Naročnina mesečno 18 Lir, za inozem-stvo 31.50 Lir - nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, za inozemstvo 65 Lir, Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate.
Podružnica} Novo mesto. I
Izključna pooblaščen Va za (Oglaševanje Italijanskega in Tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano.
SLOVENEC
Abbonamcnti: Meso 18 Lire. Estero, me-se 3150 Lire. Edi-zione domenica, an-no 34 Lire. Estero 65 Lire. C. C. P.l Lubiana 10.650 per
gli abbonamcnti,
10.349 per le io-lerzloni.
Filiale«
Novo mestoj1
Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka bi dneva po praznika.
S Uredništvo ln uprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana, a
I Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva 6, Lubiana. i Concessionaria eselusiva per la pnbbliciti di provenienza italian« 1	Telefon 4001-4005.	|	ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano.
Vojno poročilo št. 965
Živahni letalski boji
30 nasprotnih letal uničenih - Uspešni boji v Fezzanu in južnem Tunisu
Glavni Stan Italijanski Oboroženih Sil objavlja:
Včeraj so jc občutno pomnožilo sovražno delovanje nad libijskim nebom. Močne skupine so prestregli oddelki nemških lovcev, ki so v ponovnih živahnih bojih zbili 28 strojev, med njimi mnogo težkih bombnikov.
VFozzanu so naši saharski oddelki ugodno vzdržali spopade s sunki nasprotnih mehaniziranih skupin.
Močni sovražni sunki so bili ponovno odbiti na južnem odseku t u n i š k e g a bojišča, kjer so imele napadajoče čete znatne izgube.
Sovražena letala so bombardirala Sfax: uničenih je bilo dvoje letal, eno od našega protiletalskega topništva, drugo pa od naših lovcev; en pilot je bil prijet.
V nekem nastopu proti pomorskim ciljem so nemški lovci zadeli in poškodovali dve ladji, med katerimi jo bila ena vojna ladja.
Iz nastopov zadnjih dni se dvoje naših letal ni vrnilo na svoja zadevna oporišča.
Hudi boji na vzhodnem bojišču
Sovjetski napadi na jugu, pri Stalingradu ter pri llmenskem in Ladoškem jezeru so bili gladko odbiti
75 sovjetskih tankov uničenih
Hitlerjev glavni stan, 15. januarja. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Težki obrambni boji na južnem odseku vzhodnega bojišča se z nezmanjšano srditostjo nadaljujejo.
Na odseku pri Stalingradu se nemške čete branijo v zagrizenih bojih proti nadaljnjim težkim sovražnim napadom. Uničenih je bilo 75 sovjetskih tankov, od tega 35 pri Stalingradu.
Tudi pri Velikih Lukah so izpodleteli sovražni napadi.
Jugovzhodno od Ilmenskega in južno od Ladoškega jezera so bili Sovjeti v trdih bojih odbiti.
En nemški armadni zbor je v zadnjih treh dneh uničil 141 sovražnih tankov.
Letalstvo je podnevi in ponoči podpiralo kopenske oddelke. Sovražnik je pri štirih lastnih izgubah zgubil 67 letal.
Pri poživljenem letalskem delovanju v Libiji so nemška lovska letala v srditih letalskih bojih sestrelila 28 letal.
Delovanje italijanskega letalstva ob Donu
Donsko bojišče, 15. jan. AS: Posebni dopisnik AS poroča: 8. decembra je letalstvo zagledalo močne premike v sovjeiskom zaledju. Od takrat je letalstvo stalno nadziralo sovražnika. Ko se jc začela bitka, so naša letala bila po sovražnih središčih, preko katerih jc sovražnik dobival moštvo in gradivo. Dne 11. so naša letala spustila v zrak neki most preko Dona. Tudi drugi zasilni mostovi so bili uničeni. Nasprotno letalstvo sc je redko zoporsta vilo našim bojnim letalom, pač pa našim oglerlniškim letalom. toda brez resnih posledic. Tako jc bilo napadeno neko letalo, zodeto v motor in imelo dva člana popadke ranjena, pa je vendar pristalo. Italijansko letalstvo jc tesno sodelovalo s pehoto. Tako je pri odločilnem napadu nekega našega bataljona pomagalo prisi liti R use k begu.
Včasih" je sovražnik ob najslabšem vremenu napadel to ali ono našo postojanko. Naša letala so se spustila 200 m nizko in pomagala našim kopenskim silam. Včasih pa zaradi vremenskih razmer niso mogla nastopiti. To so
bili najhujši trenutki za naše Ictalcc. Ne se vzdigniti, |x>mcni, ne udeležiti se odločilnega l>oja in nc nuditi pomoči bratom, ki sc dan in noč bijejo z nadmočno brutalno silo. S skrbjo so opazovali termometer in sledili vremenskim napovedim, želeli so si povratka sonca in pomladi, ki oživlja ljudi ter naravo, kadar sc jc vreme izboljšalo, so bili piloti veseli, letališče je oživelo. V kratkih urah zimečejo včasih 12 ton bomb pri 23—35 stop. pod ničlo. Dva dni so neprestano držali sovražnika v šahu in mu sledili, spuščali v zrak sovražne avtomobile iu tanke, ter tako zadrževali sovražne napade. Sinji letalci so tudi prinašali živila in strelivo na sprednje postojanke. Ob nciki priložnosti so pristali sredi najhujšega protiletalskega ognja blizu neke italijansko-nemške posadke, ki sc je bronila. Pripeljali so ji živila, orožje in strelivo, odpeljali pa ranjence. Letalci so tudi tisti, ki nudijo poveljstvu jasno sliko o položaju, precenjujejo sovražno moč in sovražne namene. Oni dajejo dragocene podatke topništvu, kam naj strelja, kje so mostovi preko Dona in kje se nahajajo sovražni tanki.
114
»Dokazila o nasprotnikovih bedastočah«
London, 15. jan, AS. Včerajšnja »Dokazila o nasprotnikovih bedastočahe pravijo:
London: »Daily Express< a dne 18. decembra piše pod naslovom »Mussolini odstavil Bastica« tole: Mussolini je odstavil generala Bastica, fa-šistovskega poveljnika v Libiji ter generala Viktorja Ambrosija, načelnika glavnega stana italijanske vojsKe. Duce naj bi bil to storil po nasvetu nemških militaristov, da bi svoje vrhovno poveljstvo rešil generalov, ki jih preveva breznačel-na miroljubnost.
Radio London: Neki dopisnik pri zavezniškem vrhovnem poveljstvu v Afriki poroča o navodilih za vdajo, ki so jih dobili Francozi pri ujetem italijanskem častniku. Navodilo pnjvi: Naročite svojim ljudem, naj izpraznijo puške, naj vtaknejo kaj belega na konec cevi in naj vzdignejo roke.
Trdna odločenost Madžarske
Budimpešta, 15. jan. AS. Angleška in. ameriška propaganda, piše »Pester Lloyd«, si umišlja, da bi mogla vplivati na madžarsko ljudstvo fn spremeniti njegovo stališče. Madžari dobro poznajo zločinske angleške in ameriške načrte. Angleži in Amerikanci bi ob svoji zmagi obudili od mrtvih Malo zvezo na škodo Madžarske. Zato Madžari vedo, kako naj se ravnajo. Nikdar ne bodo mogli sodelovati s protievropsko politiko Anglije, zaradi katere se je ta zvezala z boljševizmom proti evropski omiki. Prav je, če enkrat za vselej ponovimo, da misli madžarsko ljudstvo še naprej neomajno korakati ob boku osnih držav, ker ve da je na pravi poti in ker se zaveda, da izpolnjuje svojo zgodovinsko nalogo, to je, da brani evropsko celino zoper boljševiško divjaštvo. Zaradi tega boja se madžarsko ljudstvo strnjeno zgrinja okoli svojih poglavarjev, ki ga peljejo po poti veličine in blagra.
Pomen narodne Kitajske
Neredi v Boliviji
Buenos Aires, 15. jan. AS. Novi veliki neredi so te dni izbruhnili v rudarskih okrajih Bolivije, kjer se nahaja ameriško vojaštvo. Do tega stanja je prišlo, ker so se bolivijski rudarji uprli, da bi prišli njihovi rudniki pod nadzorstvo ameriških tehnikov ter strokovnih delavcev. Komaj so izbruhnili nemiri, so že bojivijske oblasti dovolile, da lahko ameriške čete vderejo v to področje ter preprečijo še hujše nerede. V pokrajini Huanumt, kjer so bili neredi posebno hudi, je prišlo do spopadov med ameriškimi vojaki ter rudarji. Ker se rudarji ne morejo upreti sili orožja, so začeli s pasivno resistenco in nočejo izkopati tolikšne dnevne količine rude, kakor jo zahtevajo ameriški tehniki.
Slovaška delegacija v Sofiji
Sofija, )5. jnn. AS: Danes bo prispela v Sofijo slovaška gospodarska dclcgacija na pogovore o slovaško-bolgurski trgovski izmenjavi v letu 1943.
Peking, 15. jan. AS- Važnost, ki .jo igra severna Kitajska pri nadaljevanju sedanje vojne za Veliko Azijo, je bila poudarjena v radijskem govoru glasnika političnega 6vela severne Kitajske Vang Ji Tanga, ki je poudaril, da bo severna Kitajska v sedanjem sporu velika dobaviteljica surovin. V ta namen je treba v največji meri pospešiti vse vire, na katerih je bogato to ozemlje. S tem bo severna Kitajska poplačala odkrito japonsko sodelovanje, ki 6e je pokazalo pri odstopu nienih posebnih pravic na Kitajskem. Ni to je govoril o pomenu vojne, ki bo dovedla do celotne izločitve angleško-ameriškega vpliva ne le iz Kitajske. marveč iz cele vzhodne Azije. Japonska si je v prvem letu vojne zagotovila proti svojim sovražnikom nepremagljive postojanke. Tudi industrija na severnem Kitajskem napreduje, pa se bo morala še bolj razviti in čim več izdelovati.
Velikodušnost kmetov v Bački
Budimpešta, 15. januarja. AS. Kmetijci v Bački, ki so dobili denarne nagrade za napredek v kmetijstvu, zlasti za dosežene uspehe pri žetvi, so 6 spontano plemenito gesto naklonili te vsote družinam vojakov, ki 6e bore na vzhodnem bojišču. Izjavili 60, da je povečanje žitnega pridelka, zlasti v vojnem času, prva dolžnost od vseh kmetov. To plemenito dejanje 60 začeli takoj posnemati tudi številni madžarski kmetje, ki so prejeli nagrade od kmetijskega ministrstva.
V Londonu zopet pišejo o drugem
I »»v v
bojišču
Stoekholm, 15. jati. AS. Iz Londona poročajo, da »Evvening SlanJard« danes ponovno začel psat: o drugem evropskem bojišču, zatrjujoč, da je to edina možnost za zaveznike, ki hočejo premagati Os in dobiti vojsko. Angleško javno mnenje [ta se ne strinja s tem Ker so mnogi optimisti, ki mislijo še vedno, da bi bila sprožitev drugega bojišča v Evropi možna, na drugi strani pa je zopet zelo mnogo pr/vvalstva, ki je skeptično v trm pogledu, ker se zaveda velikanskih težkoč, kl li jih prineslo drugo bojišče.
Močni sovražni sunki v južnem Tanlsu so bili pri težkih izgubah za sovražnika odbiti.
Pri nekem letalskem napadu je izgubil sovražnik dvoje letal.
Nemška hitra bojna letala so v pristanišču Boni poškodovala en rušilec.
Po bombnem napadu na neko sovražno letalsko oporišče, so bili ugotovljeni obširni požari.
Berlin, 15. januarja. AS. Iz vojaškega vira se je izvedelo, da je v olenzivni bitki, ki poteka te dni meti Kavkazom in Donom, neka nemška napadalna skupina zavzela več krajev.
Po točnih zadetkih nemškega topništva, ki
je hitro prisililo k molku sovjetske protitankovske topove, je 15 nemških tankov prešlo v napad,* zlomilo sovražni odpor in zadalo nasprotniku težke izgube. Pri teh bojih so pustili rdeči na bojišču 500 mrtvih ter 22 bojnih voz.
Berlin, 15. januarja. AS. Na srednjem in severnem odseku vzhodnega bojišča so nemški lovci včeraj sestrelili 59 sovražnih letal Med temi zračnimi boji ni bilo zgubljeno niti eno nemško lovsko letalo. Tudi v Se\erni Afriki so nemški lovci dosegli lep uspeh. Posrečilo se jim je /biti 18 angle-ško-ameriških letal. Med njimi je bilo mnogo velikih bombnikov.
Zgodovinska povezanost Italije in Nemčije
Berlin, 14. jan. AS. »Nazional-Zcitung« piše o podrobnostih v zgodovinskem razvoju Italije in Nemčije. Poudarja zlasti, da se je narodno zedi-njenje v obeh državah izvedlo ob enakih težavah ter ob istih pojavih. Po prikazu dogodkov v preteklih stoletjih, pripominja list, mlade italijanske in nemške generacije, ko gledajo na preteklost, nc morejo doumeti, da sta rimski imperij in rajh v srednjem veku propadla in poslala skupek majhnih držav. O tem premišljajoč pa morata oba mlada naroda usmeriti odločno svoje mišljenje k sedanjosti, ki s tisoč glasov kliče k zedinjenju in po-zabitvi starih dogodkov. Iz zgodovine treh pun-skih vojn so sc Italijani naučili, da se zmaga doseže samo po dolgih borbah, ne meneč se za spremembe v dogodkih vojne in z ohranitvijo trdne vere v narodno poslanstvo. Bitki pri Kanah je sledila bitka pri Zami. V 14 letih se je sreča
orožja obrnila in iz premagane vojske so se dvignile legije, ki so si priborile večno slavo. V Italiji majhnih monarhij se je spomin na te legije, ki so osvojile svet, začasno zabrisil, toda nikoli ni popolnoma izginil iz spomina dedičev in naslednikov Rima. Ta spomin živi in bo živel, dokler bodo obstajali Italijani, ki verujejo v poslanstvo Rima. Skozi temine časov sc je ohranila vara v italijansko edinstvo in nemško edinstvo do danes in sedaj jc močnejša ko kdaj prej. Obe državi, ki sta dobili v dogodkih svoje notranje politike in po krivicah mirovnih pogodb tudi pobudo za rešitev svojih velikih narodnih vprašanj in ki sta našli v svojih voditeljih utelešenje svojih visokih smotrov, sta danes na bojiščih ter ju vzpodbujajo enaki spomini ter sta odločeni zaperstaviti sc in premagati vse nevihte.
Italija odstopila Kitajski svoje posebne pravice
Rim, 15. jan. AS. Italijanska vlada je 11. januarja sporočila kitajski narodni vladi, da je zvesta tisti prijateljski in razumevajoči politiki, ki je dobila stvarnega izraza v čl. 2 pogodbo o prijateljstvu in trgovini med kraljevino Italijo in kitajsko republiko z dne 17. novembra 1928 ter v celi vrsti naslednjih dejanj, sklenila v načelu vrniti svoje koncesije in odreči se posebnim pravicam, ki so jih dozdaj uživali njeni podaniki na Kitajskem. Italijanska vlada jo prepričana, da bo ta
njen tfklep ojačil vezi sodelovanja med obema državama ter da bodo zaradi njega odnošaji med Italijo in narodno Kitajsko vedno bolj prijateljski na obojestransko korist. Italijanska vlada je posebno vesela, da ta njen prijateljski sklop sovpada z dnevom, ko se narodna Kitajska j>od vod-stom svojega poglavarja, predsednika Vangčingveja postavlja ob bok japonskemu zavezniku in osnim državam v boju zoper skupnega nasprotnika.
Anglija še nima uspešnega orožja za boj proti podmornicam
Rim, 13. januarja. AS. V svojih včerajšnjih izdajah se londonsko časopisje vrača k vprašanju j>odmorniškega vojskovanja in o njem piše še bolj vznemirljivo kakor doslej." Med drugim piše, da Anglija še vedno ni dovolj oborožena, da bi učinkovito mogla odstraniti nevarnost. »Nemčija,« pišejo angleški listi, »razjiolaga z nad 500 podmornicami in v svojih ladjedelnicah zgradi vsak dan eno novo.«
»Daily Mail« piše: »Potekli so trije meseci, odkar je angleška vojna vlada ustanovila poseben odbor za vojskovanje proti podmornicam. Kaj pa je ta odbor doslej storil? Boleča resnica je, da se nam ni posrečilo potopiti niti majhnega dela jK)dmornic in da jih ima Nemčija vedno več. Dolgo ne smemo več čakati.«
»Daily Express« svetuje vladi, naj takoj ukaže delati nove hitre ladje, ki bi bile primerne za boj s podmornicami. Treba je opustiti vsa nasprotovanja proti temu. Tudi mi moramo prevzeti tiste načine v izdelavi ladij, kakor se je zanje odločil Hitler, da je pospešil izdelavo.
Košakova izjava v Berlinu
Berlin, 15. jan. AS. Pri sprejemu v čast hrvatskemu finančnemu ministru Košaku je imel nemški finančni minister jx>zdravni nagovor, na katerega je odgovoril hrvatski minister, ki je izjavil, da je ponosen na mesto, katerega zdaj zavzema Hrvatska kot članica nove evropske organizacije, ki izpolnjuje svojo, zgodovinsko nalogo za obrambo evropske celine. Nemški minister je v svojem govoru omenil, da se je Hrvatska takoj spočetka postavila na stran osnih sil v gigantski borbi, v kateri se bo izoblikovala nova Evropa.
Domača vlada v Tunisu
Tunis, 15. januarja. AS. V namen, da bi prila: godil življenje, sedanjim okoliščinam, je tuniški bej sestavil vlado, v katero je poklical znane tuniške osebnosti. Za ministrskega predsednika je bil imenovan M. Ahmed Senik, ki bo pristojen za trgo-
I
W
Zanimiva angleška priznanja
Rim, 15. januarja. AS. Angleški radijski komentar Bartlett je izpovedal včeraj nekaj zanimivih priznanj o vojaškem jx>ložaju. Govoreč o 6edanjetn stanju na vzhodnem bojišču je angleški komentator dejal: ne smemo j>ozabiti, da so imeli Sovjeti ogromne izgube. Priznati je treba, da imajo Nemci v rokah vse glavne železniške zveze v državi. Nekega dne, ki ni več daleč, se bo morala sovjetska ofenziva ustaviti. Nikakih znakov ni. ki bi kazali, da bi mogla Nemčija na vzhodnem bojišču doživeti zlom. Nasprotno, Nemci bodo bodoče mesece zadali nove težke udarce rdeči armadi.
Tudi angleška re.vija »Spliere« kritizira sovjetsko propagando, ki sjioroča, da 60 rdeče čete zavzele nekaj nemških postojank, iz poročil, ki jih imamo o bitki na vzhodnem bojišču tako pripominja list — izhaja, da 60 ti kraji še zelo blizu bokov nemške armade. Ista revija tudi kritizira sovjetske astronomske številke o izgubah nemške vojske. List upravičeno pripiominja. kako morajo imeti Sovjeti tako natančne podatke o nemških izgubah, ko pa se vršijo srditi boji na tisoč milj dolgem bojišču. Za nas Angleže so sovjetske številke nerešljiva uganki.
vino, obrt, gospodarstvo, za notranjega ministra je bil imenovan dr. Materi, dober poznavalec tuni-škega vprašanja in narodnih stremljenj, pravosodni minister je postal Šalah Farhad, ki naj reformira tuniško pravo. Ahmed Senik je dejal zastopnikom tiska: Ce naj bo uspešno delo. katerega smo začeli, nam morajo pomagati vei Tunižani po volji našega suverena, da bi čimbolj izboljšali brniškemu ljudstvu njegov gospodarski, politični in socialni položaj.
Zimska oprema nemških vojakov
Berlin, 15. jan. AS. Po izkušnji iz prejšnje zime je nemško vrhovno jioveljstvo posebno močno in toplo opremilo vojake, ki se borijo na vzhodnem bojišču. Nova obleka ter oprema je narejena tako, da vojskujoče se čete kolikor mogoče malo čutijo ostrino zimskega podnebja. Vsak vojak jo tako dobil močne škornje, 'krznene ovijalke, hlače iz nepremočljivega blaga ter široke plašče, ki jih ščitijo pred vetrom in snežnim viharjem. Ti plašči so izdelani tako, da ščitijo tudi tiste delo obraza, ki morajo biti vedno odprti ter imajo tudi kapuce, ki se jih vojaki lahko poslužijo. kadar je treba. Vojakom so bile razdeljene tudi močne rokavice. Nova oprema je bila proučena in izdelana tako, da ne škoduje vojakom in četam pri gibanju ter jim ne preprečuje vida in sluha.
Boji na Kitajskem
Tokio, 15. jan. AS. Glavni cesarski stan sporoča, da je bilo v Tapiehu blizu province Hupon uničenih v drugi jx>lovici decembra okoli 50.000 čungkingških vojakov r>od poveljstvom generala Litsungiena, ki je poveljnik petega kitajskega vojnega okrožja. Po dosedanjih poročilih so bile uničene važne strateške postojanke, Kitajci so imeli 6500 mrtvih, 1500 ujetih, 'poleg tega je bilo zaplenjenih 9 topov in mnogo vojnega gradiva.
Millanove težave
Tetuan, 15. januarja. AS. Angleški minister za Severno Afriko Mac Millan je izjavil, da Anglija kakor tudi Združene države upata in računata na bližnji sporazum med francoskim generalom De Gaullom in Giraudom. Mac Millan pa je priznal, da bo potrebna diplomatska priprava, preden se bosta mogla sestati Giraud in De Ganile. Mac Millan je naravno zagovarjal judovske koristi in ukrepe, ki morajo biti sprejeti v francoski Afriki v njihov prid. kajti drugače ni mogoče zadostiti želji Združenih držav ter Anglije. Mac Millan je dodal, da zavezniške vlade lahko priznajo le prehodno in dejansko 6tanje sedanjega francoskega režima v francoski 6everni in zahodni Afriki in da ne bo mogla dobiti poj»olnejšega priznanja nobena vlada, ki bi se ustanovila na podlagi sporazuma med Giraudom in De Oaullom.
Naročajte »Slovenca«!
Chiaramenti ed aggiunte aH'ordmanza per gli stranieri
nella prm/incia Pojasnila in dodatki k nareibi za tujce v pokrajini
Diamo il testo di un'importante ordinanza, emanata dalTAlto Commissario, e che sarfi pubbli-cata nel prossimo numero del Bollettino Ufficiale pex la Provincia di Lubiana:
A rt. X.
I termini indicati all'art. 35 dolTordinanza del-1'11 dicembre 11>42-XXI, n. 228, per le persoae al 1° gennaio gift si trovavano nella Provincia, 60110 prorogati al 31 maržo 1943-CX1 per gli adenipi-menti da prestare::
a)	da coloro che 6iano in possesso della citta-dinanza di altro etato;
b)	da coloro che si eiano trasferiti nella Provincia postiriormente all'11 aprile 1941-XIX.
c)	dagli apolidL salvo cbe trattisi di persone che poseedeesero la cittadinanza dell'ex 6tato jugo-slavo.
A rt. 2.
I termini ndicati agli articoli 26, 27 e 28 del-1'ordinanza 11 dicembre 1942-XXI per gli adempi-menti da prestarsi da terzi, relativamente alle persone indicate nell'articolo precedente ed ai rapporti di ospitaliti, di 6ervizio o di ce«6ione di immobili costituiti anteriormente al 31 maržo 1943-XX1, sono concieguentemente prorogati al 1° aprile 1943-XX1.
Gli adempimenti vanno riferiti alla situazione esistente al 31 maržo 1943-XXI.
A rt. 3.
Sono sospesi ad ulteriori disposizioni i termini per gli adempimenti da prestarsi da parle e relativamente alle persone che pur non possedendo gli altri requisiti richiesti all'arL 2 doll'ordinanza del-1*11 dicembre 1942-XXI, n. 228, fossero residenti e si trovassero, alla data dell'll aprile 1941-XIX, nei territori annessi al Regno coi R. Decreto-Legge 3 maggio 1M1-XIX, n. 291.
A rt. 4.
Non si considerano stranieri, agli effetti pre-visti dall'ordinanza 11 dicembre 1£M2-XX1, ancor-chč si trovino nelle condizioni previste aU'art. 1® dell'ordiiianza stessa, la mogli« non scparata ed i 1'igU minori conviventi di coloro che si trovino nel-
Z raznih strani so prihajali dvomi in vprašanja o interpctaciji in izvajajnu predhodne naredbe Vi- : sokega komisarja za Ljubljansko pokrajino z dne ' U. decembra preteklega leta, št. 228, ki je obsegala določbe za nadzorstvo nad gibanjem in bivanjem tujcev v Ljubljanski pokrajini.
Večina zaskrbljenosti se je nanašala na usodo velikega števila Slovencev, ki nimajo, dasi so že mnoga leta v pokrajini, zahtevanega pogoja rojstva ali pa pripadnosti v to pokrajino in jih je zaradi tega na podlagi člena 2 iste naredbe smatrati za tujce. Mnogo takih oseb je tudi v državnih službah, ali pa v službah pri drugih javnih ustanovah.	_
Zahrbtna propaganda se je celo trudila širiti strah o bližnjem ali možnem izgonu.
Zato smo zaprosili za obvestila pri pristojnem mestu in smo veseli, da lahko sporočimo odgovor, ki bo gotovo pomiril interesirance.
Kar sc tiče definicije o tujcu, je predvsem treba ugotoviti, da ona ne predstavlja ureditve vprašanja državljanstva, ki se še proučuje, ampak skuša priprosto določiti potrebne kriterije za ana-grafično štetje, ki je zaupano oblastvu javne varnosti. Ker še ni določeno, katerim kategorijam oseb bo podeljeno italijansko državljanstvo z vso pravico, to je, da tem osebam ne bo treba vložiti prošnje, je pravilo previdnosti narekovalo, smatrati na najbolj restriktiven način pojem o »pripadniku« pokrajine. Seveda, če bi bili določeni širši kriteriji za podelitev državljanstva od tistih, ki so bili določeni v omenjenem členu 2, oblastvo javne varnosti ne bo imelo druge naloge, ko brisati iz spiska tujcev tiste osebe, ki bodo na ta način dobile italijansko državljanstvo.
Prav tako pa ie predvideti, da bo poleg slučajev podelitve z V60 pravico pod obširnejšimi pogoji italijansko državljanstvo moglo biti podeljeno tudi drugim osebam, ki nimajo v6eh zahtevanih pogojev za avtomatično podelitev državljanstva. Tudi za te osebe, ko bo enkrat urejeno njihovo državljanstvo, bo oblast javne varnosti poskrbela za izbris iz 6piska tujcev.
Ostali in ne vemo še, koliko jih bo, bodo seveda ostali tujci ali brez državljanstva, toda 6 tem še ni rečeno, da bodo nujno izgnani. To 6e bo lahko zgodilo, če bodo 6 6vojim obnašanjem dokazali, da ne zaslužijo gostoljubja, ki jim ga nudi italijanska država in če bodo kršili njene zakone. Člena 15 in 16 omenjene naredbe dejansko zelo točno določata slučaje, v katerih tujec more ali mora biti izgnan, in sicer: izgnan mora biti tujec, ki je zagrešil enega tistih zločinov, predvidenih po obstoječih kazenskih zakonih, ki 6ami določajo že dodatno kazen izgona in prav tako morejo biti izgnane 06ebe, ki se bavijo ali pa izvajajo prostitucijo, poklice, ki prikrivajo brezdelje, potepuštvo ali pa se predajo beračenju.
Izgnani morajo biti še tujci, ki so obsojeni zaradi drugih zločinov, ali pa ne morejo dokazati; kako in od česa žive, ali pa so prekršili predpisane določbe o bivanju tujcev, ali pa odrejene določbe za varnost javnega reda in notranje varnosti, ali pa so nazadnje s svojim obnašanjem nevarni javnemu redu. Kakor se vidi, je možnost ostanka v pokrajini ali pa izgona v največji meri odvisna od zainteresiranih ljudi.
Tujci pa, ki bodo spoštovali zakone javne oblasti, bodo morali opraviti samo formalnost, da se prijavijo oblasti, ki je navedena v omenjeni naredbi. (Kraljeva kvestura za ljubljansko občino, za druge občine pa uradi javne varnosti, kjer so, ali pa občinske oblasti.) Tam bodo morali izpolniti obrazec, ki je dejansko prijava bivališča.
S tem v zvezi se je treba zavedati, da prvo poglavje naredbe (členi 3—14) obsega splošne stalne odredbe, ki se nanašajo na tujce, ki so prišli na ozemlje pokrajine po 1. januarju tega leta, medtem ko tretje poglavje (člen 25—28) obsega prehodne določbe in se nanaša na tujce, ki že bivajo v pokrajini.
Določbe prvega poglavja so take, kakor so že obstojale določbe v drugih delih kraljestva, določbe tretjega poglavja pa niso nič drugega, ko določitev rokov, v katerih morajo biti podane prijave pristojnim oblastem s strani tistih, ki že bivajo v pokrajini.
Določbe splošnega značaja predpisujejo obvezo za tujca, ki pride v pokrajino, da se v 24 urah po svojem prihodu prijavi pri oblasteh in napravi prijavo o bivanju. V to je obvezen vsakokrat, kadar svoje bivališče prenaša iz ene občine v drugo občino pokrajine.
Toda izjave ni treba delati tujcem, ki pridejo v pokrajino samo prehodno, tie da bi se v pokrajini ustavili. Prav tako ni treba napraviti osebne prijave tujcu, ki je bolan, vendar pa mora napraviti prijavo. V tem slučaju mora prijavo dostaviti po
le condizioni etabilite all'art. 2° della medesima ordinanza.
A.rt. 5.
La presente ordinanza entra in vigore il gior-no detla sua pubblicuzione nel Bollettino Ufficiale
per la Provincia di Lubiana.
•
Objavljamo besedilo važne odredbe, ki jo je izda! Visoki komisar in bi bo objavljena v pri-hoibiji številki Službenega lista za Ljubljansko pokrajino:
Cl. 1. Določb« iz člena 25 odredbo z dne 11. decembra 1942-XXI št. 228 se za osebe, ki so 1. januarja že bile v pokrajini podaljšujejo do 31. marca 1943-XX1 zaradi prikladne izpolnitve: a) za tiste, ki že imajo državljanstvo kake druge države; b) za tiste, ki so prišli v pokrajino po 11. aprilu 1941-XIX; c) za tiste, ki so brez državljanstva, razen če gre za osebe, ki so imele državljanstvo bivše jugoslovaenske države.
Čl. 2 Določbo členov 26, 27 in 28 naredbe z dne 11. decembra 1942-XXI, za katerih izpopolnitev morajo poskrbeti tretje oset>a. lo je osebe, ki so navedene v predhodnem členu in v gostinskem razmerju v službenem razmerju, ali pa v stanju odstopa nepremičenin predhodno 31. marca 1943 XXI se tako podaljšujejo do 1. aprila 1943-XXI. Izpolnitve se bodo nanašale n* položaj, kakor bo obstojal 31. marca 1943-XXI.
Cl. 3. Odložene so nadalnje določbe in roki za izjiolnitev od strani oseb, ki, dasi niso posedovale zrhtevke iz člena 2 naredbe z dne 11. decembra 1»42-XXI št. 228, ki šo bivale ali pa so se dno 11. aprila 1941-XIX nahajale na ozemlju, ki je bilo priključeno s kraljevim zakonskim uka-zxi-n z dne 5. maja 1941-X1X št. 201.
Čl. 4. Ne smatrajo se za tujce po učiikib, predvidenih z nuredbn z dne 11. deembra 1942 XXI, dasi spadajo pod določbe člena 1 iste od rfdbe, žena, ki ni ločena in mladoletni sinovi, bivajoči s tistimi, ki spadajo po-1 določbe člena 2 omenjene naredbe.
čil. 5. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
svojem zaupniku ali pa po gostitelju, ki ga oskrbuje. Kadar pa je ovira odstranjena, se mora tujec predstaviti osebno, da potrdi podano prijavo.
O podani prijavi bo oblast, ki jo je sprejela, izdala posebno potrdilo, ki je dokazilo opravljeni dolžnosti.
Poleg obvez, ki jih imajo tujci, imajo obveze tudi tisti, ki so v posebnih razmerjih z njimi.
Tako morajo hotelirji in ti6ti, ki vodijo vzgojne zavode, naučne zavode in zaklonišča, razne bolnišnice in oskrbovališča, civilne ali venske skupnosti, tisti, ki dajejo bivališča za plačo, tako n. pr. stanodajalci, opozoriti tujca k dolžnosti, ki jih ima, da 6tori prijavo in zato morajo nadzirati, da tujec to izjavo poda, ker morajo zahtevati, da jim tujec 24 ur po sprejemu na bivanje, izroči potrdilo, izdano od oblasti in ki se vpiše v 6pisek 06eb, ki v hiši ali stanovanju bivajo.
Če pa tujec ne predloži potrdila, tedaj moraio te osebe 6airve isto oblast o tem obvestiti v 24 urah.
Tisti, ki sprejmejo tujce v lastno odvisnost kot nameščence, delavce, služabnike itd., morajo prav tako splošne podatke v treh dneh po sprejetju v 6lužbo, sporočiti oblasti, kadar pa tujec zapusti službo, morajo v 24 urah sporočiti nehanje službenega razmerja. Vendar pa je treba ugotoviti, da taka prijava 6lužbodajalca, ki sprejme tujca v 6lužbo, ne razbremenjuje slednjega od obveze, da mora 6toriti lastno prijavo.
Nazadnje mora sleherni, ki pod kakršnimi koli naslovom tujcem daje v last ali v izrabo nepremičnine, mestne ali podeželske v pokrajini obvestiti o tem oblast v 10 dneh.
Zgoraj omenjene odredbe se izvajajo od 1. januarja.
Ostaja še, da se uredi položaj tistih, ki so bili poprej pod določbami, zgoraj omenjenimi in zato skrbe členi od 25 do 28 iz tretjega poglavja naredbe z dne 11. decembra 1942-XXI, št. 228.
Predvsem se bodo tujci, ki se že nahajajo v pokrajini, morali opremiti s potnim listom ali pa z drugim dokumentom prav iste veljave za identifikacijo, iz katerega izhaja položaj državljanstva.
Tak dokument mora biti izdan od oblasti države, kateri tujec pripada in če gre za osebo brez državljanstva, od tiste države, kjer ima stalno bivališče. Ti se morajo predstaviti oblasti, da podajo izjavo o bivanju.
Rok za opremo z dokumenti o identiteti in za prijavo je bil podoljšan s členom 1 naše gornje naredbe do 31. za tiste, ki so državljani kakšne tuje države ali brez državljanstva, pa naj bo rok njihovega bivanja v pokrajini kakršen koli. Treba je ugotoviti, da so državljani tuje države tudi tisti, ki so do aprila 1941 imeli jugoslovansko državljanstvo in so nato pridobili državljanstvo kakšne druge države (nemško, hrvatsko, madžarsko itd.).
Osebe, ki nimajo državljanstva, so predvsem tisti, ki do aprila 1941. leta niso imeli nobenega državljanstva ali pa so imeli državljanstvo ki ni bilo jugoslovansko, in so ga potem izgubili, kakor recimo Poljaki.
Zatiste pa, ki so imeli do aprila 1941 jugoslovansko državljanstvo ali ki med tem niso pridobili nobenega tujega državljanstva, napravi uredba z dne 11. dec. 1942-XX1 št. 228 zelo važno di-stinkcijo. Če so namreč ti bili rojeni ter pristojni do U aprila 194t-XXl na oženijo ki je bilo priključeno italijanskemu kraljestvu ter so poleglega prebivali 15 let na tem ozeinhu in so tudi tuka; prebivati ob tem času, se ne smatrajo kot tujci; v vseb drugih slučajih pa so zanje obvezne uredbe za tujce.
V tem oziru se je zgolMo v mnogih slučajih, da je mož ozir. oče bil prištet med domačine in torej ni pripadel odgovarjajočim uredbam glede tujcev, med tem ko se žena in mlajši sinovi lahko padli v iste pogoje (recimo. Ker so bili drugje rojeni). S členom 4 nove uredbe, ki smo jo zgorel prinesli, pa se natacčm>;e določa, da neločena žena (zakonito ali dejansko) ter mlajši sienovi, ki prebivaj« skupaj s tistim1, ki se nahajajo v prei onenjenih pogojih » členom 2 naredbe 11. dec lanskega leta št. 228, 6e ne morejo smatrati kot tujci, tudi če so rojeni na ozemlju, ki -e bilo priti.-učeno italijanskemu kraljestvu in niso bili pristojni in stalno bivaioči že 15 let ter bi se nahajali tukaj v času okupacije. To pojasnilo ima svoj izvor v smislu za družinsko skupnost, in Ih> odvzelo skrb precejšnjemu številu oseb, ker gre tukaj za interpretacijsko normo, je jasno, da se to mora smatrati v veljavi že od 1. jan., ko je stopila v veljavo ta odredba
Pri rednem položaju tistih, ki so ime]i do aprila 1941. jugoslovansko državljanstvo in niso mod tem pridobili državi".instvo kake druge države, ter imajo pogoje, ki jih predvideva čl. ? uredbe z dne 11. decembra 1942.-XX1 št. 228 nova uredba Visokega komisarja navaja še druge važno pojasnilo. V veljavi ostane, kar se tiče učinkov naredbe, ter dokler ne pride vmes zakon o državljanstvu, ki jih lahko pripusti, v večjem ali manjšem obsegu, k italijanskemu državljanstvu, razlikovanje med tujcem in netujcem; v novi uredbi pa se uvaja znatna razlika kar se tiče obveznosti prijave ali pa pojasnila glede bivanja: za tiste, ki so se priselili po italijanski okupaciji, je rok podaljšan, kakor tudi za druge tujce do 31. marca; za druge, to je za tiste, ki so že bili stalno bivajoči v pokrajini v času okupacije, je ta obveznost prekinjena do nadaljnjih ukrepov.
Glede na zgoraj navedeno podaljšanje, ki je bilo uvedeno z ozirom na težave, ki 60 nanje naleteli mnogi zaradi preskrbe istovetnostih dokumentov, je prav tako podaljšana sto-pitev v veljavo čl. 26, 27, 28 III. poglavja (začasne določbe) uredbe z dne 11. dec. 1942-AA1, 22, in sicer v smislu novih določb. To zadeva hotelirje in tiste, ki nnčelujejo učnim zavodom, zavetiščem, oskrbovališčem, civilnim ali verskim občestvom in ki na splošno dajejo stanovanje ^a mezdo, medtem ko morajo izpolnjevati od zdaj naprej, knr je predpisano in zgoraj pojasnjeno pri konfrontiranju oni, ki so prišli v pokrajino od 1. januarja dalje — in za te tujce ni podaljšan noben rok in uredba je zanje že v veljavi; prav tako bodo morali izpolniti vse obveznosti pri konfrontiranju tujcev, ki jih določa čl. 1. nove uredbe le od 1. aprila t. 1 dalje. Pri tem bodo morali seveda vzeti za podlago položaj svojih gostov ob 31. marcu. Ne bodo pa imeli nobene obveznosti kar se tiče oseb, ki jih omenja čl. 3. nove uredbe, dokler ne bodo izdani novi ukrepi.
Enako tisti, ki najamejo po 1. januarju v lastno službo tujce, ki so prišli no tem datumu v jjokrajino, morajo sporočiti oblastem ta najem v roku treh dni ter v roku 24 ur po pre-stanku službe. Za tujce pa, ki so se 1. januarja že nahajali v pokrajini, se bo prijava morala narediti 1. aprila, seveda za tiste, ki so še v službi ali pa so jo opustili 31. marca. Za tiste pa končno, ki jih navaja čl. 3. nove ur<nlbe, ne obstoji nobena obveznost, dokler ne pridejo že omenjeni novi ukrepi.
In končno tisti, ki so oddali pred 31. marcem t. L v last ali v uporabo nepremičnine, ki leže v pokrajini, kakemu tujcu, ki ga navaja čl. 1. nove uredbe, morajo javiti to oddajo 1. aprila, seveda če je oddaja še aktualna 31. marca. Za izvršene oddaje pa je za tujce, ki so prišli v pokrajino od 1. januarja, uredba že v veljavi, kakor je zgoraj pojasnjeno, in se morajo te oddaje prijaviti v 10 dneh oddaje same. Nobena prijava pa se ne zahteva do novih ukrepov zaradi ocldaj nepremičnin osebam, ki jih navaja čl. 3. nove uredbe.
Resnično važen problem, ki ga ni tako lahko rešii, ostane še vedno in bo še vedno za mnoge ostal: vprašanje namreč o obveznosti za preskrbo istovetnostnih dokumentov v roku, ki je podaljšan do 31. marca, zlasti za tiste, ki so do aprila 1941-XIX imeli jugoslovansko državljanstvo, bili pa pristojni v kraj, ki ni priključen italijanskemu kraljestvu. Za te morajo izdati istovetnostni dokument oblasti one države, kjer imajo ti sedaj svoje stalno bivališče. Če gre torej za osebe, ki slučajno bivajo v pokrajini,
Prijave in sporočila za vodenje registra prebivalstva
Da se izognejo zagroženim globam, opozarjamo občane, družinske poglavarje in poglavarje zajednic na naložene jim in spodaj navedene dolžnosti glede prijav in sporočil, ki jih morajo vlagati pri anagrafskem uradu zaradi pravilnega vodenja registra prebivalstva, ki je uveden v vseh občinah pokrajine od 1. avgusta 19+1-XIX dalje z naredbo Visokega komisarja z dne 12. avgusta 1941-XIX št. 84.
1.	Spremembe stnlnega bivališča
Kdorkoli se doseli v občino iz druge občine te pokrajine ali iz druge pokrajine Kraljevine ali iz inozemstva z namenom, da bo v njej stalno bival, mora to prijaviti ainagrafskemu uradu najpozneje v 10 dneh po doselitvi.
Prav tako se mora odjaviti pred svojim odhodom pri tem uradu, kdor se izseli_ v drugo občino te pokrajine ali v drugo pokrajino Kraljevine ali v inozemstvo z namenom, da se tam stalno naseli.
2.	Spremembe v sestavu družine ali 7.a jed niče
Vsak družinski j>oglavar ali poglavar za-jednice mora v 10 dneh prijaviti mestnemu anagrafskemu uradu vsako spremembo v številu članstva družine ali zajednice, če te spremembe niso posledica ženitev, rojstev ali smrti.
Enake prijave kakor družinski poglavarji (na isti način in v istih rokih kakor ti) morajo napraviti tudi uprave, uradi in javne ustanove (civilne in vojaške), tudi one z avtonomno ureditvijo, ter javne in privatne ustanove, ki so podvržene državnemu skrbstvu, nadzorstvu in pregledu, eijili vzdrževanje podpira država s
Snežni meteži na Pavlov dan
Ljubljana, 15. jan.
Danes 15. januarja goduje sv. Pavel puščavnik, ki ni 9icer med vremenskimi pratikarji zaznamovan kot kak mejnik, toda je v tolike pomemben, da je prav za Pavla Puščavnika Henschel napovedal sneg Cez deset dni bo 6V. Pavel, apostol, ki je pri vremenarjih poznan kot mejnik, da 6e zima takrat rada preobrne, navadno na boljše, tu in tam celo na slabše, da šele nato pritisne pravcati mraz in prava zima zagospodan. tod? na ta dan se navadno že berači povprašujejo, tolažeč se: »Danes je 6V. Pavel, ki zimo obesi na kavel«. — »Drug drugega berač že sprašuie, kie da ie zimo prestal.«
Zadnje dneve je bilo kar dovolj snega. Toda ponoči, zlasti pa od 4 zjutraj naprej pa se je vsula izjx>d neba silna količina 6nega. V nekaj urah ga je namelo do 10 cm, v zadnjih 24 urah pa 6tno dobili do 15 cm nov snežne odeje. Po ravninah je sedaj snežna plast dosegla že višino do 25 cm. Ponekod pa je naneslo snega celo do pol metra in še več. Iz Kočevskega prihajajo kratka poročila, da so tam zadnje dneve divjali silni snežni viharji in je po gozdovih snega do 1 m visoko. Tudi po notranjskih gozdovih in dolinah je 6iino mnogo snega. Sla Blokah so velik zameti.
Danes zjutraj je snežni metež. ki je bil prav silovit zlasti ob prvih dopoldanskih urah od 7 do 9 ure, močno oviral tramvajski promet. Tramvaj je zjutraj komaj zmagoval vožnjo in so ljudje morali jDotroežljivo čakati na vsak voz. Mestni delavci so že zgodaj hiteli jjospravljali sneg po glavnih cestah in po glavnih prometnih točkah, posebno na raznih križiščih v sredini mesta. Živilski trg je danes samotaril in životariL
trajnimi prispevki, kolikor se tičejo sprememb stalnega bivališča njihovih nameščencev.
3.	Spremembe stanovanja
Kdor se preseli iz ene hiše v drugo v isti občini, ali iz stanovanja v drugo v isti hiši ali od ene k drugi družini ali zajednici, mora to naznaniti anagrafskemu uradu najdalje v 10 dneh po preselitvi v novo stanovanje.
Neodvisno od te prijave mora oni, ki iz katerega koli naslova upravlja hišo ali stanovanjske prostore, v teku 10 dni od nastopivše sprememne prijaviti pri angrafskem uradu vse spremembe stanovalcev. V primeru, da se stanovalec priseli iz druge občine, se mora označiti tudi občina, iz katere prihaja. V primeru pa, da se stanovalec izseli v drugo občino, je treba označiti tudi iime te občine.
4.	Prijava začasno pristojnih prebivalcev
Kdor biva začasno v občini, se mora po trimesečnem bivanju v občini javiti anagrafskemu uradu in izjaviti, ali je njegovo bivanje v resnici le začasno.
Vsak družinski poglavar mora prijaviti anagrafskemu uradu osebe, ki po trimesečnem bivanju v občini še žive v njegovi družini oziroma iz nje izstopajo.
Te prijave je treba napraviti v 10 dneh po preteku 3 mesecev začasnega bivanja v občini.
Isto prijavo morajo vložiti v istem času poglavarji zajednic za svoje začasne goste.
Za morebitna jx>jasnila se občani lahko obrnejo nn mestni anagrafski urad, Mestni trg št. 23, ob delavnikih od 8—11.
a so stalno bivajoče v drugi državi, se bodo te osebe morale oskrbeti z dokumenti pri pristojnih notranjih ali pa konzularnih oblasteh. Če gre pa, kakor je v to večini primerov, za osebe, ki so se naselile v pokrajini, morajo dostaviti odgovarjajoče občine, ki morajo ževzdaj organizirati vse potrebno za izdajanje tovrstnih dokumentov.
Vprašalo se je, če je ta dokument lahko tudi osebna izkaznica. Odgovor je bil negativen, v kolikor osebna izkaznica ne vsebuje omembe državljanstva. Po drugi strani pa morajo občine biti v stanju, da izdajajo izjave tistim, ki so se naselili v Ljubljanski pokrajini po italijanski okupaciji.
Naa podlagi prijav, ki so jih predložili svoj čas zainteresirani glede uporabe uredbe z dne 4. junija 1941-XIX št, 38, ki je obvezovala vse priseljence, da se prijavijo občini, ter na podlagi čl. 8 uredbe z dne 11. septembra 1941-XIX št. 97, ki jo razširjala obveznost prijavljanja tudi na tiste, ki bi dali stanovanje priseljenim osebam, je treba reči, da tisti, ki še niso zadostili tej obveznosti, je prav, da ji takoj zadoste v svojem lastnem interesu ter se tako izognejo predvidenih sankcij, ki so določene pri prijavljanju tujcev. Za izdajaenje potrdil, ki se nanašajo na državljanstvo, bodo občine morale upošlevati vsak koristen dokument, v prvi vrsti potne liste ali pa dokumente o bivšem jugoslovanskem državljanstvu, potrdila o pristojnosti h kaki občini bivše jugoslovanske države, kaiti državljanstvo je bilo tam pogoj za pristojnost. Kar se tiče državnih uradnikov, ki tmajo dokumente ali potrdila o pristojnosti v javnih uradih, jim morejo ti uradi izdajati potrdilo, ki nudi elemente, ki so razvidni iz osebnostnih podatkov. Tisti pa, ki jim ne bi bilo mogočo dokazati svoje lastno stanje, se bsodo morali obrniti na konzulat tiste države, na katerega ozemlju stoji občina, kamor je oseba pristojna, da do:>i odgovarjajoče potrdilo. Vsekakor čl. 30, ki gro/.i s kaznijo zapora dveh mesecev, samega ali pa še zraven z denarno kaznijo do 5000 lir za tujca, ki bi bil brez predpisanih dokumentov, jemlje tudi v obzir težak slučaj opravičeno ovire. Dobro pa je povedati, da nemožnost preskrbeti si islovetnost-ne dokumente ne opravičuje na noben način tujce, da ne bi prijavil svojega bivališča.
Drugo vprašanje, glede katerega so se zaprosila pojasnila, se nanaša na tolmačenje odločb čl. 2 uredbe z dne 11. decembra 1942-XXI, št. 28. in sicer kar se tiče zahteve o dejanski navzočnosti v Ljubljanski pokrajini ali pa na katerem drugem jugoslovanskem ozemlju, ki je bilo priključeno kraljestvu dne 11. aprila 1941-XIX Pri tem se navaja primer tistega, ki bi se podal na poslovno potovanje ali na potovanje zaradi družinskih zsdev za nekaj dni v kakšen drug kraj ali pa če bi se nahajal pod orožjem Jasno je, da v tei prisiljeni in opravičeni začasni odsotnosti se ta oseba mora smatrati kot navzoča, če '.ma na ozemlju, priključenem h kraljestvu, istočasno: lastne, hišo in lastno družino.
Drugo tako vprašanje, ki 6e tiče pristojnosti in se še vedno nanaša na čl. 2. nove naredbe, je vprašanje, če 6e mora smatrati kot pristojen samo tisti, ki je imel v ča6u okupacije pristojnost občine v pokrajini ali pa v drugih ozemljih, ki so bili priključeni kraljestvu, ali tudi tisti, ki je imel sicer tako pristojnost, dobil jo je pa zaradi javne službe. Jasno je, da je zaradi pomanjkanja restriktivnih ali limitativnih destinkcij, treba smatrati za pristojnega tako prvega kakor drugega.
Vprašalo se je tudi, če se razume za 6talno bivanje 15 let nepretrgano bivanje Glede tega 6e pojasnuje, da pojem stalnega bivanja ne more biti omajan od kratke ali slučajno6tne odsotnosti, ki ni združena s preselitvijo stanovanja ali družine, tako, da kakšna kratka odsotnost, ki 6e je izvršila
v 15 letih pred 15. aprilom 1941-XXI, ni ovira, da bi koga smatrali za odsotnega.
Treba ie končno pojasniti, da v izrazu čl. 9 »Kdorkoli bi prevzel pod svojo odvisnost tujce, so mišljeni tudi javni uradi, ker uredba ne razlikuje med javnimi ali privatnimi delodajalci.
S tem mislimo, da so pojasnjeni razni dvomi, in je treba dodati samo še to, da naj si prizadeti prizadevajo izpolniti dana določila, ne da bi čakali za izpolnitev zadnje ure zadnjega dne. To pravimo zato, da se prepreči gneča v uradih ter da se prepreči istočasno sankcioniranje uredbe.
^OSPCPflRSTVO
Koliko stane vojno gospodarstvo Švico. Poleg
direktnih vojnih stroškov za vzdrževanje straže na svojih mejah ima Švica tudi znatne stroške z vojnim gospodarstvom v notranjosti. Do konca septembra 1942 so znašali stroški zveznih uradov za vojno gospodarstvo 948.9 milij. švicarskih frankov. Ta vsota vsebuje vse stroške za nakup blaga, zgradbo skladišč, nakup tovornih vagonov in parnikov itd. Upravni stroški sami so znašali 31.4 milij. frankov Uradi so s koncem septembra za-pcsiovali 2.069 nameščencev in 156 strokovnjakov. Dohodki od prodaje, najemov, kazni itd. so znašali samo 751.6 milij. frankov.
Hrvatska letina tobaka. Te dni se je začel i odkup tobaka na Hrvatskem letine 1912. Donos tobaka je bil zelo dober in cenijo nakupno vrednost na 300 milij. kun in sicer za količino 800 vagonov.
Kdo je v vodstvu »Osvobodilne fronte«?
Ljubljana, 15. januarja. Današnji »Slovenski dom« objavlja dva važna <fokumenta, ki več kot dovolj nazorno opisujeta obupen položaj »partizanske vojske«; odlok o od-
stavitvi prejšnjega poveljstva ter o imenovanju novega in pismo generalnega tajnika komunistične 6tranke, Kardelja, poveljniku partizanskih oddelkov. Svoje bralce opozarjamo na dokumente, ki jih ob-
&C & A t&M. ^'^UMOM. jJiMAOM^. tic Jo^fr* Ju^J^t&č
Y tki	je kiu Y oUlu fit,

javlja današnji »Slovenski dom«, obenem pa pri tem ugotavljamo, da so naša poročila, ki smo jih prinašali o komunistih v »osvobodilni fronti«, bila točna, kar omenja v svojem pismu sam generalni tajnik komunistične stranke Edo Kardelj.
Zraven prinašamo faksimile podpisa na odloku, ki ga je izdalo vodstvo »osvobodilne fronte«. Podpisi se. glase:
Za Izvršni odbor Osvob. fronte slov. naroda.
Saša Boris Kidrič Kardelj Edo — Krištof Dre|če Jaklič Gašper Jeraj Edvard Kocbek — Pavle Tratar Hribar Andrej Lcskošek Franc—Peter Strugar
S pravimi imeni so se torej podpisali Boris Kidrič, Edo Kardelj, Edvard Kocbek in Franc Lcskošek. Drugi so rajši svoja imena opustili, kakor recimo bivši sodnik Jože Rus, ki ga je očitno že 6rant njegove funkcije.
Kakor je razvidno, predsednika kolunistične stranke Lovrenca Kuharja ni med člani izvršnega odbora »osvobodilne fronte«, pač pa generalni tajnik Kardelj s 6vojim tovarišem Kidričem. Oba predstavljata vrh »osvobodilne fronte«, dočim seje Kuhar udejstvoval kot najvidnejši zunanji funkcionar komunistične stranke ter odtod izžareval svoje delovanje na »osvobodilno fronto«. Ali morejo ne-jeverneži tudi 6edaj reči, da emo si imena izmislili?
Nadaljnji dokumenti o komunističnih hudodelstvih
Ko so se v javnosti začela razkrivati posamezna zločinstva, ki so jih povzročali pristaši parti-zanstva, je bilo mnogo ljudi, ki takim poročilom niso verjeli in so smatrali to le za neko propagandno sredstvo, ki naj bi zavrlo razvoj »osvobodilne fronte«. Ko so pa poročila bila vedno bolj in bolj konkretna, je večina malovernežev vendarle spregledala in začela gledati na partizan-stvo realno. Le najbolj zagrizeni pripadniki komunistične stranke so še vzdrževali propagando in dopovedovali ljudem, da je vse izmišljeno in laž-
nivo, kar koli se poroča o zločinih, ki so jih zagrešili komunistični partizani. Njihova propaganda prav za prav ni bila tako težka: težko je namreč verjeti, da bi brat moril brata, da bi človek tako gloiioko padel ter tako rekoč brez vsakega razloga pobijal žene in dekleta, brezbrambne starčke in družine, kakor so to počenjali komunisti. Prej človek verjame v neresničnost kakor pa v resničnost takih grozotnih poročil. In vendar so bila vsa resnična! Komunizem je pahnil nekatere Slovence tako nizko, da se jim ni studilo opravljati
•vj.fc-i Jena
« LJi©'? simesm« T;O
It, M: '
»*s 16. im-l.-f, 1042 Ha pelVi.a.lv.
! 253 •
žT.ir-iU BAivurn-A	žsRgsRj^." . so.
OC.Ž& put.
Pc ukazu StMbe l. btit-ljvau "i.iube i?i<HY<2dlsi y	ii oe out .-<» • a-Vbti t

I<C
DeSii'it> Iv-1, .BBzm-n T*»vl*
t«x iih IS. Zrn i.j
i i« 1*42
a&ttier Ivats r? .
>» Bes t r> j«
j.	l&^Rudbils, biv,
. 1 ..i • -v c • 1925.- j>»x„v.* Via," , i,t. 19*4» "	" "
194'.:. likvidir^l«.
D»ii ,5»u Vlib 14.
bij'
■.tiv T^mižlju
Q>
w>«<
y 2? .giškn,	3.
}Le>r »te sc. šaljiv« pfm&S«!« -Hit in k>u;)& « si*, j t*r preaja-
mM kri ,))A-. 135 .1-'. ^ lil; v it? j
bil« i
tt-.
• no.

IT).
192Š, v X&kUQ% ti
L<J*%
bi i. li
v.uvkr>.-'t -it ir-'J
j,.. ■.->. -jjt&bi". in Vil iasiplStdrf»» v ?•<•

to, kar človek ne more in noče verjeti, da bi bilo možno. Dokumenti so sicer suhi ln kratki, toda skrivajo v sebi grozno vsebino, obenem pa najbolj zgovorno pojasnjujejo razloge in vzroke, zakaj se je dvignil proti komunizmu odpor ljudstva.
Kaj vabi liucfli v komunizem
Že Pij XI. je v okrožnici proti komunizmu navedel nekaj vzrokov. Prvi vzrok so gotove kIch pive obljubo komunizma. Gospodarski liberalizem jt> delovne stanove gospodarsko in duševno tako razdejal, da je prišel komunizem s svojim evan» Helijem kakor nalašč. Liberalni kapitalizem pro-i letarre neusmiljeno izkorišča in izžema, komuni"
I /om jim obeta zemeljski raj. kako ne bi zahre« ponoli po tem raju, po novem gospodarskem redu, kjer ne bo več kapitalistov, buržujev in gospodar* jev, ampak bodo, fe kdo gospodje proletarri, kjee h» diktatura proletariata pometla vse razlike, uvedla enakost iu svobodo in prinesla proletarcem tako dolgo odrekano in tako dolgo brez upa za-željeno življenjsko udobnost? Kaj za to. da so lo sanje in da lio resničnost polna prevar. Proletarri verjamejo apostolom komunizma, češ da le buri žuji tako govore, ker se boje za svoje gospodstvo in tudi ne privoščijo delavskemu sloju sreče. To sanje so tem bolj varljive, ker je komunistična formula tako preprosta: kapitali-ti naj se raz-laste, vse naj bo družabna last in vsi naj bodo enako deležni sadov dela! Nobene druge formulo ni, ki bi bila tako preprosta. Kaj zopet zato, da je vprav tista preprostost komunistične formulo prevara, ker je gospodarstvo po svoji naravi mnogo bolj prepleteno, kakor se pa proletarcem zdi? 1'roletarre tista preprostost oč.iruj« in jih nato vabi v komunizem. Krščanski delavci bi se ustrašili brezbožne narave komunizma. Toda komunizem to brezbožno naravo proletarcem z.ikriva. Kolikor je pa ni mogoče skriti, je zopet liberalizem poskrbel za to, da se je proletarri ne plaše več. Liberalizem jo versko prepričanje delavcev zelo oslabil in mnoge krščanstvu močno odtujil. Socialisti in komunisti so pa to odtujenost še povečali. ker so neprenehoma ponavljali klevete, da je Cerkev s kapitalizmom in s kapitalisti, da^ jo
«w
gactas« S.***? 1 B*»Ljtt?<' 5«rs-••••,«(
«« »>.?.t9«R,	* 4 o 7
; ' 28 VI
»«*»*» lr*ij*«MM.«U »»pt*aje*»ft aae . . ^.114.*. T-rt v»i»;%»»<<ist.jit,rfi Osleta	..
* slatc
"	r»H(t»».<>v
1!)	»m-*
i n».ve«r,e S.nsko j&^^sLiioe t jit,:.? vtrlfcic« i siMitt .s a slftt« »*. .•*» %r*
1 £V»t>rai i-relj. > « k«isa*u 3 n* v o dr. i .<i i t»f»U« d.-.rrt -/<vilis» ; tl*t«.	*«rl?.:-»
•t ts»«itek d;ii9l:«
1 »fclk	a-,-
ti> ..r. - ar* »»i-tilv« &n< • v«
V*» t* atr«n V*r> ^ojiijRO®	n
<■4 »»tal* ai-le t*r t«.iil«».VK~ -i - • ,r.»»-rs-Mm« . ^»tl.Ni tal j« V* ■	r
ti t. 43„8»4.«0*tsU Mrla t*.«- Vsji Aostftvir.^ : »ir•• *


Kmm&UJ/ j
Pulit
Kom.
1. čete bataljona »Ljube Šercerja« NO - Št. 31. - Dne 16. jnnija 1942. - Na položaju. Štabu bataljona »Ljube Šercerja« NO. Po ukazu štaba I. bntal.jona »Ljube šercerja«, NOje naša	dovedla v ^taborišče sle-
Komanda 3. čete 1. Bataljona »Ljube šercerja« NO — Na položaju 26. 6. 1942. — Seznnm dragocenosti, zaplenjenih dne 26. 6. 1942 pri veleposestniku Gnletu Brunotu, Bistra. — 3 zlate domske zapestnice, ? zlatih prstanov, 10 navadnih broš, 4 navadne damske zapestnice, 1 zlata verižica z zlatim obeskom, 2 zlate damske ure,
1	srebrni prstan s kamnom, 3 navadni obeski, 3 ovratne damske verižice, 1 zlata davnska verižica, 1 navadna damskn verižica, 1 mala kuhinjska ora, 2 ročne navadne ure, 2 koralde damske. — Vse te stvari Vam pošiljamo razen
2	navadnih zapestnih uric ter kuhinjske ure, katere nujno rabimo v četi. Nadalje vam pošiljamo zaplenjenih Lit. 42.854. — Ostali popis zaplenjenih predmetov Vam dostavimo naknadno. — Peter Grčar.
Nova ureditev italijanskih agrarnih konsor-cijev. Izšel je zakonski dekret, ki vsebuje nova pravila zveze kmetijskih konzorcijev, nadalje pa tudi zakonski dekret o pravilih konzorcijev. Ti konzorciji so zelo važni za prodajo kmetijskih proizvodov in za nakup potrebščin za italijanskega kmeta.
Dunajska poštna hranilnica slavi letos svojo petdesetletnico. Kot znano, je zače'a Poštna hranilnica jKislovati v nekdanji Avstriji in tudi v naših krajih dne 12. januarja 1883. Sedaj ima samo v Vzhodni marki, nekdanji avstrijski republiki 8.3 milij. hranilnih računov na 2.8 milijarde mark vlog.
Zvišanje železniških tarif na Hrvatskem. Hrvatske državne železnice nameravajo z dnem 1. februarja letos zvišati svoje blagovne tarife in šifer v vagonskem prometu za 30%, pri kosovnih pošiljkah pa za 50%. Poleg tega bo sploh izvedena reforma tarif in bo v ta namen izšla nova izdaja tarif.
KULTURNI OBZORNIK
Nekaj novih knjižic za duhovno življenje
Za novo leto je izšlo nekaj pomembnih knjižic, ki imajo namen, poživiti v nas duhovno in versko življenje,
Vrtovec: Iz tistih dni.
Na prvem mestu tu moramo imenovati lepa »pisma prijateljem«, ki jih je pod naslovom »Iz tistih dnu spisal p. Večeslav Vrtovec D. J. in izdal v založbi »Glasnika Presvetega Srca Jezusovega« (str. 84, cena br. 6 lir, vez. 12 lir). V lepi zunanji obliki ter še prikupnejši notranji ureditvi z tničnimi uvodnimi vinjetami, ki jih je oskrbel arh. V. Gaj-šek, je tu pisatelj povezal v lep šopek 6Voja pisma prijateljem.
Ta »Pisma prijateljem« so deloma izšla v »Glasniku Srca Jezusovega«; zdaj jih je pisatelj z novimi vred »povezal v šopek« — kot pravi sam — »da bi jih imeli za spomin iz tistih dni, ko so bile pisane. Saj so tudi nauki, ki nam jih je Gospod dal v onih dneh, vredni, da si jih zapomnimo za vse življenje in da nikdar ne pozabimo nanje.«
V resnici se nam ta pisma zazdč kot šopek dišečih rož, pognalih iz plemenite duše v teh usodnih dneh, ko dogodki okrog nas in med nami premnogim drugega za drugim rušijo temelje, ki so nanje še včeraj kot na nepremakljivo skalo gradili stavbo svoje vere, svojega upanja in svoje ljubezni. Kar je v srcih premnogih še včeraj stalo neporušljivo, je danes razvalina, kar je bilo luč, je tema, kar je veljalo kot večna resnica, je danes v očeh sveta laž in prevara. Mnogih se je v tem divjem plesu iz slepote, zlobe ali sovraštva do Boga porojenih idej, prijela vrtoglavica, da ne najdejo več trdnih načel, na katere bi naslonili svoj življenski nazor. Izgubili so vero v Boga Odre- . žice.
Senika, resnica o učlovečenju in odrešenju jim je I M. 1 abbč Dutie je tak mož.
bc.jka, zdvomili so nad božjo dobroto in ljubez- | nijo, ker je človek, podoba božja, svojemu bližnjemu postal volk in hijena. Mnogi so ob pogledu na ruševine dosedanjega sveta in prestrašeni od stisk časa in srca malodušni obstali sredi poti k popolnosti. Molitev, to najmočnejše sredstvo za dosego božjega usmiljenja, je postala plehka in prazna, izginja iz družin, ker se človeku zdi, da Bog njegove prošnje in moledovanja sicer še sprejema, odgovarja pa nanje kot v posmeh z vedno tršimi udarci. Krščanska dela usmiljenja in ljubezni so samo še kapljica hladila v oceane sovraštva in zlobe, trpljenja in krvi. Čemu torej še verovati v Boga Odrešenika, kako si ob pogledu na grozeča temna obzorja brez zasmeha in posmeha voščiti srečno novo leto, veselo veliko noč? — Čemu še moliti in izvrševati evangeljska dela usmiljenja, čemu se še boriti s slabostmi, ki nas ovirajo na poti k popolnosti?
Predvsem pa zasluži omembe lepa oprema po načrtih arh. Gajška, ki knjigo že po zunanji strani naredi od sile prikupno. Vinjete k posameznim pismom nas uvajajo v cerkveno leto ter označujejo čas, katerega obravnava pismo. Po tej strani je knjiga lahko lep zgled sodobne izdaje sodobnega duhovnega čtiva.
Abbč Dutil: Tvoja maša in tvoje življenje.
»Maša je drama, pri kateri nisi samo gledalec, ampak igralec.«
Tako zelo sem bil vesel te knjižice, da že dolgo ne kake jiodobne publikacije. Pa zakaj? Prav zato, ker je pisana iz življenja za življenje. Pisana z vso ljubeznijo pravega duhovnika, ki hoče z vso vnemo ajiostolskega srca nekaj dati, kar doživlja sam vsak dan tako bogaio.
Redki so pisci, ki bi nadnaravne resnice naše vere znali približati mladino ljudem, še redkejši taki, ki bi to zmogli za široke nino-
S svojo taljo [Kisebno in tako globoko raz-pravico je ta duhovnik postni slaven. P. Martin iz Cochema, O. M. C. (1654—1712) je eden tistih piscev, ki je tako zelo približal mašo sto-tisočem, da je njegova razlaga sv. maše še danes vrelec prave in pristne pobožnosti. Toda, ker stoletja oblikujejo novo miselnost, je jio-trebno to novo miselnost upoštevati. L'abbe Dutie jo je do kraja. Kratka je, obsega komaj 29 strani, razumska je, kdo ne ve, da mora biti danes vse do kraja podprto z dokazi, in ujio-števa tudi hrepenenje po mističnem razpoloženju, ki na dnu srca slehernemu pozvanja. Naposled pa — in to je posebna odlika — odklanja vsako »samo udeležiti se< maše — kar od kraja podčrta vlogo kristjana pri daritvi — igralec je, 'ki pri naši mora sodelovati, sicer odide praznih rok in praznega srca
je	.
ni resiu skrb za blaginjo delavcev. Kajpada Cerkev ne more obetati delavcem nemogočih reči: llaja na tej zemlji nikoli več ne bo, a tudi to, kar je mogoče, bo mogoče doseči le postopno in sčasoma. Zato Cerkev neučakanim ne moro ustreči, oni pa mislijo, da jim noče. So pa med de* lavci že tudi mnogi, ki sla jih liberalizem in socializem docela, izkvarila. Ti se nič vef ne plašo ne brezbožnega komunizma, ne njegove zločinsko divjosti, temveč so pripravljeni vsak čas začeti prevrate in pokolje.
A ljudi zavaja v komunizem tudi mogočna propaganda. Papež pravi, da morda takšne še ni bilo, kar svet pomni. Kominterna dela iz Moskvo z velikanskim aparatom, »s »silnimi finančnimi sredstvi, z brezštevilnimi organizacijami, z mednarodnimi kongresi, z miioinimi in izurjenimi pomožnimi četami, s časopisi, letaki, kinematografi, teatri, radiom«, po šolah in univerzah, med vsemi ljudskimi sloji. Ker je v vsaki zmoti nekaj resnice, pravi papež, komunisti, kjer kaže, lokavo lo plat bolj poudarjajo, n. pr. da hočejo lo popraviti, kar je zagrešil liberalizem in izboljšati liediii položaj delovnih slojev, ali da hočejo odpraviti vojske in ustanoviti mir med narodi. Obenem pa širijo mod nepoučeno ljudi hajko, da so komunizem zadnji čas izprominja in da bo sploh opustil boj proti Bogti. Tako varajo ljudi in dobivajo na svojo stran, pravi papež,« tudi takšno ljudske sloje, ki načelno zavračajo vsak materia-lizem in v>e tiste zločine, ki so jih komunisti počenjali.. »Zlasti,« pravi, »zavajajo v komunistične zmote mladino, ki jc za tako prevare bolj dovzetna.«
L. 1930. je bila v Rimu (pozneje tudi v Ljubljani) razstava komunističnega tiska. Priredil jo jc J. Ledit S. J., ki so jc leta in leta bavil s temi rečmi. Revija »La Civitta Cattolica« jc dejala o tej razstavi: »Razstava je pokazala zares satansko propagando komunističnega tiska: tisoče in tisočo dnevnikov, revij, knjig, letakov, skoraj v vseh jezikih, polnih laži zoper Cerkev in papeža, polnih nemoralnosti, obenem pa fanatičnega proslavljanja komunizma, češ da le komunizem moro prinesti človeštvu svobodo, mir in srečo. V Moskvi izhaja osrednje glasilo, ki pod vodstvom kominterne daje vsemu gibanju smernice in enoto, pri posameznih narodih izhajajo taka glasila v narodnih jezikih. Potem so bili listi in revijo za posamezne stanove in skupine, za delavce, za kmete, za žene, za mladino, za otroke. Za izobražence so razne literarne, umetniške, humanitarne revije. Neka-ore skrivajo komunizem za geslom: za skupno fronto proti kapitalizmu. Nekatere so colo krščanske. tako francoska »Terre nouvelle«, ki ima na ovitku velik križ, a nad njim komunistični simbol, srp in kladivo.
Zelo pa pomaga komunizmu tudi svetovno časopisje. Dasi ni vse za komunizem, vendar nekoliko iz političnih vzrokov, a največ zaradi simpatije s protikrščanskim in brezbožnim razdiralnim dolom komunizma načrtno molči o vseh grozotah, ki jih jc komunizem počel doma v Rusiji, potem na Ogrskem, v Mehiki, na španskem in drugod. Kakšen hrup jo nastal po vsem svetovnem časopisju, ko so lota 1909. na španskem obsodili v smrt in ustrelili anarhista Ferrerja. Kako jo svo-bodomiselstvo rohnolo proti Španiji, češ da ubi.ia svobodo mišljenja. Ko je pa komunizem pomoril toliko duhovnikov in laikov, razdejal toliko cerkva, požgal toliko domov, uničil toliko umetniških spomenikov, je časopisje gluho molčalo. Simpatija z brezboštvom komunizma Jc tudi tisto, kar vabi svobodomiselne inteligento v komunizem. Mnogi komaj kaj vedo o gospodarskih načrtih komunizma, a mika jih in vleče v komunizem satansko sovraštvo komunistov do Boga in Cerkve. f'o kdo, tako upajo, bo komunizem porušil katoliško Cerkev in iztrebil krščanstvo s svota. Kar sc ni posrečilo svobodnmiselski organizaciji, upajo. da so bo posrečilo komunizmu. Seveda ie tudi to prevara, vendar zvabi mnogo v komunizem, d.
«S3
B
pravega obzorja! Nerodno mu je imeti molit-venik — zaradi soseda. In temu obratno. Obe-Takole si slede poglavja te knjižice: Ljubi ^ pa je dolgčas, ker ne vesta kaj početi...
_____i ___y. -	o« nonirnn ti O	l C	• ' i _	O
mašo, umevaj mašo — »Jezus se namreč ne daruje na oltarju sam, tudi mašnik ni edini, ki ga daruje, amjmk ga darujejo tudi vsi ljudje, ki so pri maši.«
Ali razumeš — da je maša pač kaj drugega kot igra, ki si jo prišel gledat? Ali veš. da 6i »igralec«, to je: nekdo, ki v tej drami resnično nastopa z vlogo.
Maša mora preiti v tvoje življenje, kakor mora tudi tvoje življenje preiti v »tvojo* mašo. To se pravi, da more in mora vplivati nedeljska maša na tvoje življenje med tednom in ga mora docela prenoviti.
Važna ugotovitev je tudi: zdaj torej raz-meš, da moraš, če hočeš dobro »prisostvovati« maši, po možnosti videti na oltar in da je treba imeti mol i t ven i k.
Kako me često boli, če pomislim: te čudovite misli, ta dih, ki preveva vse molitve, prošnje, berilo, evangelij — tisočem docela tlide, da nikoli v življenju ne bodo razumeli, da je to zanje — pesem tolažbe, ki nc odj>ove. resnica, ki vodi', sladka gotovost obljub božjih.
ln naša preljuba sramežljivost, ki nima
Mar ni to res?
Tu jja je popisana in razložena Drama
v štirih dejanjih — edinstvena in veko-vita — da, odločilna za tvoje življenje in smrt. V gledališču sem opazil, da vsi, ki se resno zanimajo za igro. vestno preberejo v »Gledališkem listu« vsebino in razplet dejanja. In drame sv. maše ne znamo, ne gledati, nc razumejo jo tisoči, pa čeprav so dobri kristjani.
Pripravljalni del, Darovanje, Spreminjeva-nje. Obhajilo — to je hladna logika, ki na.j-liolj razumskemu možu nujno pri.ja, ki najbolj nežni ženski duši da trdno podlago. »Poslednji sklepi«, kako so iz življenja vzeti, polni so razumevanja za čisto tvoje težave in pomisleke.
Sicer pa »tolle — legel« Vzemi in beri.
Knjižica s' samo razlago obsega 29 strani, s celotno mašo v latinskem in slovenskem jeziku — 63 strani. Cena prvi je 2.50 lire, drugi 6 lir, v platno vezani 14 lir.
Prevod je odličen in skrben, knkor vse. kar jo dr. Vrečar izdal, lisk jasen in lep. in oblika, da je tudi razvajenim, očem v ugodje.
SJaoJLRC noviLe,
Koledar
Sobota, 16. januarja: Marcel T., papež in mučenec; Bernard, mučenec; Priscila, sveta žena; Oton. mučenec.
Nedelja, 17. januarja: Anton Puščavnik; Leo-nila, mueenica; Sulpicij, škof.
Novi grobovi
+ Franc Fink. V Ljubljani je umrl 13. januarja g. Franc Fink, Pokopali so ga v petek na pokopališču pri Sv. Križu.
-J- Antonija Šapla. V 93. letu je v Ljubljani umrla gospa n mali Antonja Šapla roj. Lovrcnčič. Pokopali so jo v petek popoldne pri Sv. Križu.
+ Bronkica Langerholz. V Ljubljani je umrla mala Bronkica Langerholz. Pokopali jo bodo v soboto ob 3 popoldne izpred viške cerkve.
-J- Frančiška Benedik. V Ljubljani je umrla v 85. letu gospa in mati Frančiška Benedik roj. Vr-hovnik. Do 16. januarja ob 11 bo ležala na domu v Šlajmerjevi ul. 5, nato pa na Žalah, kjer bo v soboto ob pol 3 pogreb iz kapele sv. Petra.
■j- Janko Mole. V Šmarjeti pri Novem mestu je v 68. letu umrl posestnik in trgovec Janko Mole. Pokopali so ga v petek popoldne.
Naj sveti rajnim večna Luč, vsem ki žalujejo za njimi naše sožalje!
L a g e rl of: pe^e g MoČevja
Večje število delavcev za spravljanje snega s
cest potrebuje mestno cestno nadzorstvo. Čimprej naj se javijo v uradu v sobi št. 1 na levi v pritličju na Ambroževem trgu št. 7 med uradnimi urami od 8 do 12 in od 15 do 18. Vsak naj s seboj prinese delavsko in družinsko knjižico.
Večje število voznikov za odvažanje snega potrebuje mestno cestno nadzorstvo. S parom konj in predpisanim kasonom naj se čimprej zglase ob 7 zjutraj pred uradom na Ambroževem trgu št. 7
—	Že tri dni sneži. Herschel ima v bistvu prav, ko je napovedal za dan sv. Pavla puščav-nika sneg. Tako je zapisano tudi v pratiki, ko je za ta dan postavljeno temno znamenje snega. V četrtek ie bila zaznamovana podnevi maksimalna temperatura —3.8, v petek temperaturni minimum —5.2. Takole v petek od 4 zjutraj je začelo močno in neprestano snežiti. V zadnjih 2-1 urah ja padlo do 15 cm novega snega. Vsa snežna plast je v ravnini dosegla že 40 cm, ponekod pa že pol metra in v kočevskih gozdovih, kakor je prišlo kratko poročilo, imajo že nad meter snega. V zadnjih 24 urah je hilo 14.9 mm padavin ali kratko toliko vode. Barometer je od četrtka na petek padel na 757 mm.
_ V nedeljo popoldne bodo igrali v Drami
Oregorinov »Oče naš...« Začetek bo ob 14. — Cene so znižane I
Lagerlof: £)eye z MoČevja
—	Znani Haggardov roman »Roža sveta« je
izšel te dni. Knjigo krase številne in lepo ilustracije, ki še bolj kot izvrstni opisi sami pričarajo dobo križarskih vojn bralcu pred oči. — Sko/ii vse viharne dogodke vojn za posest Jeruzalema pa se prepleta čudovito lepa zgodba ljubezni dveh esekških vitezov Godviena in \Vulfa do lepe balbeške princese. Sultan Salah-ed-din je plemenit in viteški razsodnik v mnogih sporih in spletkah. Knjiga »Roža sveta« je tako lepo, napeto branje, da bo vsakemu najleepše razvedrilo! — Knjigo dobite po vseh knjigarnah in trafikah I
—	Zakaj smo imeli lani tako dobro sadno letino in kako nam jc koristila lanska huda
Za ptcsni&lieiKinla
in
Dutil: Tvo!« ma$a In tvoje ihrljejtfe.
Broš. L 2'50 z dodatkom zborne maše v čast Presv. Srcu Jezusovemu L 6-—, vezano L 14"—
Guardini Romano: §ve?9 Znemf.Kfa.
Broširano L 15'—, vezano L 28 —
Pečjak: Po« U BOgU (z velikim tiskom) Vez. rd. obr. L 20"—, zl. L 25 —
Tomaža Kempčana: IJOfa Za KrlSlU-SOm. Vez. L 22—, na boljšem papirju L30- —
Ušeničnik Aleš: Knjiga O ŽlVlIfinfU.
Broš. L 20-—, karton. L 27"—
Vrečar Ivan: ROŽIl! VenCC Dl.DCVlCC Marije (za zadoat. pobožnost prvih sobot.) — Broširano L 2 —
MU35KA KNJIGARNA V LJUBLJANI
Pred Škofijo 5, Miklošičeva cesta 5
zima? Lanska sadna letina, pa ne samo v Ljubljanski pokrajini, ampak tudi na Gorenjskem, kakor je pisal »Slovenec« dno 8. decembra, je bila nenavadno dobra in bogata, v prvi vrsti posebno glede jaliolk, pa tudi glede drugega sadja, kakor že dolgo let ne. In kje je vzrok tej tako obilni sadni letini'' Mislim, (la se ne motim, če trdim, da v lanski nenavadno hudi zimi, kakršne nismo imeli od leta 1029. Tudi takrat smo imeli nenavadno dobro letino po prav hudi zimi. Vzrok je pač v tem, ker je zaradi tako hude zime poginil po drevju in pod njim v zemlji ves mrčes in golazen in vse njihove zalege, ki spomladi uničujejo sadno cvetje ob času cvetenja. Pa ta izredno huda in dolgotrajna zima nam je koristila še v dveh drugih ozirih. Lansko leto je bilo hroščevo leto. Toda tako malo hroščev, kakor jih je bilo lansko spomlad, še ne pomnim v svojem življenju. Vsaj pri nas jih je bilo tako malo, da neknteri še vedeli niso, da so v hroščevem letu. Tudi njih zalege je uničila huda zima zaradi globoko zamrzle zemlje in dolgotrajnega snega, ki je ležal nn njej. Pa saj je trajala lanska zima skoraj do začetka maja. Če bi lanska huda in dolgotrajna zima ne imela nobene^ druge koristi, kakor da nam je uničila hrošče in njih zalege v tako obilnem številu, bi bila že ta korist neprecenljiva, ki se bo poznala še pozna leta na drevju in pri poljskih pridelkih. In še tretjo dobrino nam je prinesla lanska huda zima. Uničila nam je tudi se mnogo poljskih miši. Predlanskim sera bil priobčil v »Slovencu« I?, septembra, št. 218, spis »Zakaj je letos toliko poljskih miši« in sem v njem omenil, da je bil glavni vzrok v tem, ker je bilo predlanskim pri nas tako malo postolk, ki so njihove največje sovražnice in jih največ uničijo. Tudi lani je bilo postolk še manj ko predlanskim, miši pa je uničila lani namesto njih huda zima in dolgotrajni sneg, da so poginile pod snežno odejo od hude zime in lakote. — J. šašelj.
— Tudi podeželski trgovci vam lahko postrežejo z izvodi letošnje »Družinske pratike«. Treba jo je samo zahtevati. Knjigarne in veletrgovine so jo razposlale na vse strani Ljubljanske pokra-jine. Kjer bi pa pratike no mogli dobiti v domači trgovini, jo naročite naravnost iz Ljubljane in priložite znamko za 2 liri. V Ljubljani vam do 15. marca še vedno lahko postrežejo.
Bz Jela in življenja - o J iu in lam
La g e rlof:
Dekle z MoČevja
Iz Novega mesta
Novoodkriti gotski relikviarij. Med zanimivostmi novomeške kapiteljske cerkve spada prav gotovo tudi novoodkriti gotski relikviarij. Pri vratih v »hištrno« v proštiji jo bil vzidan v steno obdelan kamen, ki jo predstavljal bradato moško glavo. Pomočnik konzervatorija za Dolenjsko g. Jože Gregorič je bil dalj časa mnenja, da je ta kamen najbrž sklepnik iz reber starega kapiteljskega prezbiterija. Ob priliki restavracijskih del pri cerkvi pa je dal odkopati la obraz, in tedaj se je izkazalo, da to ni le relief, kot domnevno, nego polnoplastična doprsna figura, pač obraz kaiiega svetnika, katerega identitete ni mogoče ugotoviti. Na prsih tega svetnika je pravokotna vdolbina, ki priča, da je poprsje služilo nekoč za relikviarij. Kipec je 40 cm visok, je precej poškodovan, manjka mu nos in tudi partija okoli ust jo precej poškodovana. Vendar ga je mogoče do neke mere datirati. Način obdelave kipa, zlasti las in brade, je značilen za gotsko plastiko iz. konca 14. stol. do nekako srede 15. stoletja. Je to izrazit tip relikviarija v obliki doprsne figure svetnika, ki je bil običajen v romanski in gotski dobi. In ker pada datum zidanja kapiteljskega prezbiterija prav v dobo, ki jo omenjamo zgoraj, je verjetno, da se je v najdenem poprsju neznanega svetnika ohranil kos prvotne cerkvene oprave. Skoraj nedvomno je, da je ta relikviarij stal po takratnem običaju na oltarju. Ker je mogoče datirati najdeno poprsje v tretje desetletje 15. stol., to je okoli 1429, ko je bil posvečen novi prezhiterij kapiteljske cerkve, moremo trditi, da je bilo jvoprsje skoraj gotovo izdelano za veliki oltar. S to najdbo bo iepo izpolnjena dosedanja zbirka kulturno-zgodovinskih zanimivosti, ki je že zbrana za bodoči lapidarij, ki bo urejen v vhodni veži v kripto. Kip je toliko bolj zanimiv, ker ja edinstvena staturična plastika iz gotske dobe v Novem mestu.
Male stopnice kapiteljske cerkve. To so stopnice, ki vodijo od cerkve dol proti mežnariji v Križatijsko ulico. Te stopnice so se tekom dolgih desetletij močno pokvarile. Treba bi jih bilo popravili že davno, a ni bilo na razpolago dovolj denarnih sredstev. G. prošt nikakor ni hotel obremenjevati cerkve, in tako je počasi zbiral in zbiral, dokler ni nabral dovolj velike vsote za popravilo teh stopnic. Ob priliki restavracijskih del pri kapiteljski cerkvi so delavci popravili tudi te stopnice. Stopnišče je dobilo prav lepo arhitektonsko obliko, ki absolutno odgovarja vsemu ka-peteljskemu okolju.
Iz Gorizlje
Smrt uglednega trgovca. V noči na sredo, 6. januarja, je v mestu Idria po težkem trpljenju izdihnil gosp. Pavel Lapajne, posestnik in trgovec, star 57 let. Rajnki je bil lastnik znane Lapajnetove trgovske hiše, ki je zaslovela z razpečevanjem krasnih idrijskih čipk, katere je izvažala zlasti pred svetovno vojno po vsem širokem svetu. Naj delavnemu pokojniku, ki je bil na glasu kot spreten, podjeten trgovec in pošten človek, sveti večna luč, žalujočim preostalim pa naše toplo sožalje!
Slikar A. černigoj razstavlja. V prostorih tukajšnje »Bottegu d'urte« na Korzu je v soboto, 1. januarja, razstavil izbor svojih zadnjih del gosp. Avgust Cernigoi, priznani slikar iz Tricste. Razstavljenih je 12 pokrajin in 8 tihožitij. Med pokrajinami je »Canal Grande«, ! »Pravoslavna cerkev« in »Barcola« iz Trieste. J Tri so iz Lussina, potem je »Ljubljana«, »Vipavski pašnik« in »Hlev«. Izmed tihožitij naj omenimo: »Marjetice«, »Sadje in cvetje«, »Ribe« in »Vazo z rožami«. Poleg teh je na razstavi večje število barvanih litografij, ruono-tipij, akvarelov, risb in načrtov. Vse je zelo okusno razdeljeno, knr priča o zrelem Černi-gojevem talentu in nudi po lepoti in tihem u-/ivanju hrepenečem srcu dobrodošel oddih. — Razstava ostane odprta do 25. januarja. Kdor želi okrasiti svoj dom z originalnimi umetniškimi deli, naj ne zamudi prilike! Pa tudi manj premožni naj razstavo z veseljem obiščejo, saj jim IkmIo umetnine nudile razvedrilo in užitek.
Z Gorenjskega
V Kranju so imeli preteklo soboto in nedeljo zvečer v Domu stranke pester večer v prid zimski pomoči. Geslo je bilo »Tvoj najljubši napev«. Iz Celovca je prispel kvartet organizacije KdF, ki jo prepeval na željo posameznikov. Vstopnina je bila 2 marki. Sledile bodo nadaljnje predstave KdF. Pevke, plesalke in artistke bodo nastopile pri vojaškem obdarovanju. Predstave bodo imele naslov: »Pisani večer«, »120 minut varietčja« in »Trt stare škatle«.
Delavska zavarovalnica, ki opravlja socialno zavarovanje za vso Gorenjsko, je imela letno sklepno zborovanje. Upravni ravnatelj Anton Trop-per je poročal na splošno o političnem položaju in je jiojasnil naredbo župnega vodje o novi ureditvi socialnega zavarovanja. Obratovodja Spock je zagotovil v imenu uslužbencev, da bodo le-ti sodelovali pri socialnem skrbstvu in da bodo vsi obrati brezpogojno zvesti nalogam, ki jih je treba izvrševati.
0 oddaji ovčje volne je objavil gorenjski tednik pojasnilo, kjer pravi: Rejci ovac z manj kakor 25 živalmi, starimi 1 leto in več, morajo na leto oddati od vsake ovce poldrugi kilogram potne volne ali 1 kg na hrblu oprane volne in sicer na uradno mesto za oddajo volne. Ostalo volno smejo sami predelati ali jo pa lahko proti plačilu oddajo kakšnemu obratu za predelavo. Prodaja ali izročitev za lastno ujiorabo razpoložljive volne je prepovedana v kakršni koli obliki. Rejci z več kot 25 živalmi, starimi 1 leto in več, morajo oddati vso volno, torej tudi od ovac, ki so stare pod enim letom, vštevši jagnjeta.
Velika zbirka za zimsko pomoč bo n» Koroškem in na Gorenjskem to soboto in nedeljo. Pripravljajo različne prireditve. Največja prireditev bo sledila v Celovcu in sicer v soboto zvečer v veliki dvorani KdF. Igrala bo vojaška godba in sodelovali bodo solisti gledališča kakor tudi baletni zbor. Geslo bo: »Vsi se smejte z nami!« Poskrbljeno bo za dobro pijačo in za prigrizke.
Vodstvo šolskega oddelka pri deželni vladi v Celovcu je spet prevzel vladni ravnatelj dr. Fr. R a t z e r iti se je vrnil iz Krakova, kjer je po ministrski odredbi opravil neko večjo nalogo. Zupni vodja mu je ob sprejemu dal pc/trebna navodila za ljudsko prosveto na Koroškem in na Gorenjskem.	,
S Spodnjega štajerskega
Napredek kmetijstva na Spodnjem Štajerskem.
Deželni kmetijski vodja Sepp Hainzl, ki je poverjenik za prehrano in poljedelstvo na Spodnjem Štajerskem, je objavil pregleden članek o razvoju kmetijstva na Spodnjem Štajerskem v eni izmed zadnjih »Tagespost«. Tam omenja, da je civilna uprava v aprilu leta 1941 našla na Spodnjem Štajerskem v poljedelstvu razmere, ki so bile mnogo slabše, kakor drugod na Štajerskem. Skoraj vseh : 70.000 kmetij je trpelo zaradi krize poljedelstva j in zato je bilo treba takoj začeti z obnovo. Načrti j za organizatoriono poljedelsko obnovo Spodnje Štajersko so bili ob zasedbi že pripravljeni. In ' zato je bilo ustanovljenih 6 prehranjevalnih ura-I dov z oddelki A in B. Oddelki A so se bavili s pridelovanjem in s pripravljanjem živil, oddelki B pa so imeli posla z razpečavanjem in razdeljevanjem. V oddelkih A so bili tudi posebni svetovalci, ki so bili kmetovalcem na razpolago z nasveti. Poleg tega so bile ustanovljene posebne kmetijske posvetovalnice. Doslej sta bila ustanovljena tudi dva urada za plemensko živino, in sicer v Mariboru in Celju, dalje trije vinogradniški uradi, in sicer v Mariboru, Ptuju in Brežicah, dve vrtnarski posvetovalnici v Mariboru in Celju in kmetijska posvetovalnica v Mariboru. — Ob prevzemu oblasti je veljala prva skrb rešitvi le-
tine, ki je bila v nevarnosti zaradi pomanjkanja vprežne živine in prometnih sredstev. Ko je bilo končano zbiranje konj, volov, vozov in vpreg, ki jih je zapustila na spodnještajerskem ozemlju in v obmejnih hrvatskih predelih bivša jugoslovanska armada, je bilo mogoče nad 3500 glav vprežne živine vrniti deloma z vozovi ali vpregami kmetom, deloma pa jim je bila živina prepuščena na posodo. V poletju leta 1942 pa je bila tako po-sojena živina, največ konji, prepuščena kmetom v last, v kolikor konj ni zahtevala zase vojska.
Smrtna kosa. V Mariboru je umrla v visoki starosti 88 let zasebnica ga. Rozalija Simnič. Pri Treh ribnikih je umrl čevljarjev sin Avgust Za-dravec. Nadalje so umrli v Mariboru 85 letni slikar Miha Sirotič, 51 letni železniški ključavničar Vasrilij Stojanovič in 75 letna zasebnica Marija Valher. — V Braslovčah je umrl j>o kratkem težkem trpljenju ugleden posestnik Anton Pla-skan. U čakal je 09 let. Pokopali so ga v ponedeljek ob 11 dopoldne na braslovškom pokopališču. — Na vzhodni fronti je padel 21 letni Ferdinand Kuk, vojak v oklepniškem lovskem oddelku. Doma je bil iz Slivnice pri Celju. Njegov poveljnik je sjioročil staršem, da je bil mladenič najboljši strelec v četi. Dne 19. oktobra je bil na kavkaški fronti smrtno nevarno ranjen in je naslednji dan izdihnil.
Iz Hrvaške
Poglavnikova odredba o pomilovanju. Na
predlog ministra za pravosodje in bogočastje NDH je Poglavnik izdal odredbo, s katero je v celoti oprostil kazen, na katero je potovalno naglo sodišče obsodilo kanonika zagrebškega stolnega kapitlia in honorarnega profesorja na bogslovni fakulteti zagrebškega vseučilišča dr. Pavla Lončarja. Z isto odredbo so kanoniku dr. Lončarju oproščene tudi vse posledice, ki so v zvezi z njegovo obsodbo pred omenjenim sodiščem.
Odredba o uporabljanju osebnih avtomobilov. Na predlog hrvatske vlade je Poglavnik podpisal zakonsko odredbo, po kateri se smejo v NDH osebni avtomobili uporabljati samo v javni službi in za izvrševanje važnih nalog v interesu državne obrambe, prehrane ljudstva in narodnega zdravja. Uporaba osebnih avtomobilov in motornih koles je prepovedana v vseh primerih, če je cilj in svrho potovanja mogoče doseči z drugimi prometnimi sredstvi. Po izdani odredbi imajo pravico do uporabe po enega osebnega avtomobila: predsednik Hrv_. državnega sabora, ministri, vrhovni državni branilec, državni tajniki, glavni ravnatelji, veliki župani in oficirji v činu poveljnika divizije in v naslednjih višjih oficirskih činih. Državni svet ima pravico uporabljati dva osebna avtomobila.
Zagreb ima z Varaždinom tudi avtobusno zvezo. Hrvatska poštna uprava je obvestila javnost da je znova uvedla reden avtobusni promet med Zagrebom in Varaždinom.
Smrtna kosa med Slovenci v NDH. V NDII so v zadnjem času umrli sledeči Slovenci: Josip Lončarič, župnik. Umrl v varaždinski bolnišnici dne 5. decembra. Ivan Grgič, železničar iz Maribora v Bos. Novem, Jereb Peter iz Jagerš v Le-čimiru pri Hrv. Mitrovici, Tomaž Majer iz Dobrave pri Bledu v Banji Luki, Gizela Podgornik, uradnica iz Maribora v španotici pri Pakracu. V tem kraju so nadalje umrli: Josip Šander, železničar, Ivana Šander, Karel Šander in Rafael Šander. Simon Šturm, vpok. orožnik iz Maribora je umrl v Kukunjevcu pri Pakracu, Ferdinand Raz-goršek iz Šmartnega ob Paki pa v Mostarju.
Smrt zaslužnega duhovnika. Na liožični večer je umrl v Virju Martin Kovačevič, župnik in dekan virjanski.
Odkup tobaka v Hercegovini. Ta mesec so pričele oblasti odkupovati tobaik v Hercegovini. Cene za letošnji pridelek tobaka je monopolska uprava zvišala za 15%. Razen tega bodo sadilci tobaka dobili tudi žito za prehrano svojih družin. Letošnji pridelek tobaka v Hercegovini je zelo dober, toda zaradi dolgotrajne suše in še nekaterih drugih okolnosti tobak po težini ne odgovarja pridelku lanskega leta.
Iz Srbije
Podaljšan rok za zamenjavo bivših jugoslovanskih kovancev — Srbska Narodna banka jo pred prazniki sporočila, da je podaljšala rok za obvezno zamenjavo vseh bivših jugoslovanskih dvo- in enodinarskih ter petdeset in petindvajset parskih kovancev do 31. januarja t. 1.
Smrt vzorne slovenske matero. Dne 20. novembra lanskega leta je v Brešičih v Šumadiji po kratki in težki bolezni umrla Terezija Z 1 e b n i k, doma iz Slov. Gradca. Blaga žena ter dobra in vzorna mati je zapustila potrtega moža, dva še nepreskrbljena otroka in dve že odrasli hčerki. Pokojnica je bila skrbna mati, ki je vse svoje življenje posvetila družini in sreči svojih otrok. V najtežjih trenutkih življenja je iskala tolažbe v molitvi pri presv. Srcu Jezusovem. To ji je tudi izpolnilo zadnjo željo ter ji je tik pred smrtjo poslalo na obisk katoliškega duhovnika, ki se je tedaj ravno mudil v bližini na misijonskem potovanju. Na pokopališče je drago pokojnico spremila vsa tamošnja slovenska kolonija. Rajni naj sveti večna luč, preostale pa naj tolaži Bog!
Drobca ljubljanska kronska
Koneregacl ja gospodlčen tn kongrega-1
cija učiteljic pri sv. Jožefu. V nedeljo, dno i 17. t. m., nebo skupnega sv. obhajila, pač pa bo v ponedeljek lh. t. m. ob pol 7 zvečer redni shod. Pridite vb?!
Rojaki s Planine, iz PllStajna, Kozjega in okolice vabljeni k spominski pobožuosli, ki bo v cerkvi na Rakovniku v nedeljo, dne 17. januarja ob 171
Podružnica Sadjarskega In vrtnarskeca društva v Šiški je dobila nekaj danskega semenskega krompirja, ('lani ca dobe pri predsedniku na Vodnikovi c. 108.	'
Vsem, ki se hočejo pošteno razvedriti in uživati oh prijetni gledališki igri, priporočamo, naj si ogledajo jutri ob 5 popoldne ua »Rokodelskem odru« veselo in tudi vsebinsko dobro komedijo: .Vihar v kozarcu«. Zaradi velikera povpraševanja vam priporočamo, da si priskrbito vstopnice v pred-prodaji, ki ho v nedeljo od in do 12 in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni, Te-trarkova 12-1. desno.
Koncert pianista Gorlnlja. V drugem delu njegovega koncertnega sporeda homo slišali najprej eno najpomembnejših Brnhm-sovih balad op. 10 št. 3 v h-molu, ki jo napisana za klavir. Nato dve skladbi francoskega avtorja Debussija. To sla: Odsevi na vodi in Golivogov ples. Vsekakor bo inte-resantno. knko ju bo izvedel slavni mojster Gorinl, ki so bo predstavil naši koneertni publiki tudi kot skladatelj R svojo sonato, ki io napisana ustrezajoč modorni smeri. Izmed najnovejših modernistov jo znstopnn na sporedu tudi ilalijanski mojster Cnssela, ki je lani koneertiral v Ljubljani, tsiišaiii bomo dva njegova ričerknra. ki ju .ie napisni na imo Bnrh. Nazadnje homo slišnll Chopinovo fantazijo op. 49. Oorint je znamenit umetnik, velik pianist sedanje dobe
ter sijajen interpret del, ki jih izvaja na svojih koncertih. Povsod uživa velik slove3 zato priporočamo obisk njegovega vsem prijateljem klavirske igre. Koncert bo v ponedeljek, dno 18. januarja o hpol7 z\e čer v veliki filharraomčni dvorani. Predr prodaia vstopnic v knjigarni Gl. Matice.
St« Je slišali o Jerneju Mozganii, slovenskem rojaku iz Železne Kaplel Prav te dni jo izšla zanimiva knjižica o njem, e bodo gotovo vsi prijatelji slovenskih mi-sijonov veseli. V knjižici so tudi slike in opisi življenja sudanskih zamorcev. Segajte po knjižici in seznanjajte se z znameniUml Slovenci! Knjižico dobite v vsaki knjiga.ni.
»Triglavska roža« — pravljična igra, spisal Mirko Kunčič. Uprizorjena bo v no-del i o 17. januarja ob 4 popoldne na odru frančiškansko prosvote. Vabimo starše, da pripeljejo tudi otroke na,to lepo mladinsko igro. Predprodaja vstopnic v trgovin Sfi-lignj in na dan predstave v nedeljo pn bla prajni frančiškanske dvornno.
»Grob ob Donavi« je naslov lični knji žici, ki je za novo leto izšla v založbi č. sc ster Marijinega obisknn.ia. Knjižica vsebuje dnevnik in opis življenja v sluhu svetosti umrlo sestre tega reda. Zelo jo pnporočnmo posebno nn*t ženski mladini. V knjižici so tudi zs.iemljivl podatki o postanku in delu reda sniezijank Marijinega obisknn.ia. čigar člnniee imamo par let sem tudi v Ljubljani. Iiro5irnn izvod stnno G lir In se dobi pri so-strah M. O. na Mestnem trcu 5-TI.
Morske ribe. V Ljubljano jo prispela iz Trirsteja pošiljka 50 komadov tako ime novanih morskih »nalamid«, ki so »lične tu ninu in ,iih je včeraj, v petek, prodajala | tvrdkn »Itihn« po 28 lir ksr. Pnlnmide so prispelo v Ljubljano nekoliko zmrznjene In 1 sveže. Pripravlja so U riba po sličnih re-
ceptih kakor tunina. Ista tvrdka jo dobila od Severnega morja do 100 kg svežih po-lenovk v zmrznjenem stanju. Polenovke so bile po 36 lir kg Sladkovodnih rib Di bilo, ker je lov sedaj zaradi hude zimo otezko-čon in celo nemogoč.
Kupčije s hišam! In zemljišči. Na nepremičninskem trgu je kljub zimi in snegu, ki onemogoča, da bi si interesenti oglei.ali na licu mesta zemljiške parcele, poslalo zadnji čas razmeroma živahno in se sklepajo veliko kupne pogodbe. Zemljiškoknjižni urad .ie v prvi polovici januarja žo zaznamenoval 15 kupnih pocodh za celotno kupno vrednost 2,423.360 lir. Izvršena je bila ta mesec, tudi zanimiva zemljiškoknjižna transakcija, ko je bil kupec primornn ua podlagi treh sodb izposlovati v zemljiški knjigi prepis parcele na svoje ime. Tožnik A so je bil žo 1. 103!). domenil s tožencem It, da bo prvi kupil neko pnreelo v kat. občini Spodnja Šiška, toda B bo dovolil, da bo parcela na njegovo ime prepiše. Pozneje B ni hotel nič vedeti, da jo pravi in dejnnski lastnik parcele A. Lastil si jo je. Tako je bil A primornn s tožbo izposlovati pri sodišču, da mu je bila priznana lastninska pravica do parcelo in da se jo nn njegovo imo prepisala. Pravda so jc zelo doliro vlekla in je bila lani pri vr-iiovnem sodišču končno rešena. Vse tri sodne inštanee so obsodile toženca B v to. da mora priznati A-ju lastninsko pravico do parcele in dovoliti nje prepis na njecrovo imo. — Pravda je bila zelo drapra. kajti snmo stroški eneira odvetnika so znašali nad 31.000 lir. ko j" bila parcela leta 1039. vredna 30.000 bivših dinarjev.
Gledališče
OPFTVV. Sobota, IG. januarja 17: »Bc« Iz"serija«. Premiera. Red Premierskl. — Nedelin. 17. januarja ob 11: »Angel z avtom«. Mladinska opereta. Izven. Znižano cone od 15 lir navzdol. — Ob 16: »Tlials«.
Izven. Cene od 24 lir navzdol. — Ponedeljek, 18. januarja: Zaprto.
Otroci, ki sodelujejo v mladinski opereti »Angel z avtom«, imajo v Boboto ob 14 ponavljalno vajo
W. A. Mozart: »Beg Iz seraja«. Danes ho premiera opere za red Premierskl. — Delo obsega tri dejanja, ki se vršijo v sera,iu Selinia-paše. Libreto: Gottloh Stepha-nio, provod: Niko štritof. Osebe: Selim-paša — Anž,lovar. Konstanca — Ivančičeva, Blon-dn, njena splotična — Polajnarjeva, Bcl-monte — Lipušček, Pedrillo, sluga — Ba-novec, Osmin, čuvar seraja — Betetto. Dirigent A, Neffat, režiser C. Debevec, načrti za sceno po režiserjevi zamiBli inž. arh. E. Franz.
DRAMA Sobota, 16. januarja ob 17.30: »Primer dr. Hlrna«. Red A. — Nedelja, 17. januarja ob 14: »Oče naš...« Izven. Znižano ceno od 15 lir navzdol. — Ob 17.30: »Deseti brat«. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. — Ponedeljek. 18. januarja: Zaprto.
Jiirflč-Golla: »Deseti brat«. Dramatizacija povesti v 16. slikah. Osebe: Benjamin, irraščak — Bratinn, graščakinja — Onbrijel-čičova, — Maniea — Lev.ir.ieva, Balčok — Bnjde. Dolef — Lipah, Piškav — Peček, Marijan — Verdonik. Mnrtinek Spnk — M. Skr-binšek. Kvas — Drenovec, Krjsvelj — Cesar, Dražarjev — Raztresen. Krivčevl: Plut, Pot. .Tuvanovn. Sanclnova, sodnik — Nnkrst, zdravnik — Košuta, lektorica — Kraljeva. Rožlser prof. O. Šest,
Naznanila
ROKODELSKI ODER. Nedelja 17. januarja ob 5 nonoldne: »Vthnr v kozarcu«. Opozarjamo na predprodnjo vstopnic, ki bo v nedeljo od 10 do 12 in dve uri pred pri« č.etkom v društvoui pisarni, Petrarkova 1211, desno.
RADIO. Sobota, IS. januarja: 7.30 Lahka clasba. — 8 Napoved časa; poročila v italijanščini. — 12.20 Plošče. — 1230 Poročila v sloveuščini. — 12.45 Simfonična glasba. — 13 Napoved časa; poročila v italijanščini. — 13.08 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.10 Lahka glasba od včeraj in danes — orkester vodi dirigent Petralia. — 14 Poročila v italijanščini. 14.10 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanec. — Operetna glasba. — 15 Poročila v slovenščini. — 15,15 Pokrajinski vestnik. — 17 Napoved časa; poročila v italijanščini. — 17.10 Pet minut gospoda X. 17.15 Glnsba sedemnajstega stoletja. — 17.55 Gospodinjsko predavanjo v slovenščini. — 19.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Koncert kitarista Stanka Preka. — 20 Napoved časa; poročila v italijanščini. — 20.15 Komentar dnevnih doprodkov v slovenščini. — 20.30 Lir-na prireditev družbe EIAR: Verdi: Plen v maskah — orkester vodi dirigent Arture Lucon. V odmorih: predavanje v Blovcnščl-ni, zanimivosti v slovenščini. Po končani operi: poročiln v Italijanščini.
LEKARNE. Nočno službo Imajo: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9: mr. Ramor, Miklošičeva c. 20; mr. Murmayor R„ Sv. Petra c. 78.
Nedeljsko zdravniško dežurno službo
ho opravljal od sobote od 20 do ponedellka do 8 zjutraj mestni zdravnik dr. Debelak G vido, Bleiweisova cesta 62.
Poizvedovanja
NaSel sem aluminijast ključ. Oddal sem ga v podružnici »Slovenca« na Miklošičevi
Dve davčni knjižici sta hlll najdeni na
živilskem trgu. Dobe se v upravi »Slovenca«.
Najdena je hlln manjša vsota denarja, katero dobi lastnik v mlekarni Jnnežlč, Poljanska c. 3. Istotam dobi svoj atlas oni, ki ga jo tam pozabil.
Najstarejši ljubljanski most
Malo je Ljubljančanov, ki bi dandanes vedeli, kako je »Čevljarski mostc, najstarejši v mestu, dobil svoje ime. Mnogi so zadovoljni s to razlago, da so bili svoj čas tod nekje čevljarji, ki so izvrševali svojo obrt. S tem, kdaj in kako je to bilo, si nihče ne beli glave.
Res je, da je zgodovina tega mostu v najtesnejši zvezi z razvojem ljubljanskega obrtništva. Vprav čez ta most, in ne čez Spitalski most, ki je HI postavljen v 14. stoletju pred sedanjo frančiškansko cerkvijos se je že v pradavnih časih razvijal poglavitni promet trgovstva z Gorenjskega in iz drugih dežel države. In kadar so deželni knezi obiskali Ljubljano, prestolnico Kranjske, so morali iti čez »Zgornji mostc, ki je dobil šele v začetku nove dobe ime »Čevljarski most«. Zato ni čudno, da se je ob tem in na tem mostu že zdavnaj razvilo bogato obrtno življenje.
V	začetku tega mostu pa ni bil čevljar, ampak mesar. Ob koncu 15. in v začetku 16. stoletja so bili ljubljanski mesarji b svojimi lopami na »Zgornjem mostu«. Na ta mesarski trg so ljudje sicer radi in mnogo zahajali, vendar je neugodno vplival smrad na »organe vonja«, zlasti pa so to opazili tujci. Tudi cesar Maksimilijan 1„ ki je bil obiskal kranjsko prestolnico, ni bil prav nič zadovoljen takega vhoda v mesto in je to tudi dejansko pokazal. Na vso moč je zahteval, da se mora ta »mesarija« spraviti s tega mostu in je 6vojo zahtevo podprl tudi z denarjem, kar je imelo uspeh pri ljubljanskih mostnih očetih, ki so zmeraj potrebovali denar. Izjavili so, da so za primerno odškodnino pripravljeni odstraniti to »zlo« in ga premestili kam drugam.
»Odpravili so mesarske stojnice i »Zgornjega mostu« in so namesto njih postavili 24 lop za različno drugo blago, ki so o njem — ali s pravico ali ne — mislili, da no 1k> tako neugodno vplivalo na mestno ozračje. Največ teh lop so zasedli čevljarji in vprav zato je most kasneje dobil ime, ki ga uporabljamo še dandanašnji. Ta most je bil prav ozek in lesen, in vse tiste lope so imelo komaj prostora na njem, saj je bila na tem mostu večna gneča ljudi in vozil. Mnogi so se čudili, kako da se most pod takim več stoletnim bremenom sploh že zdavnaj ni podrl.
V	revolucijskem letu 1789., ki je dalo povod toliko različnim spremmbam na svetu, je ljubljanski magistrat sklenil vprav revolucijsko novost: da bo dal leseni Čevljarski most nadomestiti s kamnitnim mostom. Žal, pa je ostalo le pri tem prvem odločnem zaletu, saj jo bila mestna blagajna, kot običajno, do vrha napolnjena s — praznim ničem. In zgodovina Ljubljane se je dalje nazvijala po lesenem Čevljarskem mostu, dokler niso izboljšane finance in boljša tehnika zgradile moderni, trpežni kamnitni most. Tudi čevljarske lope so se morale v dobi prometa umakniti s pozorišSa. Toda ime je ostalo.
Na področju tega moslu pa se je izpolnila usoda šo nekega tretjega poklica. Zraven mostu, pod majhnim obokom (pod velbom!) so imeli svoj stalni prostor ljubljanski nosači stolov.
Ta obrt je bila upravičena v tistih časih, ko je bila hoja po netlakovanih, blatnih cestah vprav problem za vse pešce in težava za voznike. V 17. stoletju je bila povsod v navadi nosilnica; to navado so Križarji iz križarskih vojn na vzhodu zanesli v našo kraje. Mnogi bogataši Ljubljančani 60 se dali rajši prenašati na »stolih«, kakor pa, da bi tvegali pot po cestnih močvarah. Odtod je tudi razumljivo, da so se nosači stolov tako upirali uvedbi zasilnemu čiščenju cost. Ko je nato magistrat z ukazom iz 1. 1740 razglasil, da mora sleherni meščan poskrbeti za snago pred svojo hišo, se je promet z vozovi (izvoščki) sicer povečal. toda nosilnica je bila še zmiraj najprimernejšo »vozilo« osebnega prometa.
Ker je ta obrt nekaj let bujno cvetela, si je
vedno denarja lačni magistrat 1. 1735 pridobil privilegij, da je imel to obrt v lastnem zakupu. Vdi-njal si je štiri nosače, ki so mu morali oddajati ves zaslužek teh »mestnih vozil«. Za 7 krajcarjev si so dal prenašati po mestu, zn 14 krajcarjev p« v predmestje.
To je ostalo dotlej, dokler niso izvoščki Izpodriniti nosilnice. Žo proti koncu 80. let 18. stoletja se podjetje z nosilnicami ni več obneslo. Kmalu niso mogli nosači nosilnic nič več dajati magistra- | tu določenega zneska. Medtem je napredovalo tudi že tlakovanje ljubljanskih cost in srečni dediči nosilnic so postali izvozčkl in podjetniki s kočijami. Od konca 18. stoletja dalje pa je prišlo tudi
Izšel je nalboliši
llaggnrd-ov roman bogato ilustriran.
•Bože. sveta
Knjigo dobite po vseh kn/igarnah m trafikah/
v navado, da so imeli plemiči in premožni meščani svoje konje in so se s svojimi družinami prevažali v lastnih kočijah.
Nosilnice so izginile z ljubljanskih cost. Kmalu nato io bilo tudi konec lesenega Čevljarskega mostu.	V.

n
'e tirni*
13.
Pretiravanje v delu in športu. Tema, ki ste jo načeli, ni za današnje dni tako aktualna, je pa s telesnovzgojnega stališča zelo zanimiva in poučna. O 14 letnem fantu poročate, da izrabi vsako priložnost za stopnjevanje telesne zmogljivosti, skratka, da rad goji šport in tudi rad dela. Glede uspeha pa se vam zdi, da fant prej zaostaja, kakor da bi telesno napredoval. Kaj naj bi bilo vzrok temu? Dve možnosti sta: ali da pretirava ali pa nima dovolj hrane. Glede telesne rasti in telesnega razvoja je treba strogo ločiti dve dobi: dobo rasti, mišičnega oblikovanja in splošnega telesnega dozorevanja ter dobo zrelosti. Energija, ki je v mladem človeku, je vselej omejena. Toliko in toliko energije potrebuje mlad človek za hrano in rast mišic, okostja ter mnogoterih organov, preostanek energije pa je, kakor pravimo, od-višen in tega je treba sprostiti v šjiortu. Zaradi tega mora biti športno udejstvovanje v letih dozorevanja odmerjeno ali »dozirano« kakor medicina. Če bi preveč energije izčrpali v fizičnem delu, tedaj bi ista nekje manjkala in posledica tega bi bil splošen zaostanek v rasti. Napačno torej ravnajo oni, ki mislijo, da jih bo čim izdatnejši trening pripeljal do maksimalnih uspehov. Zaradi tega je pretiravanje škodljivo. Znano je načelo, da morajo gojiti mladi ljudje šport samo »po pameti« in to velja tudi za fizično delo. Zlasti je potrebno, da se krotijo v onih panogah športa, ki so po svoji prirodi zelo mikavne: med te spada igranje priljubljenega nogometa, drsanje, kolesarjenje in podobno. To so športi, od katerih 6e je včasih težko ločiti, med tem ko takšna nevarnost ne obstoja pri panogah, ki niso tako privlačne. To sem vam hotel povedati: primislite, če ne gre pri vašem sinu za pretiravanje ali za prezgodnjo ambicijo! (J. H.)
Razlika med hojo in tekom. Za primer bom vzel 3000 m dolgo progo. Med najhitrejšimi na svetu naletimo na dva Šveda, ki sta postavila svetovne rekorde: Gundar Haegg je pretekel 3000 metrov v 8 minutah 1.2 sekundah, John Mikaels-eon pa je prehodil isto progo v 12 min. 10.9 sek. Kakor vidite, jo razlika v čusu prav občutna in znaša čez 4 min. Dodati pa moram, da je pešec Mihaelson vendarle v hoji tako hiter, da bi mu človek, ki ni izurjen v teku, težko sledil. Neiz-urjen tekač namreč potrebuje za tok na 3000 m približno 13 min., če ga sploh zdrži. Razlika je seveda tudi v stilu in tehniki gibanja. Tekač teče svobodno, pešec pa je navezan na pravila o hoji, med katerimi je najvažnejše ono, ki prev»vcduje poskakovanje. Tekač poskakuje, jo po vsakem koraku ves v zraku in se z nogami samo odriva, pešec pa se mora vselej z eno nogo dotikati tal. Prav zaradi tega pravila so videti tekmujoči pešci nekam nerodni ali celo smešni. (P. G.)
Start pri starih Grkih. Zanimajo vas vse podrobnosti, ki so v zvezi z atletiko starih olimpijskih iger. Tudi mene. Glede starta vam lahko
sL	** > .,
F ■	t<> >.
f	-<■" ■ : "•■;' /.':•''." " -'.v ' " ' • C
'i	■' " ''V:., '•'>.■.•.' i ■ ' V* "''' • 'i

Težki italijanski tanki v boju na afriškem bojišču
povem, da Grki niso poznali globokega starta in tudi ne jamic, katere si dandanes napravi tekač, da dopi oporišče v stopalu. V Olimpiji so čakali tekači na znamenje za začetek tekem skoraj v pokončni preži, stali pa so na kamnih z dvema plitkima žleboma, kamor so zataknili stopala Omenjam tudi, da je bil pokončni start v navadi vse do olimpijskih iger v Londonu za vso proge, razen kratkih. (I. P.)
Otroško drsanje Kdaj začeti? Ne bo prezgodaj, čo boste omogočili otroku drsanje žo po končanem petem letu starosti. To volja seveda za zdravega in krepko razvitega otroka. Drsa lahko vsak dan, čas urjenja pa naj znaša pol do ene ure dnevno. (F. Š.)
Ali se da leptosnmi tip človeškega stasa spremeniti: Nekoč je žo bilo govora na tom mostu o glavnih tipih človeških jx»stav: o leptosoinih ali vitkih, o atletskih ali mišičastih in o pyknikih, ki so čokate postave in nagnjeni k rojonosti. S športnega kakor tudi estetskega stališča dajejo prednost atletskim tipom. S smotrno telesno vzgojo se da vsekakor veliko doseči in v precej izdatni meri spremeniti človeška zunanjost. Suhljat fant postane močnejši, tako imenovani sinko dc-belinko pa se prav tako približa atletskemu tipu, če trenira in dokler trenira. Po opazovanjih na neki inozemski visoki šoli za telesno vzgojo so dognali, da so dobili slušatelji po dvoletnem urjenju precej enotne atletske postave. Dejansko je nemogoče spremeniti leptosoma v atleta nli pvk-nikn v leptosoma, človeška zunanjost kakor tudi zmogljivost pa sta v okviru omenjenih možnosti le spremenljiva. (T.)
Uradna objava CONI-ja št. 4
Uradne uro. Urad CONI-ja je odprt vse delavnike v naslednjih urah: od ponedeljka do petka od 10 do 13 dopoldne in od 4 do 6 popoldne, v soboto pa od 10 do 12.
Disciplina. Vabijo se športno zveze in komisarji naj izpolnijo, kar je bilo določeno v okrožnici z dne 16. decembra I942-XXI. To vabilo velja tudi predsednikom športnih društev, v kolikor se tiče njihovega delokroga.
Razpust društva. SK Svoboda je bil oblastno razpuščen zaradi nedelavnosti. Njegovi člani so razrešeni vseh obveznosti. Pokrajinski odbor CONI-ja se vabi, naj zadevo uredi v skladu z določilom, odobrenim od Visokega komisarja.
Športniki, ali že veste ...
... da je odobril finski prosvetni minister izdatno podporo za proučevanje in za izdajo zgodo; vine finskega športa? Kakor poročajo, bodo izdali 12 zvezkov, v katerih bodo opisane stare ljudske šege, ki so v zvezi s telesno vzgojo naroda, začetek modernega športa, njegov vzpon in njegov dele,ž k okrepitvi obrambne moči finskega naroda.
j., da je Gaston Barreau, načelnik francoske nogometne zveze, po poklicu profesor na pariški glasbeni akademiji: Barreau je menda edini glasbenik, ki zavzema v športni organizaciji tako visoko mesto.
... da so zgradili v Teneriffi na Kanarskih otokih že četrto igrišče za košarko? Primer dokazuje, kako priljubljen šport je na Španskem košarka.
... da imajo tudi na Norveškem navado, da podarijo vsako leto zlato medaljo svojemu najuspešnejšemu športaiku? Te naloge ni prevzela na Norveškem javna ali športna oblast, temveč dnevnik »Fritt Folk«. Za preteklo leto je podelil imenovani dnevnik kar dvoje odlikovanj: Ellen Strom-menovi in Hansu Engenstangenu. Strfimmenova je najboljša norveška smučarka. Engenstangen pa je znan tudi pri na6 kot 6vetovni prvak v hitrem drsanju.
... da je napisal slavni finski športnik Nik-lander testament, v katerem poklanja svoja številna odlikovanja finskemu športnemu muzeju? To torej že veste, in znano vam je tudi, da je imel Niklan-der krasno zbirko spominskih daril in dragocenosti, katere je dobil za prva mesta na olimpijadah in za 6vojih 47 zmag v domovini. Nesreča pa je hotela, da je poslal Niklander muzeju v Helsinkih samo pismo, skrinjo z dragocenostmi pa je zako-
Skrbno sem gledal po obzorju, da bi opazil očetovo letalo. Med padcem sem izgubil njegovo smer. Bog ve, kaj se je očetu pripetilo. Nepopisen strah me je navdajal. Majhen sem bil, neizkušen in razen dobre pilotske obleke nisem imel nič drugega. No, še velik žepni nož.
14.
Nad prepadom nisem mogel ostati. Odpravil sem se po strmih pečinah proti gozdu. Poti nobene, samo grmovje, drevje, ovijal-ke. Skratka, divjina, ki mi je jemala pogum. Uvidel sem, da do človeških bivališč ne bom prišel zlepa.
pal, preden je odšel v bolnišnico. Revež je bil prepričan, da se bo vrnil in potem stvar uredil. Sedaj si ljudje belijo glavo z vprašanjem, kam neki je zakopal Niklander lepe predmete, katerih bi bil vsak muzej lahko vesel.
•
Bolgarski »Junaki«, kakor je ime njihovi telovadni zvezi, bodo letos praznovali 50 letnico svojega obstoja. Ob tej priliki bodo priredili v Sofiji 12. julija velik telovadni nastop, združen z mednarodnimi tekmami. Jubilejne proslave Jnnakov se bodo udeležili tudi Italijani, Nemci, Madžari, Slovaki in Hrvati.
roMAž poklukar: r-r-* TOfTT, J iT*. """"'"'T,-., - !" ■ "
ifI OJE ZVEZD JE?',. •
IjHj
iiH Hjiiiii:;;::«
i • i ■ -ir il , i lippth, - y III ,-r-s ,'P I .,-,.
w|jj|R|h, iiiiji'-[■■:/
t:«:::«: fillilUl.......
.............. .nji, immi:
i i lil i >'
;ii' ''iiiii
ii»..mi!j!j ipilil »i, iiiffiiiiliuifcsuimir
jliHIMMjh ijljip
ji;;;:|' HjlilllinmHm (Slini!
J .:t!il"!li
Snežilo je vedno bolj gosto. Suh sneg je padal na zamrzlo zemljo in se usedel na vse, kar je ležalo po tleh: na listje in travo, na kamenje in prst, na dračje in smeti. Vse bo izgladil, vse polnil in zemlja ne bo več umazana, niti robata, pač pa mehka in sveža kakor postelja kraljične, ki vonja po belem perilu in šumi v mehkih pernicah. Matevža je ganilo, ko je zagledal bele zvezde na Majdinih laseh, na trepalnicah, na ramenih in, rokavih. Tudi smreke, macesni in bori so že dobili tanek sloj snežnih kristalov.
»Danes bi morali .praznovati boziC, danes, ko je sneg najlepši! Poglej zvezdice, kako migljajo, kako drhtijo v zraku in kako so mirne, če jih gledaš, ko so končale svojo dolgo pot. Danes bi morali po vseh hribih zvoniti, da bi ljudje čutili pozdrave, ki nam jih pošilja nebo.«
Srečavala sta ljudi z zasneženimi dežniki in otroke, ki so iztegovali ročice, da bi ujeli ljubke snežinko. Prijetna ubranost je sijala ljudem z obrazov, otroci pa so bili vedri in razposajeni.
Zagledala sta fantička, ki jo prodajal sveče pod nosom, nosil kanglico mleka
in se podil za drugimi. Revček je bil brez plašča, tudi pokrivala ni nosil na glavi. Ves razgret je tekel za tovariši, ki so stiskali prgišče belega mraza v rokah in si ga skušali tlačiti za vrat.
»Ah, moj Bog, fantičku je zdrselo, padel je kakor je bil dolg in širok, kan-glica je zaropotala in mleko se je razlilo po tleh.	.
Zanj je bil ves dan pokvarjen. Ne samo zato, ker ne bo zvečer mleka na žgancih; to bi še prenesel, toda bal se je materinih besed in očetove šibe. Majdi se je smilil, zakaj čutila je, da se je zgodila nesreča, ki bo temule fantičku, morda vsej družini, zagrenila večer. Matevž ga je zgrabil:
»Zakaj nisi pazil, ko si nosil mleko!« Fantku 60 zatrepetala usta, po licih pa so 6e usule debele solze. »Pusti revčka, ki ni sam kriv,« je posredovalo delalo.
»Če ne greš zdalje takoj po mleko in ga ne spiješ še sam cel liter, boš te-pen, ko se boš vračal. Tule imaš de-
nar!< ... ,
Stisnil mu je bankovec, ki bi zadostoval za pet kanglic mleka in še za
pet hlebčkov kruha po vrhu. Dečko ga je debelo pogledal in mu še enkrat razgrnil denar, če se ni zmotil. »Teci in: prinesi mleko, kakor ti je ukazal gospod«, mu je ljubko naročila Majda, fant pa jo je ucvrl in se šele od daleč ozrl nazaj.
»Preveč si mu dal!«
»Veliko premalo za dan, kakršen je danes!«
Drevje je bilo že golo. Tu pa tam je še viselo na brezah drobno rumeno listje, na leskah so cingljali zeleni repki, bukovje pa je štrlelo s svojimi vitkimi vejicami v prostor. Vzpenjala sta se spet proti Rožniku, na grič, kamor je hodil Matevž najrajši.
Rad je iinel ta hribček ker ga je spominjal na romarsko pot in na izletniško točko v malem. Za planinca je Rožnik samo simbol: na vrhu je cerkvica, okrog nje trata z razgledom, v bližini pa hiša, kjer »Bog roko ven moli.«
Mikalo ju je, da bi stopila v cerkvi-oo, kjer bi šla Majda naravnost do al-tarja, Matevž pa bi jo čakal zadaj pri škropilniku. Ne, ne bi je samo čakal, tudi on bi povzdigoval svoje misli. Zahvalil bi Gospoda za lepoto belih zvezdic in mu dopovedoval, da ni tako velik greh da bo pustil Andraževe čakati še par 'tednov. Ti tedni bodo njegovi, jih bo pa pozneje nadomestil.
Ves svet je bil tako nožen; zemlja je sprejemala drobno tkanje, ki se je dro-dilo v oblakih in se spuščalo nanjo brez šuma, brez hitrosti. V gozdu ne bo
več duha po trhlem lesu, mahu, cikla-' slišno. Tako jo govoril oče Andraž, ka-mah in gobah; samo mraz in čist suh dar je v svoji stari izkušenosti posegal zrak boš zaznal, ko boš dihal. Drevje se ( v življenje rastlin, živali in ljudi. Vse o ne bo več kopalo v otožnih jesenskih pravom času"
barvah. Vse bo belo, kar pa ne bo belega, bo golo. V naravi se poraja velika sprememba, ki prija kakor vse, novo in kar pride o pravem času.
Vzdignil jo je samo in postavil na noge.
»Duša draga, predolgo sva sppdela, sedaj morava na pot!«
Majda bi še rada sedela, čeprav sa-bila 'zaprtV,' "sta™pa "tem dalje hodila [ mo na svojem mestu. Tako všeč ji je bil okrog nje Ko ju je začelo zebsti, sta j fant, ki je bil po dolgem času spet tak krenila v gostilno. Naročila sta čaja, j kakor lani, predno ga je zadela Cinlo-zraven pa masla in kruha. Ko je tega j va usoda.
Ne, v cerkvico nista mogla, ker jej
zmanjkalo, je prosil Matevž še za orehe. Trla sta jih da je bilo veselje; Matevž jih je drobil kar z dvema prstoma
Dolga pot.
Vse, kar je nosil v nahrbtniku, je I bilo nekaj jedi, nekaj toplega perila,
finje^tak\iru7a,,,i,v peči "so prasko"-! Vse drugo je imel v kovčku, ki ga hod. tale iskre suhega lesenega kuriva, oh l pripeljal, jutri s sanmi. Na svojih lah-oknih ^ stikali rejeni vrabci, zunaj pa, ^jjnučeK se je poganjal po stezi ob je začelo padati v kosmih.
in jih je posta*, ^ed M^ c^ ^a,. .po, .etiika^ in ^vžigalice.
a ura, v peci so pra tale iskre suhega lesenega kuriva,
....... 1 pa , .
jezeru.
i Na vodi so niso pozibavali čolni, tu-Sama sta sedela v maji sobi. Tako dj drsalpev ni l)il0i ki bi jvi;,ali ^ zanosno ji je pravil Matevž o stavbi, ki. zmrz,. „,adini 0|)re?ja se je držal pas so jo zgradili prijatelji nekje pod Lipa-, )edu k- pa je hj, pokrj| g snegom St0_ nico in o snegu tam zgoraj ki ga je i . . strnadov jn vraiicev so se poznalo včasih do pasu, da je dekle začutilo < tenkoiulni	Na trsju ob jpzcru
domotožje, ko ne bo moglo z njim. | jn na vrhah ge je 3vetiikai0 drobno iv-»Spet boš odšel in spet bom sama.« ; je_ ju pa tam je oživelo v medli rdeč-Ah, saj res, Matevž misli samo nase. | kasti svetlobi, zakaj sonce je že tonilo Danes misli samo nase. Vstal je in pri- za hribi in risalo dolge sence po snegu, i stopil k dekletu; objel jo je, da bi si jo Bile so tako nerazločne, da si Jih opa-vzel v naročje, ji zaprl oiči in jo zibal zil samo na daljavo. Na mali skakalnici, kakor otroka. Začutil ie valovanje krvi, ki so io postavili okoliški fantje, so so svoje in njene. »Matevž, vse o pravem poganjali v zrak in skakali 10 do 15 :času!« se mu je oglasilo v duši komaj metrov.
A, Fogazzaro:	84
Paiača ob jezeru
»Nič ne vem, ničesar se ne spominjam. Nikdar nisem živel, kakor samo zdaj. Vedel sem samo, da bo prišel ta trenutek. Hrepenim ]x> tem, da bi ga užival.<
Imel jo čuden občutek, kakor da se pogreza v praznino. Hrepenel je po tem, da bi se pogre/.nil čim niže, brez vsakega upanja na rešitev.
»Nikar mi tako ne stiskaj rok!« mu je dejala Marina in se skušala osvobodili. »Nočem!« je vzkliknila, ko je videla, da se Silla ne zmeni za njene besede.
Njen pogled je bil tako ponosen in prav tako njen glas, da je Silla takoj ubogal. Dvignila so je in se oddaljila od njega s sklonjeno glavo. Hipoma pa so je okrenila in udarila z nogo ob tla.
»Pomisli! Pomisli vendar!«
Sillu je zagomazelo po životu. Streznil se je. Neka čudna, strahotna slutnja mu je vstala v duši.
Marina ga je nenadoma vprašala:
»Zakaj si me tisti večer imenoval Cecilija?«
*l<er sem odkril da si U Cecilija, ki mi je pisala.«
Marina se je za trenutek zamislila, nato pa je dejala mirno:
»Seveda. Saj sem si to predstavljala. A sno-Si«, je pristavila, »a preje, zakaj si mi dejal, da se vsega spominjaš?«
»Ker sem menil, da govoriš o najinem dopisovanju, o trenutku, ko sem te objel tam spodaj v pristanu.«
i Marina jo sedla k mizi, vzela iz nje rokopis in zdelo se je, kakor da so je popolnoma zatopila v čitanje teh starih |>orumeuelih papirjev. Nenadoma pa se jo zopet dvignila.
»Zaupala ti bom skrivnost, ki se tiče tudi tebe,< je dejala in začela ugašati sveče, popolnoma mirno, kakor da bi njihovi plameni bili živi in bi mogli slišati. Samo skozi odprta vrata spalnice je prihajala medla svetloba, ki je slal>otno osvetljevala tla in bližnje pohištvo.
Marina je prijela Silla za roko, ga potegnila v najtemnejši kol sobe, tik poleg vrat, ki so vodila na hodnik in mu zašepetala:
»Ne veš še, kdo sem.«
Silla ni razumel in tudi ni odgovoril ničesar. Ona temna slutnja je postajala vedno močnejša.
»Se še spominjaš tistega večera v loži in ženske, ki si jo obdolževal; zaradi tiste obdolžitve sem se razjezila in te žalila?«
Silla je še vedno molčal.
»Se ne spominjaš? Grofica Varrega d'Ormen-go?«
»Da,« je dejal, ko se je v hipu spomnil tega dogodka. Čakal je, da mu Marina pove še več. Ona pa jo naslonila glavo na njegovo ramo in začela jokati. Med jokom je nekaj zašepetala, česar pa Silla ni razumel. Sklonil se je k njej in jo prosil, naj ponovi.
»Ja/. sem.« je ponovila med jokom. Silla se je nehote zganil in pritajeno vzkliknil. Marina se je odmaknila za korak od njega in vprašala:
»Torej mi verjameš?«
»Nikakor nek ji je odvrnil Silla.
Njegov odgovor je bil tako tih, da ga je ona bolj uganila kot slišala.
Marina ni več jokala. Čisto tiho je dejala:
»Moj Bog, kako ste vsi nizkotni!«
Bil je čas, ko bi nihče ne mogel reči Sillu, da je nizkoten. A zdaj je bilo drugače in boleče je to občutil.
»Ti, ti,« je nadaljevala Marina, »ti sam si mi pisal, da veruješ v večkratno življenje. Kakšna je torej bila tvoja vera? Bila je samo domišljija in ne vera. Trdim, da je tako, a ti mi ne veruješ, meniš, da sem blazna! Čemu si domišljaš, da si plemenit in velik, ko pa si majhen? Pojdi!«
Silla pa se ni hotel umakniti. Hotel je vedeti več, silil je vanjo z vprašanji. Ona pa mu je ponavljala:
»Pojdi, pojdi!«
Končno pa se jo vdala.
»Poslušaj ine,« mu jo dejala. »Hodiva.«
Začela sta počasi hoditi okrog klavirja. Marina je govorila hitro in tako tiho, da se je moral Silla ves čas sklanjati k njej, da je mogel slišati ojene besede.
Njegov obraz je v začetku izražal mrzlično radovednost, čez nekaj časa pa so njegove oči postale steklene in izbuljene. Marina je govorila brez prestanka in si medtem pritiskala pest na čelo. Nenadoma pa sta obstala.
»Kako to?« je dejal Silla.
Marina mu ni odgovorila. Takoj nato je zali reščala neka vzmet. Silla je zopet tiho vprašal. Marina mu ni odgovorila. Odšla je v spalnico in se vrnila s svečo v roki in jo postavila na mizo.. Bila je smrtnobleda in njene oči so čudno žarele. Silla je poželjivo pograbil rokopis. Marina je pozorno zasledovala strašno zgodbo na njegovih nemih ustnicah in tresočih rokah. Medlem ko je Silla čilal, so se po spodnjem hodniku slišali nagli
koraki, a nihče izmed njiju se ni zmenil za to. Od časa do časa je Silla strepetal, in izgovoril nekaj besed. Marina se mu je tedaj približala, se s prstom dotaknila rokopisa, vsa prevzeta.
»Se spominjaš?« jo je nenadoma vprašal in čital dalje.
»Vsega, vsega,« mu je odvrnila. »Čitaj to na glas.«
Silla je čital:
»Pomenile so, da se bom zopet rodila, da bom zopet živela med temi stenami. Tukaj se bom mogla maščevati, tukaj bom ljubila Renata in tudi on me bo ljubil. Bilo je pisano že nekaj, česar pa nisem mogla razbrati. Morda je bilo ime, ki ga bo on tedaj nosil«
»Ti pa so ne spominjaš?« je dejala žalostno.
Ni je slišal, tako ga je prevzela vsebina rokopisa. 'Molče je čital naprej. Prišel je do točke, ob kateri je strepetal in prečital stavek na glas:
»O ko bi se mogla tedaj dvigniti na mrtvaškem odru in spregovoriti!«
»Govorila sem.« je dejala Marina, »prejšnjo noč, kakor da bi se pravkar dvignila iz rakve. Zadela sem ga smrtno.«
Silla se ni zmenil za njene besede in je čital dalje. Ko je dospel do besed: »Ko bom v prihodnjem življenju...« mu je Marina iztrgala list iz rok, ga prijela z obema rokama za glavo, jo nagnila k sebi in jo stisnila na vso moč.
»Ti pa nisi verjeli« mu je dejala. »Odpustila sem ti, ker te ljubim. Tudi jaz najprej nisem verjela. Prav tukaj sem pokleknila. Glej!«
Poklekenila je poleg mize ter naslonila roke in glavo nanjo.
Prva nogavice
Pred kratkim je minilo približno 700 let, odkar 60 se pojavile prve nogavice. Njihova domovina je Španija, kjer je nekdo prišel na misel, da jih je začel plesti. Prve ljudi, ki so jih pričeli nositi, je ljudstvo smatralo za čudake, ker so 6i dotedaj ljudje ovijali noge s suknenimi trakovi. Iz Španije se je nošnja nogavic hitro razširila v v druge dežele, kjer so jih najprej nosili, kakor že prej v Španiji. 6amo plemiči. Tako je na primer francoski kralj Henrik VIII. nosil »španske« nogavice. Ko je za vladanja Jakoba I Škotskega v 14. stoletju neki Wiliam Leo hotel uvesti splošno liošnjo nogavic, s 6vojim poskusom ni U6pel. šele
po dolgotrajnem dokazovanju praktičnosti nogavic, je kralj dovolil nositi hlače.
Stanovanjska akcija v Budimpešti
Občinski odbor madžarskega prestolnega mesta se že dalje časa bavi z ureditvijo stanovanjskega vprašanja, ki je postalo posebno pereče zaradi pomanjkanja manjših stanovanjskih prostorov. Mestna uprava namerava ta problem rešiti skupno z državnim socialno-zavarovalnim uradom z zgraditvijo 5C00 novih manjših stanovanjskih prostorov. Za graditev novih stanovanj, ki bodo . imela 6amo po eno sobo in kuhinjo 6 potrebnimi i pritiklinami, je stavbna komisija že izdelala načrte in proračune. Stroški za zgraditev takega stano-I vanja 6e bodo gibali od 12.000 do 14.000 pengov.
Znebiti bi se je hotel
»Nabiram za dom 6tarih gospa. Mi lahko kaj
odstopite?«
»Seveda, seveda. Staro taščo lahko takoj vzamete s 6eboj.«
S r e l n o Novo leto
ielim vsem cenj. odjemalcem
Franc Kosmač
splošno ključauničarstuo
Ljubljana
Heranoua 5 • Tržaška 11
I E I E | D D 32-25
Srečno in uspeha polno n o v o leto želim vsem cenjenim strankam
ODOBNIK
splošno in strojno mizarstvo
LJubljana — Derancva 14
TEL.
KliVO UNION
22-21
Od odrske plesalke do kmetice — dunajsko
koroška zgodba
»Vse zaradi ljubezni«
V gl. Vlogi: Gusti Huber, Wolf Albach Retty
PREDSTAVE: ob delavnikih ob 16 In 18 16; ob nedeljah ln praznikih ob 10.30. 14.30. 16.80 ln ob 18.30.
TEL.
22-41
IilNO MATICA
Tajlnstvena ljubezenska drama
»Molčeča usta«
z znanimi Igralci : Fosco Olachettl, Annette Bach, Andrea Checchl, Carlo Campaninl.
PREDSTAVE : dnevno ob 14.30, 16.30 in 18.30; ob nedejah in praznikih ob 10.30, 14.30, 16.30 In 18.30.
TEU KINO SLOGA 27"30
Temne ln sončne strani naše mladosti lepo prikazane v lilmu
»Počitnice v kolegiju«
FIlm, kl vam pokliče v spomin najlepša leta vaše mladosti. V gl. vlogi: Enrico Poupon. PREDSTAVE ob delavnikih od 14.30 dalje; ob nedeljah ob 10.30, 14.30, 16.30 in 18.30.
Srečno novo leto želim svojim cenjen, naročnikom in odjemalcem
Tvornica mila in kemičnih proizvodov
LJUBLJANA
Stari trg 17. Tel. 39-77
Posestva

Ugodna naložba kapitala
je priložnostni nakup parcel v najbližji periferiji Ljubljane, blizu cestne železnice v Izmeri 240 do 760 m*. — Vsa pojasnila daje Prlstavec Franjo, realltetna pisarna, Ljub-'ana. Cesta Arlella Rea St. S.	Cp
Tarcelo v bloku
kupim. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Parcela 21« žt. 272.
jKmtfmci
Seno
kupuje Gospodarska zveza, Ljubljana, Blelvvelso-va cesta 29.
\ Berite _ \
Sloilenca-
w//7 oglaiu/te v njemL
M
ZAPUSTILA NAS JE NAŠA PREDRAGA
BRONK1C A
POGREB BO V SOBOTO, 16. JANUARJA 1943, OB 3 POPOLDNE IZPRED VIŠKE CERKVE
LJUBLJANA, 15. JANUARJA 1943 LANGERHOLCOVI — BATTELINOVI
Za vedno nas je zapustil, v 08. 1. starosti, naš predobri soprog in stric, gospod
Janko Mole
posestnik In trgovec
Na zadnji poti smo ga spremili v petek, dne 15. januarja 1943, ob 8 na farno pokopališče v Šmarjeti. Šmarjeta pri Novem mestu, dne 13. januarja 1943.
Žalujoča soproga Poldka, Ivan, In ostalo sorodstvo
Umrli so nam v 85. letu starosti, naša mama, st^rn mama, sestra, teta In tašča, gospa
Benedik Frančiška
roj. Vrhovnik
Počiva na svojem domu, Šlajmarjeva ulica 5, do sobote, 16. ian. 1943 do 11 3op. Pogreb bo v soboto, 16. jan. 1943, ob 14.30 z Zal iz kapele sv. Petra k Sv. Križu.
Vence z zahvalo odklanjamo! Ljubljana	dne 14. januarja 1943.
Rodbine Benedik in Letnar
Edgar Wallace:
4$
Skrivnost skrivljene sveče
Roman
Tudi po tem napadu me je naslednji dan obiskal Kara in spet sem mu najbrž povedal, ne spominjam se več dobro, kaj se je zgodilo preteklo noč. Čudno bi bilo, ako bi mu o tem ne pravil, ker smo o dogodku mnogo govorili z ženo in s služkinjami.
Potem je prišlo tisto grozilno pismo, ko je bil Kara kakor slučajno navzoč. In tisti večer, ko je bil še pri nas, sem odšel, da bi poiskal njegovega šoferja. Ostal je kako minuto pri moji ženi, nato je z neko pretvezo stopil v mojo knjižnico. Tam je vložil v revolver naboj, zaupajoč, da bom sprožil samo, ko bom streljal na svojo žrtev, pri čemer jo tvegal usodno igro. Preden mi je j>oslal brovvning, je namreč tako zrahljal njegovo vzmet, da se je ob najmanjšem dotiku sprožila, in ker je bil revolver avtomatičen, kakor veste, in je prvi izstrelek povzročil, da je prišel na vrsto drugi in tako dalje, ni bilo izključeno, da bi bil njegov načrt sjood-letel, a da bi lahko tudi jaz padel.
Kar se je zgodilo tisto noč, pa tako že vesle.«
Potem je govoril še o obravnavi in obsodbi ter preletel vse svoje doživljaje do tistega jutra, ko je zbežal iz Dortmoora.
»Kara je vedel, da je bila moja nedolžnost dokazana, in je bil besen. Sovražil me je, ker sem dobil, ka.r bi bil on rad, o tedaj ni več maral, veste. Ko je videl, da bo nenadno konec trpljenja, ki ga je zamislil zame in za mojo
ženo, je zasnoval takoj drug načrt, kako bi jo mučil.
»Vi niste vedeli,« je rekel, obrnivši se k T. Ks.-u, »da je dober mesec po moji obsodbi prišel neki zlikovec k moji ženi in ji pripovedoval, da je bil isto jutro izpuščen iz Partlanda ali\Vormword Scrubbsa in da me je videl. Grozna zgodba, ki ji jo je pripovedoval ta sel, bi zadostovala, da bi strla srce še tako pogumne žene. Pripovedoval je o trpinčenju, o nasilnosti čuvajev, o moji bolezni in blaznosti, a vse tako, da je trgal srce nežne in zveste žene.
To jc bil Karov načrt. Ne z bičem ali z nožem, temveč rezati v srce s strupeno besedo, rezati prav do dna. Ko je izvedel, da me izpustijo — morda je uganil, morda je kako pod roko izvedel, da bo jiomiloščenje jiodpisano — je zamislil svoj veliki načrt, ki bi ga moral v pičlih dveh dneh izvršiti.
Dopoldne je neki njegov agent našel nekega čuvaja, ki je imel težave z oblastmi, ker je bil podkupljiv in je bil na tem, da bi ga odpustili z službe. Temu je ponudil tako vsoto, da jo je sprejel.
Kara, ki je bil, kakor veste, dober pilot, si je bil kupil monoplan. S tem novim aparatom je odletel v Devon in jc zjutraj pristal na neki samoti.
O begu ni potrebno, da bi vam prifiovedo-val, ker inoja povest se prav za prav začne s tistim trenutkom, ko sem stopil na ladjo. Najprej sem seveda želel videti svojo ženo, a Kara me je silil, naj grem najprej v svojo kabino in se preoblečeni. Šele tedaj sem se zavedel, da sem oblečen kot kaznjenec. V kabini me je čakala čedna obleka in ne morem izraziti veselja, ki sem ga imel, ko sem imel spet mehko
perilo in udobno obleko namesto jetniške uni-forme.
Ko sem se preoblekel, me je neki grški hišnik odpeljal v prostoren^ salon, kjer sem našel svojo drago, ki me je čakala.«
Glas mu je prešel v nekak šepet in poteklo je nekaj minut, preden je obvladal svojo gi-njenost.
»Karu ni prav zaupala, a je vendar vztrajal. Obrazložil ji je svoj načrt in ji pokazal monoplan; kljub temu si ni upala na krov in je čakala nn motorni čoln, ki je plul vzporedno ž jahto, dokler ni pristal in je tako videla, da Kara ni lagal. Čoln je bil Kara najel in oba moža, ki sta bila v njem, je najbrž tako dobro plačal kakor čuvaja.	_ _
Veselje svobode more prav občutiti samo tisti, ki je pretrpel grozote ječe. Nič posebnega ni ta ugotovitev, a ko gre za opis elementarnih zadev, ni treba podrobnosti. Vožnja je bila brez jiosebnih doživljajev in pusta. Kara, ki ni vsiljivo prihajal k nama, sva videla le redko. Najbolj sva se bala, da bi nas ustavila kaka angleška torpedovka ali da bi nas v Gibraltarju preiskale angleške oblasti. Kara je na vse to mislil in je dal naložiti na ladjo dovolj premoga za vso vožn jo.
Na Sredozemskem morju nas je zalotil hud vihar, sicer pa se ni zgodilo nič posebnega, dokler nismo prišli v Drač. Izkrcati smo se morali preoblečeni, ker je menil Kara, da bi nam sicer angleški konzul utegnil delati kake sitnosti. Oblekli smo se v turško nošo. Grace je bila popolnoma zastrta, jaz pn sem v umazanem kaltanu, ki se je prilegal mojemu za-umazanemti in neobritemu obrazu, prišel na suho, ne da bi me kaj zadrževali.
Karov dom je bil in ie še kakih osemnajst milj od Drača. Ni ob glavni cesti. Do njega prideš po kamniti stezi, ki se vzpenja med gri-čin na južni strani mesta. Morali smo ob močvirjih in lagunah, se vzpenjali vedno više od pologa do pologa in prišli potem na gorsko cesto, ki drži čez višine.
Karova pnlača, drugače se njegov dom res ne more imenovati, je zgrfuena nad morjem na polotku Akrokcravnija. Tod je dežela bolj obljudena in bolje obdelana. Prehodili smo prostrane obronke, porasle z murvami in oljkami, medtem ko so se razprostirula po dolinah ttirščična in jišenična polja. Palača se dviga na visoki planoti. Do nje vodita dve poti, ki se lahko branijo. In so jih tudi branili v preteklosti in pozneje proti sultanovim četam in proti vstaškim tolpam kakega tekmeca v sosednem ozemlju, ki so hotele zavzeti to planoto.
Skipetari so ostali še dokaj zvesti svojemu glavarju Karu. Plačeval jih je tako dobro, da jim ni kazalo ropati pri njem. Poleg tega jih je vsako toliko časa sam ali kdo njegovih zaupnikov vodil nn kak krajši pohod. Palača je bila zgrajena bolj v maverskein kot v turškem slogu. Čeprav je kazala-orientalsko lice. se je le jioznal vpliv italijanske arhitekture. Bila je
Eoslopje z dvorišči, ki so jih obdajali beli ste-ri, s tlakovanimi velikimi hodniki, z vodnjaki in temnimi, hladnimi sobami.
Ko sem prvič stopil skozi glavna vrata, sem deloma razumel Karovo vplivnost in oblast. Sprejelo nas je kakih dvajset orientalskih slug, ki so bili vsi le]>o opravljeni, molčeči in poslušni. Odvedel je naju v svojo sobo.
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramariž
Izdajatelj: Inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor CenJii