Naši dopisi. Dobrova dne 10. junija. (Košnja in drugo.) Pretečena zima bila je suha in skoraj brez snega. Ljudje so se bali, da jim svež in suhi mraz Vničita ozima žita po polji, a da na travnikih in senožetih kaj prida kositi ne bode. Prišlo je pa do sedaj, hvala Bogu, vse drugače. Povelikonočno deževje, katero je do sedaj skoraj neprestano trajalo in pa toplo vreme vme? , oživilo jo polja, travnike in senožeti, da so se razvila do polne krasote. 2ita in drugi sadeži lepša biti ne morejo, a trave so sploh tako goste in velike, da se kaj tako bujnega le prav redko kedaj pojivlja. Res, pravo veselje za marljivega gospodarja-kmetovalca! Včeraj pričela se je tukaj splošna košnja. Kosci iu grabljevke so zelo veseli, ker jim letos po stari pri-slovici slovenski — obeta sv. Medard vzgodnega vremena pri trudapolnem delu, čeravno bodo se pri tem — potilii Lepo vreme sv. Medarda dan, je po ljudskem pregovoru nekako zagotovilo, da se bode seno ob lepih in solnčnih dnevih dalo brez zadržliov pod streho spraviti. Bog daj, da se ta želja tudi vresniči! ker potem bode živina do prihodnje spomladi z obilno in tečno krmo preskrbljena. Glogov belin se je letos tukaj v kaj neznatnem številu pokazal. Zatrlo se ga je s pridnostjo prav veliko po šolski mladini, kakor tudi po odraščenih. A pri vsem tem bil bi še zelo mnogobrojen, ko bi drugače prišlo ne bilo. Zadnji dnevi marčevi bili so kaj lepi, solnčni iu topli; ob teh izlezle so večinoma vse glogove gosenice iz svojih zimskih zapredkov — postale so za vremenske premembe občutne. Prvi dnevi aprilovi bili so pa nato zelo mrzli, sledile so ob jutrih kake tri močne slane; te so pa vničile izlezle beline brez usmiljenja, kar je bilo človeku, ki se za stvar briga, pravo veselje. Ob tem mrazu ostalo je^le malo število belinov bilo še v svojih zimskih zapredkih, in ti samotarji prišli so sedaj na dan. Sadno drevje ocvetelo je ob zelo neugodnem času, ob južnem vlažnem vremenu. Zaroda po drevji vsled tega le malo; najboljše ponašajo se še v tem oziru tako imenovani „gambovci", kateri so sploh kot ena naj-rodovitnejših jabolčnih vrst znani. Ob pretočenih tednih prikazali bili so se tukaj med otroci kar parkrat takorekoč neutegoma sitni ^dobrci** (ošpice). Vseh otrok obolelo je na njih do sedaj 25.; zginili so ob zadnjih par dnevih zopet kar hitro. Na šolskem vrtu so se letos vsi cepljenčki letošnji do sedaj prav dobro obnesli; od prvega do zadnjega so se prijeli in prav lepo pognali. Da bi med večjem številom prav nobeden precej v prvi rasti odrekel ne bil, se mi do sedaj še nobenkrat prigodilo ni, čeravno se s sadjarstvom uže skoraj trideset let več ali manj ukvarjam. Gospodarjem pri košnji želim najugodnejšega vremena, sicer pa potrpežljivosti in udanosti v voljo Bož)o ! Vsakdo naj se varuje škodljivega plehlada, katerega nasledki so uže marsikoga prezgodaj spravili v — pre-rani grob. Bog ! M, Raat. 199 Iz Ijubljane. — Mestni vodovod ljubljanski «e bode slovesno otvoril na praznik sv. Petra in Pavla opoludne na cesar Jožefovem trgu, kjer je napravljen okusen vodomet. Mestni župan g. Peter G rasel i in načelnik vodovodnega odseka vabita dostojanstvenike v mestukvdeležbi pri svečanosti. Želimo, da bela Ljubljana po dovodeni hladni vodi dobi trajno pripomoč v ohranitev telesnega zdravja in bistrenje duševnih moči njenih prebivalcev. — Deželno gledališče ljubljansko. Privatno se nam poroča, da se je uradni ogled zaradi stavišča gledališnega, E. Majerjeva vila, začetkom Laterman-ovega drevoreda, vršil minuli ponedeljek prav povoljno, ker baje pri ogledu i^i bilo nikakega ugovora zoper stavišče, temveč je zastopnik Šišenske občine izročil izjavo zgradbi gledališča na tem mestu jako prijazno. Pričakovati se sme, da sedaj ne bode od nobene strani več zaprek zoper konečno, povoljno rešitev tega vprašanja. Pri tej priliki štejemo si v dolžnost par besed izreči zoper one politike v našem ožjem krogu^v kateri gledališoo vprašanje vedno rabijo za strašilo zoper selške deželne poslance, češ: naš ubogi kmet, ki vedno le trpi in strada, ne bode Ijubljančanom preskrboval kratkočasenje v gledališči. Temu nasproti omeniti nam je pred vsem, da je za zgradbo gledališča deželnemu odboru merodajen sklep deželnega zbora, po katerem je deželnemu odboru naročeno : a) skrbeti za zgradbo deželnega gledališča, katera ne sme presegati troškov 190.000 gld., h) k tem troškom sklada gledališki zaklad : kupnino za pogorišče starega gledališča 20.000 gd., ostanek zavarovalnine, ki je znašala 60.000 gld., prispevek mesta Ljubljanskega, ki znaša v sedanjem položaju 22.500 gld., konečno prostovoljni doneski. Nad to preostalo potrebščino pa sme do najvišje svote 100.000 gld. deželni odbor pokriti z najemom, kateri je vzeti za račun gledališčnega zaklada s poroštvom dežele, proti tem, da se povrne v 40 letih. „Ubogi kmet", oziroma dežela bode imela tcraj pri vsem tem samo poroštvo za najetih k večje m vd 00.000 gld., skrb deželnega odbora in zbora pa bode, da se to posojilo z dohodkov gledališča redno vrača in konečno vrne. Nihče ne bode tajil, da gledalilče koristi^v jrvi vrsti Ljubljani, koristi Da slovcjskemu življu v deželi 8ploh in bode sedaj toTi^o bolj, ker bede dejansko „deželiip". Da pa de- , želri zbor in odbor ne pozabi našega v resnici ubogega kmeta, pa kažejo drugi sklepi njegovi n. pr. izdatna letošnja podpora za stradajoče in pridobitev . /državne podpore, pridobitev kamniške in dolenjske ž e -lie znice, deželnih cest, osušenje močvirja i. t. d. Izrekoma deželne ceste pomenjajo prav izdatno polaj-sanje za kmeta in pbremenjenje Ljubljane. Mislimo toraj, daTso vsi razumnejši kmetje z nami, ako trdimo, da je tudi Ljubljana naša in da je treba postopati^vzsjemno. — Deželna bolnica v Ljubljani kaže nam sledeče številke bolnikov meseca maja t. 1. Na vsih oddelkih ostalo 200 je bolnikov s prejšnjega meseca 408: priraslo jih je 379, odpadlo 426, koncem meseca ostalo 445. V teka meseca se je ozdravljenih izpustilo 188, zboljšanih 116^ neozdravljenih 49, na druge oddelke oddalo 25, starišem. oddalo (otrok) 14, umrlo pa je 34 oseb. — Včerajšnja ;,Wiener Zeitung" objavlja: odpoved nadvojvodice Valerije in njenega ženina glede nasledstva. Zakon glede polajšav pri legalizaciji podpisov^ z dne 5. junija 1890. Zakon glede poravnave gališkega zemlj. obveznega dolga. Zakon, da avstrijska ogerska. banka sme eskontirati Warrants-e. Odlikovanje višjega davkarskega nadzornika J. Verderber-ja z vit. križen^ Franc Jožefovega reda. — Iz Idrije dohaja nam pritožba, da se je v delavskem podpornem društvu našlo več členov, ki so prosili, naj se še v svoji službi pusti nek tamošnji, pa sedaj premeščen, Slovencem sovražen uradnik. Pritožba je gotovo utemeljena, toda nadejamo se, da taka prošnja. ne more imeti uspeha, ker je gotovo naročena po prizadetim, Idrija pa bode napredovala prav gotovo že^ zato, ker ima na čelu svojem tako izvrstne in zavedne gospode: Čehe in Slovence.