se opredeljevali do gradiv in rešitev, ki jih bo obravnaval in sprejemal občinski svet. Želimo sodelovati pri ustvarjanju ozračja, v katerem bodo prevladovale povezovalne sile in bo zato mogoče sprejemati najboljše rešitve. Vse, ki želite sodelovati z nami, vabimo k sodelovanju. Oglasite se nam na naslov menges@zares.si ali na tel.: 070/732-130. Branko Lipar OO Zares-nova politika Mengeš Spoštovane občanke in občani, iliivin»!« kudflu ittwtu letošnje volitve so za nami. Zahvaljujemo se vsem volivkam in volivcem, ki so nas s svojim glasom podprli - s tem pa tudi program dela in zavzemanje za napredek občine v naslednjem obdobju. Trudili se bomo, da uresničimo zastavljene cilje, predvsem pa pričakujemo tudi vaše želje, pobude in vse, kar bo v naši moči uresničevanja v delu v naslednjem obdobju. OO SLS Mengeš kultura prenovljen ravbarjev grad Ravbarjev grad leta 1679 Ravbarjev grad je eden izmed treh mengeških gradov. Do danes sta se ohranila le Ravbarjev grad oz. Zgornji grad in Staretova graščina oz. Spodnji grad. Mengeškemu dvorcu, kakor Ravbarjev grad imenuje Valvasor, je v tistih časih pripadala skoraj polovica posesti mengeškega posestva. Najstarejše lastništvo gradu, ki ga navaja Majda Smole v popisu lastnikov graščin na Slovenskem, sodi v leto 1479, ko sta dve tretjini gradu pripadali Andreju pl. Hohenwartu. Na podlagi heraldičnega reliefa, ki je vzidan nad teme glavnega vhodnega portala, se v strokovni literaturi sklepa, da je bil Jurij Haller tisti, ki je grad pozidal leta 1567, čeprav na plošči ni govora o nobeni gradnji. Heraldični reliefi so bili po običaju vzidani v fasade gradov in navadno opremljeni s prošnjo za božje varstvo in pomoč1. Na kamnito ploščo je umeščena inkrustirana črna napisna plošča, na kateri je poleg letnice 1567 napisano lORG HALLER - VSE MINE - MARTHA HALLER - PO VOLJI BOŽJI. Trostov bakrorez v Valvasorjevi Topografiji in Slavi vojvodine Kranjske iz leta 1679 nam kaže grad kot enonadstropno stavbo z osmimi okni na vzdolžni fasadi. Vogali so rustikalno poudarjeni. Okenski okviri so profilirani. Balkon je preprost, najverjetneje lesen z nadstreškom, ki je podaljšan kar s strehe. Grad je prekrit z dvokapno streho z manjšima strešnima čopoma. Grajsko dvorišče obdaja lesena ograja. Ravbarjev grad je na Franciscejskem katastru iz leta 1826 označen kot pravokotnik, nasproti katerega se pojavljajo štiri manjši objekti, ki skupaj z gradom ustvarjajo podoben ambient, kot ga lahko vidimo na Valvasorjevi podobi in ga opazujemo še danes. V Valvasorjevem času je postal lastnik dvorca baron Ferdinand Ignacij Hallerstein, ki se je poročil z edino hčerko in dedinjo Iorga Zaifrida Hohenwarta, Marijo Rozalijo. Tako je konec 17. stoletja rodbina Hallerstein Emilijan CEVC, Kiparstvo na Slovenskem med gotiko in barokom, Ljubljana 1981, p.170. h avtoâola VADBA VARNE VOŽNJE IZBRIS KAZENSKIH TOĆK PRADME IJRE V MEMGSP:! poMd&ljfllt od 9h do lih AradA cd i£h do ISh info: 040/20-15-15 * prlhddnja ilečáia CPP: m^aaifatamdw mengšu; ' Slovenska 11 Prejemnica nagrade - 30 brezplâCnih ur vožnje, izžrebane na Mihaelovem sejmu je MARtJA ŠUĚTAR (Z Prese rij pri Radomljah, Čestitamo! WWW. a vtoso la-s ma rca, CO m nasledila rodbino Hohenwart. Tako kot mnoga druga poslopja v Mengšu je 24. aprila 1842 pogorel tudi Ravbarjev grad, ki ga je Mihael Stare po tem letu v celoti prenovil. Pročelje so v celoti predelali v takrat modernem stilu klasicizma. Nastal je enonadstropen dvorec s petimi okenskimi osmi in z rustificiranim pritličjem ter pilastrsko členjenim nadstropjem vhodne fasade. Osrednjo os stavbe poudarja ohranjen renesančno oblikovan kamnit portal z dvokrilnimi vrati in kamnita heraldična plošča nad njim, osrednje okno v nadstropju ter trikotna atika z biforo na strehi. Streha nima več dveh majhnih čopov, ampak sta stranska čopa tako povečana, da streha izgleda kot štiristrana piramida. Po prenovi je dal Stare zasaditi dva sadna drevoreda, enega proti cerkvi in drugega med obema gradovoma. Uredil je tudi sprehajalno pot, ki je povezovala cerkev z obema gradovoma. Ravbarjev grad s posestvom je bil po drugi svetovni vojni podržavljen in dodeljen Državnemu podjetju za gozdne semenarne in drevesnice. To podjetje se je leta 1963 preimenovalo v podjetje Semesadike Mengeš2. Leta 1982 je grad odkupila obrtna zadruga Zora Domžale, ga obnovila ter v njem uredila svoje poslovne prostore. Leta 2006 se je podjetje preselilo v nove prostore v industrijski coni Mengeš. Leta 2006 je novi lastnik Ravbarjevega gradu postal gospod Zdravko Grginič, lastnik Založbe Izolit. Od leta 2006 je vse do danes pod njegovim vodstvom potekala celovita prenova gradu in grajskega posestva. V času te prenove smo odkrili, da je grad kljub različnim namembnostim in 2 Stane STRAŽAR, Mengeš in Trzin skozi čas, Mengeš 1993, p.90. 1 kultura sekundarnim predelavam ohranil osnovno tlorisno razdelitev iz srede 19. stoletja. Grad je zidan iz kamna, zato je ostenje izredno široko. V času prenove gradu sredi osemdesetih let 20. stoletja so prostore pregradili z montažnimi stenami, ki so sicer posegale v obstoječe oboke, poškodovale pa jih niso. Grad je tako že leta 2006 doživel osvoboditev vseh sekundarnih predelnih sten in opažev. Trajno je bila odstranjena zasteklitev arkadnega hodnika v pritličju gradu, ki danes zopet prosto komunicira z drevoredom. V glavni veži so bili odstranjeni vsi sekundarni opaži in vetrolov. Vhodna veža je zopet dobila svoj reprezentančni status in pomen. V nadstropni etaži je obnova med leti 2006 in 2008 potekala po enakem načelu. Ravbarjev grad pred obnovo ... Prav tako so bile odstranjene sekundarne montažne stene in zasteklitev v arkadnem hodniku. Veliko napora je bilo vloženega v namestitev enotnih steklenih površin v arkadne odprtine v nadstropju gradu. V velikem salonu je bila rekonstruirana štukatura. Obnovljena in restavrirana so bila vrata in vratni podboji. Pod parketom na ribjo kost iz konca 20. stol. je bil najden starejši intarziran parket, verjetno še iz časa Staretove prenove. Zaradi poškodb ga je lastnik rekonstruiral. Prenova gospodarskih objektov ob Ravbarjevem gradu je potekala sočasno s prenovo Ravbarjevega gradu. Najstarejši gospodarski objekt - kašča, ki stoji nasproti gradu ob glavnem vhodu, je bila prenovljena leta 2009. Prostor je bil v celoti statično utrjen in na novo ometan z apnenim ometom. Tla so bila tlakovana z ročno izdelanimi opečnatimi tlakovci. Ob kaščo je prislonjen mlajši objekt, ki je na dvoriščni strani v pritličju in nadstropju poudarjen z arkadnima hodnikoma. Arkade so bile ob prenovi oblikovno poenotene in zastekljene na enak način kot arkade v nadstropju Ravbarjevega gradu. V prostorih daljšega gospodarskega objekta je bila v pritličju urejena večja reprezentativna dvorana s pomožnimi prostori. V pomladnih mesecih 2010 je bila prenovljena fasada gradu, ki danes kaže precej drugačno barvno podobo kot pred tem. Pročelje je bilo pred tem sondirano s strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine, OE ... m po njej. v Kranju. Asfaltirane površine pred gradom so bile v mesecu avgustu nadomeščene s kamnitimi tlakovci. Pred grad je bila nameščena fontana okroglega tlorisa, ki s svojo formo in oblikovanjem poudarja pomen in reprezentanco osrednjega grajskega poslopja in pripadajočega dvorišča. Vveliko strokovno zadovoljstvo mi je, da revitalizacija Ravbarjevega gradu ni nikoli v času te prenove pomenila zgolj fizične obnove kulturnega spomenika. Prenovo je usmerjala lastnikova zavest o vrednosti gradu in razmišljanje o vnosu ustrezne vsebine v grad. Vsebina gradu je na koncu vedno tista, ki odloča o »preživetju« gradu. Mag. Maja Avguštin, univ. dipl. umet. zgod. ZVKDS, OE Kranj SERVIS in PRODAJA HribarjevB 38, Mengeš ~Jei: 01/729 13 03 e-maii Bvs.menges@siol.net Mtp: wwwsharp-servisst Odfxto: od 9- 12 in od 15- IS ure šport smučarski skoki pod gobavico tokrat kar pod žarometi Na Zalokah še ni bilo takega ambienta, kot je bil v petek, 15. oktobra. Poleg običajnega dogajanja in vrveža na skakalnicah je svoj čar te prireditve prispevala tudi svetloba reflektorjev, ki so osvetljevali prizorišče. To je bila nadomestna tekma za tisto, ki so jo v septembru odplavile narasle vode Pšate. Na tekmi za slovenski pokal so nastopili dečki in deklice od 9 do 13 let. Tako so skakali na vseh treh napravah, glede na svojo starostno Vzdušje na nočni tekmi na Zalokah pod Gobavico. kategorijo. Prijavljenih je bilo preko 70 nastopajočih, tekmovanje pa je uspešno zaključilo 65 uvrščenih. Videli smo lepe in atraktivne skoke. Predvsem na veliki skakalnici je bilo kar nekaj pravih malih poletov. Čeprav so domači navijači pričakovali kak odmeven rezultat mengeških orličev, sta bila vsak v svoji kategoriji najboljša Mengšana Rok Ogrinc in David Korošec, ki sta zasedla 5. mesto. Nejc Majcen, Primož Cerar in Jure Močnik pa so le nabirali prve izkušnje na resni tekmi. Morda bo že v prihajajoči zimski sezoni kak odmevnejši rezultat. Poleg številnih gledalcev so bili na tekmi prisotni tudi predstavniki občine in drugi pomembni gostje. Navzoči so bili župan Franc Jerič in podžupan Aleš Janežič, pa tudi dolgoletni in sedaj častni predsednik Franc Šuštar-Brane. Naj mi ne zamerijo tisti, ki jih morda nisem opazil; predvsem sponzorji. Ravno njim se moramo zahvaliti za pomoč in podporo, saj brez njih ne bi zmogli materialnih in finančnih bremen, ki jih prinaša resno in požrtvovalno delo v klubu. Kar se tiče nastopov starejših domačih skakalcev, naj omenim predvsem Anžeta Laniška, Matjaža Pungertarja in Jaka Kosca. Vsi trije so po pokalnem točkovanju v samem slovenskem vrhu. Za zdaj najbolje kaže štirinajstletnemu Anžetu, ki je na prvem mestu med šestnajstletniki, Matjaž je po zadnjih podatkih drugi med člani, Jaka pa je na petem mestu med osemnajstletniki. Podrobnosti sledijo v prihodnji številki Mengšana, ko bodo znani uradni rezultati. Tekst in foto: Jože Trplan V Podgorju suvereno prvaki ŠD Loka ligo loka 2010 osvojila ekipa počene gume Od maja do oktobra, ne glede na to, kaj so nam poslali z neba, včasih so bile razmere res peklenske in nemogoče, se je v Športnem parku Loka odvijala malonogometna liga Loka 2010. Prvaki so postali ekipa Počene gume iz Kamnika, drugo mesto so osvojili Najstniki Ihan, tretja pa je bila ekipa New Castle iz Trzina. Tem ekipam so bile podeljene denarne nagrade ter pokali. Čestitke vsem najboljšim, kot tudi ostalim ekipam, ki jim je letos žal zmanjkalo športne sreče. Pohvala strežnemu osebju, sodniku ter celotni ekipi, ki je izpeljala to zahtevno prireditev. V posebno čast nam je, da se je vsak torek zbrala takšna množica navijačev, vse od Gorenjske do Ljubljane in športno, tako srčno, bodrila svojo ekipo. V ligi je nastopalo 12 ekip, ki so se v prvem delu pomerile po sistemu vsaka z vsako, nato pa se je liga razdelila v dve skupini, in sicer za mesta od 1 do 6 ter od 7 do 12, v katerem so se ekipe v teh dveh skupinah še enkrat pomerile med seboj. Tako smo dobili končno stanje na lestvici. Ekipa ŠD Loka je zasedla 6. mesto in drugo leto vsekakor računa na še boljšo uvrstitev. Letos Fortuna enostavno ni bila na naši strani. Vse informacije v zvezi s tem tekmovanjem in ostalih športnih prireditvah lahko spremljajte na spletni strani www.sdloka.si. Malonogometna ekipa ŠD Loka pa je nastopala tudi v letni ligi v Podgorju, kjer je bilo prijavljenih 10 ekip. Samo z enim porazom v 18 krogih pa je zasluženo postala prvak in tako več kot popravila neuspeh v domači ligi. Ker pa smo želeli, da bi povezali druženje in tekmovalnost teh dveh lig, smo organizirali prvi Super pokal Loka-Podgorje 2010, na katerem sta nastopili prvi dve najbolje uvrščeni ekipi. Tako so nastopile ekipe Počene gume ter Najstniki Ihan in ŠD Loka ter MM 94. V prvem polfinalu so se pomerili »Ločani« in »Ihanci«, ki pa ga je po streljanju šestmetrovk dobila domača ekipa. V drugem polfinalu pa sta se srečali ekipi Počene gume in MM 94. Zmagali so »Gumarji iz Kamnika« in se tako v finalu udarili za prestižno lovoriko z ekipo ŠD Loka. V tej tekmi, finalu vseh final, pa smo pokazali pravo borbenost in izkušenost, pustili srce na igrišču in več kot zasluženo zmagali z rezultatom 6 : 5 ter tako visoko v zrak dvignili prvi Super pokal Loka-Podgorje 2010! Naš cilj je tudi naslednje leto organizirati podobno tekmovanje, izpeljati ligo še bolje, jo narediti še kvalitetnejšo in, kar je najpomembnejše, da tudi v bodoče zmaguje športni duh in prijateljstvo. Ni pomembno zmagati, ampak sodelovati! Vabljeni tudi vi! Naše barve bomo zastopali tudi v zimski ligi MSD Domžale. Spremljajte nas na www.msdliga.si. Lep športni pozdrav. Peter Frantar Udeleženci lige Loka 2010 ŠpORTNi pORTRET RAD BI BIL UČITELJ ŠPORTNE VZGOJE ALI KAJ PODOBNEGA - ANŽE PIŠEK, NOGOMET Anže je 14-letni mladenič, ki mu nogomet predstavlja veselje, način preživljanja časa in ne nazadnje vsakodnevno rutino. Brez rednega in kvalitetnega treninga namreč še tako nadarjen športnik ne pride daleč. Anže pa cilja visoko, morda bo od nogometa nekoč celo živel _ v Mengšu kot sedaj v Domžalah zelo uspešni. Vseeno pa mislim, da sta največja uspeha 1. mesto na mednarodnem turnirju v Valenciji in naslov državnega prvaka do 12 let. V državni ligi U-14 trenutno zasedamo 1. mesto v jesenskem delu. Koliko časa ti vzamejo treningi in koliko tekme? Treniramo petkrat na teden, tekme pa so vsak konec tedna. Treningi in tekme mi vzamejo kar veliko časa, zato prostega časa ne ostane veliko. Kako zgleda trening? Na kateri poziciji igraš? Na začetku treninga se sprva ogrejemo z različnimi vajami, nato trener določi oz. predstavi vsebino treninga. Trenutno igram na poziciji veznega igralca. Kaj je tisto pri nogometu, kar te še posebej navdušuje in je krivo, da treniraš prav ta šport in ne katerega drugega? Nogomet mi je prirasel k srcu, saj ga igram že od šestega leta. Sedaj bi težko shajal brez njega. Navdušuje pa me njegova nepredvidljivost, dinamika in nenazadnje povezanost s soigralci. Vemo, da se v svetovnem nogometu obračajo veliki denarji. Ali je trenirati no- Šport je velik del tvojega življenja. Se tudi ostali člani družine tako posvečajo skrbi za zdrav duh v zdravem telesu? Več ali manj se vsi v družini ukvarjamo s športom. Moj oče je prav tako igral nogomet. Treniral je v različnih klubih, po koncu nogometne kariere je postal trener mlajših selekcij. Moj brat Gašper tudi igra nogomet v NK Mengo28. Mami pa se rekreativno ukvarja z različnimi športi. Šola ti poleg nogometa verjetno vzame veliko časa. Ti sploh še ostane kakšna urica za sprostitev? V šoli do sedaj nisem imel težav in upam, da bo tako tudi naprej. Poleg šole in nogometa me zanimajo tudi drugi športi, kot so odbojka, namizni tenis, badminton ipd. Večkrat nastopam za šolo na različnih šolskih športnih tekmovanjih. Si želiš, da bi šport postal tvoj poklic ali te zanima kaj čisto drugega? V življenju želim početi nekaj, kar je povezano s športom in poučevanjem. Rad bi bil učitelj športne vzgoje ali kaj podobnega. Se ti zdi, da bi od nogometa lahko živel oz. bi bil to lahko tvoj poklic? To so prav gotovo sanje vsakega mladega igralca, vendar pa je to težje uresničiti. Živeti od nogometa se da, vendar moraš biti zelo dober in igrati v tujini. Moj prvi cilj je zaenkrat dokončati šolanje in pridobiti poklic, ki si ga želim. Kdo te je sploh navdušil za šport in kdo za nogomet? Za šport so me navdušili moji domači, saj so se vsi ukvarjali z različnimi športi. Prav za nogomet pa me je navdušil moj oče. Ko je še sam igral nogomet, me je velikokrat vzel na svoje treninge in tekme, tako da nogomet spremljam že od malih nog. Kje si začel trenirati, kje treniraš zdaj? Moja nogometna pot se je začela v NK Mengo28. Začel sem trenirati pri šestih letih. Ko sem bil star 11 let, sem prestopil v NK Domžale. Sedaj igram v ekipi U-14. Moj trener v tej selekciji je Miha Vončina, s katerim se dobro razumem in menim, da mi bo pomagal k uresničitvi mojih ciljev. Nam lahko zaupaš uspehe svoje ekipe? Lahko rečem, da smo bili tako gomet drago? Si lahko to privošči vsak otrok? Pri nas nogomet ni posebno drag šport, mislim da ga lahko trenira vsak otrok, če le ima voljo. Kdo je tvoj vzornik med slovenskimi nogometaši in kdo med tujimi? Med slovenskimi nogometaši Valter Birsa, saj je levičar tako kot jaz, med tujimi pa Frank Lampard, saj igra v mojem najljubšem klubu FC Chelsea. Tudi on igra na poziciji veznega igralca. Se ti zdi, da je naša reprezentanca letos v Južni Afriki dosegla veliko ali bi lahko še več? Mislim, da je reprezentanca dosegla zelo veliko, z malo več sreče bi lahko prišli še dlje. Si navijač in tekme slovenske reprezentance kdaj spremljaš v živo? Seveda sem navijač in redno spremljam tekme slovenske reprezentance po televiziji ali pa v živo. Tekst: Mojca V. Trobevšek Foto: Zasebna zbirka razvedrílo Rešitev oktoberske križanke: ROSILKA, EPISKOP, KLEK, SI, BRONASTA, IVIEDAUA, WA, KENT, CHO, BEČ, CUKANJE, OLL, OLIVIER, IAN, CIANKALU, IHICRA, ODVISNICA, AGA Med pravilno izpolnjenimi križankami, ki bodo do 2. decembra 2010 prispele na naslov: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš ali jih boste dostavili v vložišče, bomo 3. decembra izžrebali glavno nagrado. Nagrado podeljuje Marche Gostinstvo d.o.o.. Glavno nagrado prejšnje križanke prejme Tit Vrhovnik, Mengeš. Nagrajenec bo o nagradi obveščen po pošti. Čestitamo! Ime...... Priimek. Naslov.. Pošta.... 7 9 8 5 3 6 3 2 2 8 5 9 3 9 6 8 1 7 3 9 5 6 3 7 8 3 7 2 6 Tadejev znakoskop za mesec NOVEMBER ljubezen posel denar zdravje Oven V V V © © € « Bik v V © © © € € « « Dvojčka © © € € « Rak V v v © © © € « Lev v V © € € « « « Devica © © € € € « Tehtnica V V © © © € € « « « Škorpijon V V V © € € € « Strelec © © © € € « « « Kozorog V V © € « « « Vodnar V V V © © © € « « Ribi © © € € € « 1 znak - slabo 2 znaka - dobro 3 znaki - odlično Tadej Šink, horarni astrolog písma bralcev sprememba retro pričeske Na stilsko preobrazbo smo tokrat povabili Alenko Erzar, ki je po stilu pričeske ostala v osemdesetih, zaradi česar je bila končna sprememba toliko bolj očitna. Osnovna barva las je ostala svetla, zato jo je frizerka Vida popestrila z gostimi tankimi prameni v rjavem tonu. Na ta način je dosegla nežno prelivanje barvnih tonov, kar je tudi trenutno trend v načinu barvanja. Dolge lase na zatilju je bilo potrebno močno skrajšati, prečka iz sredine pa se je pomaknila nekoliko na levo. Rezultat tega je bil modernejši ter bolj mladostni videz tokratne kandidatke. Alenko je nova pričeska skoraj povsem spremenila, zato make up artistka Katarina ni imela preveč zahtevnega dela, zaradi česar je več pozornosti namenila nasvetom za ličenje. Da pa bi vaš make up v zimskih dneh blestel, morate paziti na samo nego kože in podlago pudra. Koža se pozimi zaradi nizkih temperatur in suhih prostorov hitreje izsuši, zato kožo večkrat navlažite s tonikom oz. kremo, ki ima veliko vlage in maščob. To daje koži potrebno vlažnost in prožnost. Za lepo in negovano kožo si vsaj enkrat tedensko privoščite obrazno kopel in masko, ki jo lahko same pripravite doma. Zraven še dodajte raznoliko prehrano, gibanje na svežem zraku, zadosti spanca, ščepec dobre volje, zajemalko pozitivne energije in velik nasmeh na obrazu. Tako bo vaša koža ohranila vitalnost in sijoč videz. Za konec pa še babičin nasvet za svežo masko iz skute in peteršilja. Potrebujemo žlici medu, žlico skute in šopek peteršilja. Peteršilj nasekljate in vse skupaj zmešajte. Na obrazu pustite od 20 do 30min ter sperite z obilico tople vode. Rezultat zagotovljen! Za stilsko preobrazbo se zahvaljujemo Vidi Križnič iz Studia 9 in Katarini Zadnikar. Uredništvo Spoštovani bralci! Rubrika Pisma bralcev je namenjena vam bralcem, in sicer za izražanje mnenj, pripomb ali pohval. Zaradi omejenega prostora si uredništvo v skladu s svojo uredniško politiko pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja prispevkov, daljših od 30 tipkanih vrstic (ca. 3000 znakov s presledki), ter neobjave prispevkov, ki jasno vzpodbujajo h kakršnikoli obliki nestrpnosti. V tej rubriki prispevkov ne lektoriramo ter ne objavljamo slikovnega materiala. TURIZEM SMO LJUDJE Spoštovani sokrajan, naj vam pojasnim ideje in cilje TDD-ja, ker jih, kot sam pravite, ne razumete najbolje. Vaša razmišljanja so nekoliko negativno naravnana, če ne celo žaljiva do našega entuziazma, ki mi izpod vašega peresa zveni kar malce porogljivo in do naših prizadevanj. Te vrste podpora nam zagotovo ni v vzpodbudo. Želim vam nekoliko olajšati »vaše strahove in bojazni« v zvezi z našim delovanjem. Moti vas ideja o koritih z rožami in klopeh ob poteh, zaradi katerih pa Dobeno zanesljivo ne bo bolj oblegano, le lepše bo. Predlagam, da si okrog hiše, ki ste jo verjetno enkrat pač morali zgraditi, ko vas to gradbišče s hrupom očitno še ni motilo, danes pa naj se mladi znajdejo kot vejo in znajo. Zgradite še visoko ograjo, da vas ne bo zmotil pogled na rože in vam ne bo treba poklepetati s prijaznimi pohodniki, ki bi si odpočili v bližini vaše hiše. Ljubljana, ki jo priporočate, pa bi morda bolj odgovarjala vam - pa ne zaradi hrupa, ampak, ker se boste odlično počutili v masi brezosebnih, vase zaprtih odnosov med prebivalci, ki se ne družijo, ne pogovarjajo, za rože in klopi (te se mimogrede nahajajo tudi ob gorskih poteh) jim tudi ni kaj dosti. Tam vaš mir zagotovo ne bo kaljen. Toda vi ste v tem kraju, kamor ste se nekoč odločili priti in me čudi, da tu niste zadovoljni! Malce se mi dozdeva, da bi nekje v sebi še najraje, da bi bilo z vašim prihodom na Dobeno konec tako s priseljevanjem kot z obiskom le-tega?! V TDD smo še posebej veseli mladih članov, saj bodo ti, polni moči in idej, še dolgo voljni marsikaj postoriti v prid našega kraja. Se pa starejši kdaj tudi ne strinjamo popolnoma z njimi, a povem vam, da sta strpnost in potrpljenje ne le božja mast, kar so vedeli že včasih, temveč v tem egoistično-materialistično naravnanem času edini bilki, ki nas lahko obdržita na površju globoke in hudo kalne vode! Sicer pa - le kje bi se okoličani in domačini, vključno z vami, sprehajali, nabirali gobe in kostanj, se rekreirali in sproščali, če bi tako odklonilno razmišljali vsi Dobenci, tudi lastniki gozdov, travnikov in zemlje, po kateri se prepletajo številne sprehajalne poti in kolesarske steze,saj se večina nahaja na privatnih zemljiščih?! Sama se vse bolj trudim biti pozitivna in spoštovati ter ceniti delo drugih, tako, kot želim, da drugi vrednotijo moje. In želim biti strpna in razumevajoča - do mladih, ki si šele gradijo dom, do obiskovalcev, utrujenih od hrupa in vrveža, v katerem, žal, prebivajo ... do drugače mislečih in živečih od mene. Prav bi bilo, da bi se vsi zavedali, da smo (tudi) turizem predvsem ljudje - s svojo prijaznostjo in gostoljubnostjo. Bernarda Aleš - Naca OBVOZNICE IN VOLITVE Kako zanimivo se odvijajo stvari pred volitvami, vsi zadnje trenutke gradijo in obljubljajo nove gradnje, ceste, nakupovalna središča, dvorane _ No letos se je zaradi velikih gradenj cestišč zgodil t.i. "asfaltni mrk" saj se asfalta za preplastitev oziroma nove cestne površine skoraj pol septembra ni dalo dobiti. Tako so stala dela na Mengeški cesti skozi Trzin in v naši občini v Topolah, kjer so bile razmere zelo slabe. No tako se je pred volitvami začela gradnja Mengeške obvoznice, kar je pohvalno. Obvoznica bo zmanjšala promet skozi Mengeš, bo pa tudi odrezala številne sprehajalne in stranske poti preko polja do Domžal. Sprašujem se zakaj se je Mengeš temu odrekel? Potrebujemo jih tako za kmetijske stroje kot za rekreativce, ki jih uporabljajo vsakodnevno. Res je, da bi se zaradi podvozov potrebnih za ureditev stranski poti, končni znesek povečal in verjetno tudi časovno podaljšala gradnja, vendar se moramo zavedati, da bodo kasnejši popravki dražji in dolgotrajnejši. Ne iščem krivca kdo je in zakaj in kako, še vedno je možno ukrepati. Mogoče pa ni interesa? Še ena zanimiva zgodba. Tudi v Trzinu so pred volitvami obljubili obvoznico za Trzin, ki se bo prav tako gradila po vzhodni strani. Vprašanje je, kje se bo priključila mengeški obvoznici? Tam se bo pojavil še večji problem s podvozi. Gradnja na vodovarstvenem področju je že tako nevarna, da na spremembo okolja ne govorimo. Kako bo poskrbljeno za divje živali? Že sedaj za to ni poskrbljeno, dvomim da kasneje bo, čeprav bi bil nadvoz za písma bralcev prehod divjadi že sedaj nujno potreben. Prav tako je vprašanje varnosti kolesarjev, ki sedaj prav tako nimajo ustrezne kolesarske proge. Veliko se jih je izognilo prometu preko polja proti Domžalam, ki bodo sedaj ukinjene, ali pa po stranski cesti proti do Trzina, kjer pa se je v zadnjem letu spremenila prometna ureditev in to več ni možno. Kako in če se bodo stvari reševale bomo videli, upam samo da se bodo rešile hitro, še pred naslednjimi volitvami. Aleksander Sešek POSLEDICA DOBREGA DELA - JE MOJA ZMAGA Župan Jerič, kar se njega tiče in njegove liste za razvoj občine Mengeš, je lahko zadovoljen. Prehitel je do sedaj vodilno po številu glasov LDS, svojo najbolj zvesto in najmočnejšo partnerico pri 'dobrem delu'. Županova lista in LDS sta se, po številu glasov, praktično zamenjali. LDS je največja poraženka teh volitev saj je imela najboljše izhodišče in edina konkurenčnega kandidata za župana. Drugi dve podpornici župana SLS in SD sta ostali skoraj na istem. SLS je bila celo na robu izgube enega mandata. Ostali konkurenti so bili brez ambicij, nepripravljeni resno konkurirati in predstaviti drugačno vizijo razvoja ter ravnanj. Razen posebnosti teh volitev, tudi v Sloveniji, to je liste AVK - »ZA Alpsko Vodo izpod Krvavca«, ki je sodelovala pod tem nazivom, ker si je večina v svetu občine dovolila in preprečila referendum. Slabo vodenje države nista izkoristili opozicijski SDS in SLS. Edina stranka, v tem mandatu neparlamentarna, ki je v teh razmerah in taki udeležbi ter neveljavnih glasovih napredovala po številu glasov, je Nova Slovenija. V naši občini je ob 254 več občanov v volilnem imeniku (5755 - 5501) kot leta 2006 prišlo volit in oddalo glasove 819 manj (3325-2506). To je le 76% tistih (ob 254 več upravičencih) iz leta 2006. Veliko več je bilo neveljavnih glasov, kar za 179% več! Med 3325 glasovalci leta 2006 le 34, pri letošnjih 819 glasovalcih manj pa kar 134. Volilna udeležba v Občini Mengeš še nikoli ni bila tako slaba. Padla je iz 62,37 % na 45,23 % - za dobrih 17 %. Zmaga oz. 'dobro delo' ima veliko črnih pik. Tokrat ostanimo le pri (ne)demokraciji: preprečen je bil referendum zaradi strahu pred odločanjem ljudi ali bo Občina Mengeš sodelovala pri obnovi Vodovoda Krvavec in ohranila vodne pravice, lastništvo ter oskrbo z alpsko vodo; urednik, ki je sin svetnika na županovi listi je izvajal cenzuro in neenakopravno obravnaval (kritično) nevladno organizacijo kakršna je Civilna iniciativa Mengeš (zanimivo da gospa Drolc šele sedaj piše o tem, prej pa je bila tiho); ter ukinitev objav vprašanj in pobud svetnikov v glasilu Mengšan, da se prepreči seznanjanje s kritičnimi prispevki tudi na ta način. Od ostalega bi vseeno omenil, da je skrajni čas, da se pristopi k izvedbi podhodov za pešce in kolesarje pod obvoznico za smer 'lipce' (Groblje, Stob oz. Domžale) ter smer Preserje (Lek). Semafor, ustavljanje prometa ter s tem večji stroški in onesnaženje, da ne pomislim na nesreče in žrtve, nimajo cene. Strošek nekaj deset tisoč evrov in celo manj izgubljenih zemljišč, če je izvedba ustrezna vsega tega dolgoročno ne odtehtajo. Za zgled vsi vzemite podhod na Duplici, ki je gradbeno že izveden. Na koncu se zahvaljujem in opravičujem vsem, ki so me spodbujali k kandidiranju za župana. To mi (nam) enostavno ni bilo namenjeno. So tudi drugi in drugačne poti. Tomaž Štebe Rdeči križ Mengeš Občina Mengeš Osnovna šola Mengeš vabilo Spoštovani, leto je naokoli in ponovno je čas za srečanje z vsemi, ki ste dopolnili 70 ali več let. Tradicionalno druženje bo v soboto, 4. decembra 2010, ob 12. uri, v Osnovni šoli Mengeš. Zaradi Zakona o varstvu osebnih podatkov v letošnjem letu ne bomo pošiljali vabil vsakemu posamezniku, zato prosimo vse, ki ste že dopolnili 70 let, da svojo udeležbo potrdite do srede, 24. novembra 2010, na telefonsko številko: 01/7237- 081 (vložišče Občine Mengeš) ali 01/7247-100 (tajništvo Občine Mengeš). Franc Jerič, župan OBVESTiLA Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, Mengeš, na podlagi Zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 14/07) ob uporabi določb Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03 in 18/04) in Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06-UPB in naslednji) objavlja javni razpis za oddajo profitnega stanovanja v najem za določen čas. 1. Predmet oddaje: - Dvosobno stanovanje v pritličju večstanovanjskega objekta na naslovu Levčeva ulica 13a, Mengeš, s površino 55,35 m2, za izhodiščno najemnino v višini 288,00 EUR. - Dvosobno stanovanje v mansardi večstanovanjskega objekta na naslovu Kolodvorska cesta 2a, Mengeš, s površino 58,70 m2, za izhodiščno najemnino v višini 278,00 EUR. Stanovanji sta vseljivi takoj in se oddajata za dobo petih let z možnostjo podaljšanja najemne pogodbe. Varščina za najem znaša tri mesečne najemnine, plačati pa jo je potrebno pred vselitvijo. Varščina se po poteku najemnega razmerja najemniku vrne pod pogoji, ki jih natančneje določa najemna pogodba. 2. Splošni razpisni pogoji: Splošni razpisni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prosilci, da lahko kandidirajo na javnem razpisu: - državljanstvo Republike Slovenije, - stalno prebivališče na območju Občine Mengeš. Interesenti za najem stanovanja morajo k vlogi za razpis priložiti: - podatke o najemniku in osebah, ki bodo z njim uporabljale stanovanje (ime in priimek, EMŠO, davčna št.), - višino ponujene najemnine (v primeru, da vlagatelj ponudi nižjo najemnino od izhodiščne, se njegova vloga zavrže). 3. Merilo za izbor: Edino merilo za izbor je najvišja ponujena najemnina. 4. Rok za oddajo vloge: Rok za oddajo vloge je do 30. 11. 2010, do 12.00 ure. Vloga mora prispeti na naslov: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, v zaprti ovojnici s pripisom (Javno zbiranje ponudb - oddaja profitnih stanovanj v najem - NE ODPIRAJ). Šteje se, da je vloga prispela pravočasno, če je bila oddana zadnji dan roka za oddajo vlog na pošti s priporočeno pošiljko ali osebno do 12. ure v vložišču Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš. Če bo prosilec oddal nepopolno vlogo, bo pozvan, da jo v roku 8 dni dopolni. Vloge prosilcev, ki v navedenem roku ne bodo dopolnjene in vloge, oddane po zaključku razpisnega roka, bodo s sklepom zavržene. Zainteresirani lahko dvignejo obrazec vloge za razpis v vložišču Občine Mengeš ali na spletni strani www.menges.si, pod rubriko OBJAVE - RAZPISI. 5. Obvestilo o izboru: Ponudniki bodo pisno obveščeni najpozneje v roku 15 dni po sprejemu odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika. Z izbranim ponudnikom bo sklenjena najemna pogodbe, in sicer v roku 8 dni od pravnomočnosti sklepa o izbiri. V primeru, da ponudnik ne sklene najemne pogodbe v roku, se šteje, da je odstopil od ponudbe in se najemna pogodba lahko sklene z naslednjim najugodnejšim ponudnikom. 6. Nesklenitev pogodbe: Občina Mengeš si pridržuje pravico, da najemne pogodbe ne sklene z nobenim ponudnikom. Datum: 10. 11. 2010 Številka: 3520-34/2010 OBČINA MENGEŠ Franc Jerič, župan pravočasno po nove osebne izkaznice V letošnjem novembru bo potekla veljavnost 50.205, v mesecu decembru pa 84.131 osebnim izkaznicam. Iz evidence Ministrstva za notranje zadeve izhaja, da je v letošnjem letu 41.875 državljanom že potekla veljavnost osebne izkaznice, pa nove še niso pridobili. Proizvajalec osebnih izkaznice mora, skladno s pogodbo, osebno izkaznico izdelati v roku 4 delovnih dni od prejema naročila, v primeru prejema več kot 2.000 vlog dnevno, pa se lahko rok za izdelavo podaljša. Ker pričakujemo povečano število vlog in s tem podaljšanje roka za izdelavo osebnih izkaznic, vse državljane pozivamo, da preverijo veljavnost svojih osebnih izkaznic ter vlogo za izdajo nove osebne izkaznice vložijo pravočasno. Dodatne informacije Osebna izkaznica ni obvezen dokument za mladoletne državljane, mora pa jo imeti vsak polnoleten državljan s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, če nima druge veljavne javne listine, opremljene s fotografijo, ki jo je izdal državni organ (veljavnega potnega lista, vozniškega dovoljenja, obmejne prepustnice, orožnega lista ipd.). Vloga za izdajo osebne izkaznice se lahko vloži le osebno, na kateri koli upravni enoti, ne glede na kraj stalnega prebivališča. Vlogo za izdajo osebne izkaznice mladoletne osebe vloži zakoniti zastopnik. Otrok po dopolnjenem 8 letu starosti mora biti ob vlogi navzoč. Vlogi je potrebno predložiti fotografijo ali potrdilo z referenčno številko iz sistema E-fotograf (slika v digitalni obliki) ter staro osebno izkaznico, ki jo uradna oseba uniči. Cena, ki vsebuje plačilo obrazca s personalizacijo in upravno takso, znaša: - 16,70 EUR za osebno izkaznico z veljavnostjo 10 let (za polnoletne državljane); - 13,16 EUR za osebno izkaznico z veljavnostjo 5 let (za državljane od 3 do 18 leta starosti); - 13,16 EUR za osebno izkaznico z veljavnostjo 3 let (za državljane do 3 leta starosti). Osebna izkaznica je dokument za izkazovanje istovetnosti ter državljanstva, z veljavno osebno izkaznico pa lahko slovenski državljani tudi potujejo, in sicer v Avstrijo, Andoro, Belgijo, Bolgarijo, Bosno in Hercegovino, Ciper, Češko, Črno Goro, Dansko, Estonijo, Finsko, Francijo, Grčijo, Hrvaško, Irsko, Italijo, Islandijo, Latvijo, Litvo, Luksemburg, Madžarsko, Malto, Makedonijo, Nemčijo, Nizozemsko, Norveško, Poljsko, Portugalsko, Romunijo, Slovaško, Srbijo, Španijo, Švedsko, Švico in Veliko Britanijo. Uradne ure Upravne enote Domžale ponedeljek in torek, od 8. do 15. ure, sreda, od 8. do 12. in od 13. do 18. ure, petek, od 8. do 13. ure. Upravna enota Domžale obvestíla PD JANEZ TRDINA MENGEŠ VABI V SOBOTO, 13. NOVEMBRA, NA paški kozjak - basališče (1.272 m). V poznojesenskem času se bomo podali na krajšo turo po delu Paškega Kozjaka, okoli 7 km dolgega, ozkega in strmega apnenčastega pogorja, ki ga od drugih ločita reki Paka in Hudinja. Dosegli bomo njegovo najvišjo točko na vrhu Basališča, do katerega bomo prišli po grebenski, markirani in nezahtevni poti. ZBOR: ob 7.30 za Kulturnim domom Mengeš - pred novimi prostori društva VIŠINSKA RAZLIKA: 312 m med izhodiščem in vrhom (500 m po markirani poti) ZEMLJEVID: Pohorje 1:50.000 ČAS HOJE: 3,5-4 ure (v primeru lepega vremena še »skok« na sosednji Špik, razgledno točko na 1.109 m -dodatna ura) PRIJAVE: najkasneje dan pred turo na tel.: 041/325-456 (Nika Zavašnik) Šolski sklad Občine Mengeš vabi na humanitarno prireditev SONCE ZA VSE. Prireditev bo v torek, 16. novembra 2010, ob 18. uri, v Kulturnem domu Mengeš. Pripravili smo vam pester in zanimiv program. Prisrčno vabljeni! Vstopnice si lahko zagotovite v tajništvu OŠ Mengeš, Teater Baru, Supermarketu Tuš, Trgovini HA-NI ter uro pred začetkom na blagajni KD Mengeš. Ves izkupiček iz prodanih vstopnic bo nakazan na tekoči račun Šolskega sklada! DRAGI OTROCI, SPOŠTOVANI STARŠI! Knjižnica Janeza Trdine Mengeš vas vabi na predstavo pisateljice Aleksandre Pinterič z naslovom SMETIŠČNI ŠKRAT. Predstava bo v četrtek, 25. novembra 2010, ob 17. uri, v prostorih stare knjižnice. Vstopnine ni! Vstopnice si zagotovite v knjižnici, s seboj na predstavo pa prinesite pest zamaškov. Veselimo se vašega obiska! obvestíla TURISTIČNO DRUŠTVO MENGEŠ IN OBČINA MENGEŠ VABITA NA JAVNO TRIBUNO turizem - potencial naše prihodnosti. Na tribuno predvsem vabimo politične stranke in liste, ki so imele v svojih političnih in strokovnih programih ter planih svoje poglede na razvoj turizma v Občini Mengeš. Predstavili bomo programe pri vključitvi in delu za združenje Srce Slovenije in okvirne načrte dela za leto 2011. Vabimo pa seveda tudi vse posameznike za posredovanje dobrih idej in pogledov na to problematiko. Javna tribuna bo v sredo, 24. novembra, ob 19. uri, v prostorih stare knjižnice Mengeš. VARSTVENO-DELOVNI CENTER INCE MENGEŠ V SODELOVANJU Z RADIEM VESELJAK PRIREJA 17. HUMANITARNO GLASBENO PRIREDITEV SLOVENSKI SLAVČEK 2010 v petek, 19. novembra 2010, ob 19. uri, v hali Komunalnega centra v Domžalah. PRODAJA VSTOPNIC: VDC INCE, tel.: 01/83 43 266, 01/72 37 933, Cvetličarna MAJA (Trgovski center Tuš Mengeš), MERCATOR center Domžale - Info pult (trafika), OFFICE 1 SUPERSTORE - trafika VELE DOMŽALE, Prevozi in turizem Edita VRANKAR, Češnjice 1, Laze v Tuhinju, Kavarnica SVETILNIK, Ljubljanska cesta 3D, KAMNIK. Cena vstopnice je 8 EUR. župnija mengeš vas vabi 12. 11. 2010, ob 19.30 Dekanijsko srečanje mladih v Župnijskem domu svetega Mihaela. Gost večera bo misijonar Jože Andolšek. 13. 11. 2010, ob 19.00 Taizéjska molitev mladih v župnijski cerkvi svetega Mihaela 15. 11. 2010, ob 20.30 Učenje meditativnih plesov v skupini v Župnijskem domu svetega Mihaela 24. 11. 2010, ob 20.00 Dobrodelni koncert KLIC DOBROTE v Celju V okviru tedna KARITAS, ki bo v dneh od 22. do 28. 11. 2010, vas vabimo, da se udeležite koncerta ali poslušate neposredni prenos preko TV Slovenija ali radia Ognjišče in darujete za ljudi v stiski. 26. 11. 2010, ob 18.45 Filmski večer v Župnijskem domu svetega Mihaela Tista lepa leta (gorniški film) Scenaristka: Mojca Volkar Trobev-šek Režiser: Boštjan Mašera Film med drugim prikazuje življenjsko zgodbo 82-letnega Rada Kočevarja, ki je po končani alpinistični poti postal učitelj geografije, ostal pa je dejaven kot gorski reševalec, gorski vodnik, smučar in planinski predavatelj. Še danes je izjemno vitalen, redno se ukvarja s športom, do življenja pa ima optimističen in humoren odnos, ki ga vedno znova pomlajuje. Film je na 4. mednarodnem festivalu gorniškega filma Domžale prejel posebno nagrado mednarodne žirije z obrazložitvijo, da gre za odkrit in ganljiv vpogled v zgodovino slovenskega alpinizma po 2. svetovni vojni, ki vključuje do sedaj popolnoma neznane podrobnosti. Vsako sredo, ob 20.30 Telovadba za ženske v Župnijskem domu svetega Mihaela 11. 12. 2010, ob 16.00 Duhovna priprava na božič v Župnijskem domu svetega Mihaela obvestíla, zahvala poročilo gasilske zveze mengeš za mesec oktober Sobota, 23. oktober 2010 Ob 19.18 je na robu gozda ob cesti Topole-Koseze zagorel kup sena. Požar so pravočasno pogasili gasilci PGD Topole, tako da materialna škoda ni nastala. Gasilska zveza Mengeš DRUŠTVO ZA ŠTUDIJE KONTEMPLATIVNIH TRADICIJ vas vabi na tematski večer iz ciklusa Meditacija in čas, z naslovom v ponedeljek, 29. novembra 2010, od 19.30 do 21.00, v knjižnico Mengeš. ciklame Letne rože smo pospravili. Na vrsto prihajajo notranje rastline. Običajno si želimo rastline, ki cvetijo. Med njimi so ciklame, ki so lahko v različnih barvah in velikosti cvetov. Lahko rečem, da niso zahtevne. Rade imajo manj tople, svetle prostore. Oskrba: zalivamo jih vsake tri, štiri dni, z vodo v podstavku ali v okrasnem loncu. Pogosto jih tudi gnojimo. Višek vode v podstavku oz. okrasnem loncu po uri ali dveh odlijemo. Odcvetele cvetove odstranjujemo tako, da primemo za odcvetelo steblo, ga zavrtimo in izpulimo. Nove cvetoče poganjke »vodimo« proti sredini lončka, liste pa navzven. Tako vzdrževana ciklama vas lahko razveseljuje skoraj do pomladi. Rajko Vuga i jesenSki nasad - i., 1. ■"■ 1 Spomin edini, ki ostane, edini cvet, ki ne ovene, edina luč, ki ne ugasne. ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi našega dragega sina, moža, očeta, brata, strica in svaka Lojzeta Kodeha Iskreno se zahvaljujemo vsem za ustno in pisno izrečena sožalja, za podarjeno cvetje, sveče, darove za župnijski dom in svete maše. Hvala vsem, ki ste nam z besedo in dejanji pomagali ob urah slovesa in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Stanku Koželju za ganljive besede ob slovesu. Zahvaljujemo se tudi g. župniku Janezu Avseniku za lep poslovilni obred in pevcem kvarteta Krt za sočutno zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste se in se še boste ustavljali ob njegovem preranem grobu ter se v mislih spominjali nanj. Vsi njegovi zahvale ZAHVALA V 78. letu starosti nas je tiho zapustil mož, oče, tast in stari oče Peter Gubanec iz Mengša. Za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti se iskreno zahvaljujemo vsem našim sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem, znancem, Občini Mengeš, Društvu upokojencev Mengeš, Turističnemu in Kolesarskemu društvu Mengeš ter Prostovoljnima gasilskima društvoma Mengeš in Domžale-mesto. Za izrečene poslovilne besede se zahvaljujemo Mirjanu Trampužu in Jožetu Hribarju, za sodelovanje na pogrebni slovesnosti pa Prostovoljnemu gasilskemu društvu Mengeš in Društvu upokojencev Mengeš. Posebna hvala tudi urgentni službi Zdravstvenega doma Domžale za strokovno in hitro pomoč takrat, ko smo jo najbolj potrebovali. Vsi njegovi Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha, skrita bolečina. ZAHVALA V svojem 66. letu starosti nas je zapustil Peter Aleš iz Topol Od njega smo se poslovili 25. oktobra 2010 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za cvetje, sveče in izrečena sožalja. Hvala g. župniku Janezu Avseniku za pogrebni obred, pevcem in PGD Topole. Sin in hči z družino Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ... iÉf mLà Mnogo prezgodaj se je v 56. letu starosti od nas poslovila Kristina Zupančič rojena Vrhovnik. Ob boleči izgubi naše drage mami se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, bivšim sodelavkam in znancem, ki ste nam ustno ali pisno izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in svete maše. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem kvarteta Krt in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala dr. Kovač Mohar, sestri Vandi ter patronažni sestri Sabini za izjemen trud v času bolezni. Vsi njeni w Občina Mengeš MIKLAVŽEVANJE Spoštovani otroci! Leto je naokoli in ponovno je čas, da vas obišče Sveti Miklavž, zato vas obveščamo, da bo v letošnjem letu organizirano MIKLAVŽEVANJE za otroke: iz Mengša v soboto, 4. 12. 2010, ob 16.30, pred cerkvijo Sv. Mihaela v Mengšu (organizator: Občina Mengeš, izvajalca: KD Franca Jelovška Mengeš in Župnija Mengeš); iz Topol v soboto, 4. 12. 2010, ob 18.30, pri kapelici Sv. Lucije pod Plešo v Topolah (organizator: Občina Mengeš, izvajalec: KD Franca Jelovška Mengeš); iz Loke pri Mengšu in Dobena v nedeljo, 5. 12. 2010, ob 16.00, v dvorani Gasilsko kulturnega doma v Loki pri Mengšu (organizator: Občina Mengeš, izvajalec: KD Antona Lobode Loka pri Mengšu). Vabim vas, da se skupaj s starši udeležite prireditve! Franc Jerič, župan POMEMBNO: Osebnih vabil vsakemu posameznemu otroku Občina Mengeš ne bo pošiljala zaradi spoštovanja Zakona o varstvu osebnih podatkov!