Na
dane

krajnske kmetijskc družbe.
Tečaj
T
srèdo 5. prosénca 1848.
I iist
novim letvi.
ilvester spremi stariga v zatôn
y
Posije sonce
nov ga
léta;
y
Se siplje sreća, se gosti poklon Mnogteri kej si v žep obéta: Kaj bodo kolj Novice zbrale Ter željnim bravcam darovale?
Od vétrov dvéh odjek napol glasan
V uhó Ljubljanci béli bije: »Novice! veďte: je Gospodov dan Molčite dansi od kmetije;
y
Zvedrujte nas,
pustivši tlake
Dvignite misli v vikši zrake!«
»»Ne oponašaj zlôb
ljubi
nè!
Minul
praznik, že je sréda
Imcl pondeljk in tork si siv morde Ti dansi delo še preseda?
y
Smo kmétice
kméta
Je skerb naj perva, skerb nam svéta
Imej vedrilo prostor svoj
naj bo
y
Vsak list mu svoje da verstice; Pa védi: mé kmetijo ljubimo Kmetijske bivamo Novice; So čisljali že plug Slovéni
y
Od nékdaj
5
naj tud zdaj se céni.
Rimljanje so trobili v bojni rog, Kovali suljce, meč brusili; Brodili Němci v gojzd in log, Medvěde, bivole gonili, Ko od poljskiga Slovénu delà Je trudna že motika péla.
Za kratkočasnike je lovski roj Naj tudi ne brez slednje céne ; Keršanski miř sovraž' kervavi boj
y
Kmetija sama
brez preméne
Ostane vselej v svitli časti Prostaku in visoki oblasti.
Ob Muri, Dravi že od nekadaj
Ob Soči, Savi in
Savini
Je žito rumenélo, kakor zdaj Orali tù slover
ski sini
y
Vodé slovenske čede pile,
Besetfe naše se glasile.
Pustila mlajšim znamnja Grek, Rimljan Jih nósi potok, hrib, dolina;
Sovražni zgubil ni Mohómetan,
Kar kdej je imela Palestina: Glej, v jêdru po dežcť Slovena Odpró se le slovenske imena.
V	prijazni ravni ob Ljubljanci tje Počiva stara mat5 Ljubljana,
V	Emono jo Rimljan prekerstil je Po nemškim v Lajbah prekovana; Slovencu pa Ljubljana bela
y
y
Po starim
v ustih bo živela.
Kdo gledal je sovrévať Sovri dvé? Poslušal kdo, de suje Sava? Kdo ziímil, Bistra de bistri poljé?
Triglava
y
Alj kdo kerševal je Kdo Koma, daljniga soseda Ki un'mu v trojno lice gleda?
Slovenski orataj — drug javalnè Ki je ob berdih dobe davne Cuvál goveda, jagnjeta berhke Ogóne s plugam obetavne Obračal spretno prigojene, Tor s plodno roso napojene
Krivac, sekira, róvnica rožlja
y
y
y
y y
Ogladi spervic zemlje lice Se kamnje perstení, se perst rahljá
Potegne sčasam kmet brazdice Glej , raste žito, tersje, trava Kjer bla nepridna je gošava.
Ob njivah staviti je treba bio Pristave, koče in šotore, Tovarš tovaršu v zvezo ,da rokó Sozidata si hiše, dvore ;
Vštric doma dom se povzdiguje Vás, mesto, terg se sčasam snuje
Verdjana zemlja daja obilni plod; 'Ma kupe eden v sadji, v žiti Kmetijsko orodje delà se
y
drugod
Zaména mora se goditi; Razvaža roba se po cesti, Nevkretno lahki dnar namésti.
Takó 7z kmetije sčasam pricvetè Obertna spretnost, umetnija Iz njé vsakteri nauk snuje se
y
y
y
Iz njé pognala je kupčija; Vsakdo spoznaj le brez spodtike: Kmetija vir je vse omikel
Pridélik želel biť je zavarvan In slednji svést če biť življenja: Clovéku človk ponudi rôko v bran In spróži se koló občenja; Ljudjé edin'jo se v deržave, Ki vladajo jih modre glave.
Na polji je vladařstvo vstavljeno Od tod mu moč in živež téče; ' Deržava kmetu v svést in bran zato
5

Skerbí za mir, ter brusi mêce; Cesarji in visoki kralji So vselej kmetu čast dajali.
Je révna béba in ubog bizják, Ki kmeta vredno ne spoštuje; Zarobljen, slép in puhloglav je vsák
Ki ga ošabno zaničuje;
'Z trinógov strupniga kardela Ki derzno mu krivico delà.
?
y
y
Zasliši to rej , brave! ki si volján Kaj voš'mo letašnje Novice: Poštenje v sercu hráni slednji stan
y
t
Bogá se bój y in derV pravice
Vèrfi téga mirno dolge léta
Kmetijo, Uvi Boa in kmeta!<«c
n,
Vosíla UTovicam oli novim létu
Iz
eerca radi bi jih bili današnjimu listu izročili, kér nas take znamnja serčne ljubezni neizrečeno veselijo in bi
Od več strani smo dobili prijazne vosíla Novícam ob novim létu, de bi jih v njih natisniti dali
gotovo
tudi vsaciga rodoljuba razveselile
y
gospoda Ž. nas je posebno razve&elil
ali prostora nam manjka! Oznanimo tedej le, de dopis iz Dunaji
naših sol svojim brav
iz kteriga bomo drugikrat
nektere svete zastran
cam podali. V tem dopisu beremo tudi 3 kakošnim veseljem „divico orleaneko" pričakujejo, rekoč: ;?Koeesk

o
sladko imé! ktero v nobeniga pravila Slovenca persih neznano ni
zasijala!" i. t. d.
s kterim je nova doba slovenskima pesmištva
kmet
kmetovavca A. B. iz Kom
Sereno razveselil nas je tudi dopis naših dragih
de bi vsaka tudi nar manjši vas saj eiie Novice imela, ki bi se z velikim
y
ki želí
v Kamnjim
?
in brihtnig
y
pridam ob nedeljah brale, namesto de marsikteri kmetje v kerčme, igre ženje zapravljajo, si pravde na ljub nam je bil tudi
in druge slabe
glavo nakopujejo
tovaršije zahajajo. premo
y
oglas
svojiga bliznjiga obrekujejo in dragi čas zapravljaj
Prav
castitih duhovnih mladencev iz Senj
(Zen
rr
O
ki so
nam med drugim sledeče ver
etice pisali: „Želimo pa tudi, da bi nam nase mile Ne vse Slavene, ki še spavajo, izbudile in svitlo luč jim med kterimi tudi mi na dalje ostati želimo. To so naše želje in naš pozdrav
v prihođnje, kakor do sadaj z lepim naukam plodile
y
pokazale; da bi mnogo mnogo prijatlov in bravcov dobile
léto
y
kteriga Novicam za novo
y
pošljemo
Se vec dopísov v tem prijatelskim duhu bi imeli svojim bravcam tukaj oznaniti, pa žal nam je
j	1 •	1	i •	-mt • i	•	i	1 • j	v fv	-m	»	m	* m	«	__
Naj bojo tedej te vosila dovelj , Slovencam pokazati, de N
•	* • ,	•	• v »	»	v	?	v-
de nam prostor to veselje krati
prijatlov dobivajo, in de trud tistih pisavcov, ki za nje pišejo, ni zaverženo, temuč Kako prijetilo jea — govori časti vredni kmetovavec A. B. v zgorej oznanjenim dop
y
zmírej vec
r>
ko obrajt
kér ima po Novícah vsak bravec pravico, kakosno
znajdbo, kakošen
r>
del
kako prijetilo je
y
svet ali kar si bodi brez plačila očitno ozna
niti delo tištim
y
ali pa za svèt v potrebi poprositi in se z daljnimi prijatli pomeniti in soznaniti
ki so Novice Slovencam dali in tako nas tamè resili, v kteri smo poprej
y
Bog tavali
naj obilno plača bla

Kinetijska sola za mlađe iu stare. sostavek kmetijske sole, pa vse bolj ob krat
Vpeljanje.
Ljubi Slovenci! „Dobro kinetovati — so rekli že gosp. J. P. Ješenak, pervi slovenski pisatelj kmetijskih bukev—je ena nar potrebniših vednost na svetu. Yrsaka umetnost pa ima svoje postave: kmetovanje tudi svoje; zoper te postave grešiti, je sebe v veliko škodo pripraviti." Resnične so te besede.
Z velikim veseljem so naši kmetiški bravci v pervim in drugim tečaji Novic kmetijsko šolo brali in si tii dane poduke v svoj prid in dobiček
ki m, de bojo naši bravci vedno z veseljem te pod uke brali in si jih dobro v glavo vtisovali. Pripravite se tedej, dragi prijatli, stari in mladi, možki in
ženske, de boste ukaželni in dobrovoljni v kme
prihodnjim
tijsko šolo stopili, ktera se
bo
v
listu začela.
(Dalje sledi.)
Za rokotlelce
niku
in mnogotere liišne potrebe.
(Lepilo ali pop %a bukvoveze.J Pruskimu umet Ku hie po imenu, je podarila Pruska obert
obraćali. Pa takrat nismo mogli začete sole nada- niska družba 100 tolarjev za razodevo naslednjili
1 t	» «	% f	v*«	« « i «	*	m	v a 1	__■ ■ —	_	_	_	v
lie vati,
kér bi navadni kmetje ne bili mogli naših lepil: Pervo obstoji iz 4 lotov štérke, 6 lotov
podukov razuméti, zato
kér niso cio nobeniga zna- v práv drobno stupo stolčene krédě
nja od kemijskih resnic in natornih postav dobriga lima
imeli
ktere se povsod s kmetijstvam vežejo


9
iz
lotov
lotov beneškiga terpentina, 10 lotov žganja in pa 13 lotov vode. Napravi
Zdej pa je to vse drugači. Naši pridni brav- Sc pa lepilo takóle: vzemi žganja in vode toliko, razjašnjeni po gospod Verto veo vi „kmetijski kolikor je potreba, de štérka in kreda skupej
vec nevedni kmetje, ki brez pomislika zmešana postanete gost moćnik ; v vodi in žganj'i
ci,
kemii", niso
zemljo obdeljujejo, ampak oni so umni kme to
/j^uiiju	, uuj^uu. v»" uv v* .«i ji x	v » u pa, iva* ju oc tt/i u Jiaiiiy, li aj sr 11 ut pue
vavci postali, ki véjo, zakaj to tako in ne med kuhanjem naj se pride va t erpentín; drugači storiti moraj o, in ki tudi spoznajo, tem ko sta lim in terpentín dobro raztopljena
kar ju še čez ostane, naj se lim pokuha
j
in
zakaj se to tako in drugači ne godi.
po
m	I ■■ MH I H naj
se jima med vednim mešanjem prideva gori imeno
?
Gospod Vertovc so s svojo neprecenljivo vana zmes iz štérke in krede. — Drugo lepilo se
lotov štérke naj se podela
„kemijo" tako rekoč kvas postavili, ki bo sloven- pa takdle napravi, m iuiuv »io sko kmetijstvo kviško gnal, de bo veselo kipélo in z vodo v ne preveč gost moćnik; na 3 lote lima na vse strani veliko dobička přineslo. Zdej nam in 3lote beneškiga terpentína naj se pa vlije
je lahko od marsiktere potrebne
reci
govoriti
od
kér
2H lotov in pol vode; vse to naj se pri ognji po lagama kuha, potem naj se pa, kakor gori pri per
ktere popřed nismo môgli ne besedice ziniti,	^
bi nas kmetje ne bili razuméli. Tudi pripravnih	vim lepílu, pocasi prideva *iz štérke Tn krede*na
be sedí imamo zdej za potrebo, kterih nam je	pravljena zmes. — To lepilo je močnejši kakor per
poprej manjkalo, in omikani kmetovavci te besede	Vo, in je posebno pripravno za bukvovezke lične
zdej tudi umejo. Po vsim tem se je tedej
Bog
(Galanterie) in usnjate izdelke. Obé lepili se
naj bo zahvaljen — nova doba slovenskiga kme- naglo posušite, in naj se merzli rabite.
i^ttiAnln Í	/• ¥7*i	ï • 1 • #jf	i
tijstva pričela !
( Vinski kis ali jesih) se da v malo dnéh na
Lahko borno tedej zdaj svoje bravce v kme- praviti, če se žaganja ali pa trešičic br inje vi g a
tijsko šolo peljali, in jim tii zaporedama veliko lesa v vino dene.
(lio za pecárjej, ki prav dobro derži
?
koristnih naukov razlagali. Deržali se borno pa v
tem nauku bukev slavniga učenika kmetijstva, gosp. naredi, če se t rem delam ila pridêne en délka Hlubeka, in kjer bo treba,borno svoje podučenje lafonje (goselne smole).
se
tudi s podobami razjasnili.
fZapodplate skorinj ali čevljev) ni boljšiga, jih
i	1	1 • i » V V	• • I	1	r •	i #
Učili pa borno v kmetijski soli: kakó z mno-	prav terdne narediti, kakor jih z lanéni m olj em
goterimi sadeži ali rastljinami od sejanja ali sa-	práv dobro namazati, de se ga práv napijó. Vari
jenja noter do pridelovanja ravnati, de se bo	se pa, de urbasov ž njim ne namažeš, ker potem na odločenim kraji nar već pridelka dobilo
y
de se
JJU ^ ULV ili MUOV; V Mu 11 I I 111 11 U IIU/IIIUUV^KJ ^ J1V1	Vl/^HI.
radi pókajo in se lomijo. Za podplatě pa ni nič bo rast pospešila ali pohitrila, in sadeži po- boljšiga; ceravno gibčnost zgubé, so pa tako ter dni,
boljšali in požlahtnili. Govorili borno tedej od	de jih ne boš lahko stergal, posebno če enimu funtu
pomnoženja sadežev, od oskerbovanja ra-	lanéniga firneža, neprenehama mešaje, pol
s ti in od pridelovanja sploh; potem pa posa-	funta v štupo stolčene kalafonje pridéneš, in s
mezno od obdelovanja žita in vsih družili rast-	tem gorkim firnežem podplate namažeš, in kadar
ljín in sadežev.
se je mazilo posušilo, še enkrat, dvakrat in trikrat
<1e bo le moć, bo sleherni list prinesel en de se podplatje mazila práv dobro napijó
3
Zlat nauk posebno kmetskim
starisem«
Postarniga kmeta so otroci neprenehama natvezali, de naj jim njih dédinstvo (erbšino} še ob svojim življe-nji razdeli, de ga bodo že do smerti přeživili in varovali, kakor se spodobi hvaležnim in dobrim otrokam. Stari oče se je le bránil in bránil tje do spomladi. Ko so spomladi pod njegovo streho vrabci mlade imeli, vza-me stari oče gnjezdo z mladici vred, ga dene v kletko, in jo obési na okno. Kmali so přiletěli stari, přinesli živeža, in so skozi mrežico lačné mlade pitali. — Mladi dobé perje in se obrasejo, stari jih pa še vedno pitajo. Ko zadnjič vidi kmet, de se mladi sami zamorejo pre-živiti, vjame stare, jih dene v kletko, in mlade spustí, ter poklice svoje sine in hčere. Minulo je veliko veliko ur, pa nobeno vrabče se ni spomnilo svojih vjetih star-sev, kteri bi bili mogli lakote poginiti, ko bi jih modri oče ne bil izpustil. Sinám in hčeram pa je rekel: „Ste vidili, kako so mladi svojim starim njih skerb povernili? — Varniši jevselej, de se starim ni treba na mlade zanasati, kér bi se jim utegnílo kot starim vrabcam goditi lu — — Otroci pa so omolknili, in niso nikdar več očeta zavoljo razdelitve premoženja nadlegovali.
Poduk mlađim dekletam.
Pater Abraham, nekdanji sloveči pridigar na Dunaji, je enkrat takóle pridigoval: Nedolžne dekleta morajo biti kakor zvon na vélki petik, ki je tih in od sebe nobeniga glasú ne da; kakor navlečene orgie, ktere zakričijo, kadar se jih kdo dotakne; kakor beraska juha ali župa, která nima nič očí (mastnihcinkov); kakor vgledalo (jspegel), ki se otamni, kadar kdo va-nj dihne; kakor polž, ki malokdaj iz svoje hiše gré.
Beseda na neđelske solarje ol> novim
letu«
Preljubeznivi solarji in šolarce ! Nicojšna dvanaj-eta ura je staro léto v dolgo věčnost spremila , ž njim tudi mnogo naših znancov in prijatlov, ki ne pridejo več nazaj. Radi bi jim danes k novimu létu srečo vošíli, radi po navadi roko podali; — pa njih roke že merzle
v	grobu prahníjo, in sreča naša do njih v grob ne more. Oni so radi v miru, in ne želijo od nas druge novo-létnice, kot de bi se jih v svojih molitvah spomnili, in jim večni mir vošíli. — Na pragu noviga léta stojim, in pervokrat v soli v novim létu k vam govorim ; hvala Bogú ! de vas še zdrave in vesele vidim. Bog je bil v starim létu vam milostljiv; dal vam je zdravje, skerbne etarše, ki so vas kojili, redili in pridno v solo pošiljali; dal vam je pridne učitelje, ki so se z vami trudili, vas brati, pisati in računiti učili, in vam pot kazali k časni in večni sreči; dal vam je brez števila dušnih in te-lesnih dobrot; — ali ste se mu tudi za-nje spodobno
zahvalili? O zahvalite Bogá danes na pragu noviga léta za vse přejete dobrote! Zahvalite ga za ljubo sonce, ki je vam lani sijalo, — za luno in zvezde, ki so vam tako prijazno svetile, — za zemljo, na kteri živite, — za zdravje, obleko in streho, ki so vam toliko potrebne, — za rožice, ki so lepo cvetele, — za ptičice, ki so vam lepo pele, in tebe, ljuba nedolžnost! budile. Zahvalite ga za angelje varhe, ki so vas lepo varovali, — za vse nauke, ki ste jih v soli, doma in v cerkvi sli-sali, — z eno besedo: zahvalite ga za vse, kar ste lani dobriga vidili, slišali, storili in se naučili. Za nastopno novo léto pa ga prosíte, de bi vam še dober Oče bil,
vi	pa njegovi pridni in pobožni otroci! — Zahvalite se pa
tudi svojim učiteljem za vès njih trud in skerb, ktero so lani t. yami imeli, in jih lepo prosíte, naj bojo še létašnje
léto vaši neutrudni učitelji, de vam bojo pomagali v
ljubeznjivosti in modrosti per Bogu in ljudéh rasti. Svojim starišem za dobrote stariga léta roke poljubite (kušnite) in jih prosíte, de naj vam še létas v šolo hoditi perpu-stíjo, kar bojo dobri in umni starši radi storili, kér dobro vedó, de gorši dote bi svoji mladini ne imeli dati, kot de jo v šolo hoditi pusté, kjer se mladost v božjim strahu kojí, in si bogastvo nabéra, kteriga ji nihče vzeti ne more.
Ljubi otroci ! lanjsko léto pri šolski skušnji, ki vam je še v živim spominu, je mnogoteri izmed vas po za-služenji dařila prejél; pervošolci so dobili lepe kipe ali pildke, križce, svetinjice in roženkrance, — drugo šolc i pa koristne molitne bukvice, naukapolne pri-povésti, pripovésti s podobami zoper mučenje žival, nar bolj omikan šolar pa je dobil cel tečaj kmetijskih in rokodelskih Novic. Vse te dařila so iz ljubezni do vas vaši predragi in neutrudni prijatli spisali, in so se vam zlo zlo prikupili. Bog jim obilo poverni njih trud! Tudi jaz bi se vam rad v tem novim létu vslužil, torej vam troje bukve za novolétnico podam, kér sim si svest, de bote v nastopnim létu še pridniši od lanjskiga. — Perve bukve, ki vam jih danes v dar prineseni, so gerde, stare, zamazané, znotrej in zvunej z černilam ali tinto počečkane; — druge so lepo bele, kot sneg, in z rudečimi čerkami natisnjene; tretje imajo zlate pismen-ke, in se posodi od zlata in srebra lesketajo, — in te troje bukve bom zdaj poredama odperl, in iz njih vas brati učil.
(Konec sledi.)
Fristavik „1& spominu na otroeje leta«"
42. Novičniga lista lanjskiga léta.
Naj bo tudi meni pervoljeno, par verstičic Novi-
cam perdružiti: namreč razlaganje stariga slovenskiga pevca k versticam : <■;	^ *
V	Terst po perst.
Terst, nar slavniši kupčijsko mesto vsih avstri-janskih dežel, prejemlje za podporo vse kupčije perst (^zavorno) za vsako pomanjkanje druge kupčije. K temu stojí v Barko li perpravljenih 25 bark za vedno po-strežbo vsih vunanjih velikih baštamentov ne le na Laško, Greško, Francozko in Angležko, temuč tudi na druge dele svetá v Azijo, Afriko in Ameriko. Vsaka barka ima po 3 možé, ki vozijo po morji potrebno perst, in več druzih, ki jo kopajo; pri tem opra vilu dobro živi
okoli 100 družin. Od tod pregovor: V Terst po perst. Od teh so že goré prekopane.
V	Réko po mléko.
Mislim, de vsak pravi Slovenec, kteri je hrovaško in krajnsko deželo dobro pregledal, je tudi lahko spoznal,
de je slovensko mesto Reka v nar boljšim kraji za kup čij o živine, posebno goveje, od ktere mléko dobivamo. Od tod je stari pregovor: V Réko po mléko.
* %S , ,	Jernej Rebec *) /
*) Ne moremo se zderžati, de bi se při ti priliki častitljivimu. gosp. Jernej u Rebcu, fajmoštru podfare v Barkoli naTeržaškim, ne zahvalili za Njih na vse straní neu-trudljivo podporo našili Novic in Novičnih namenov. Mi ne poznamo gosp. Rebca po osébi, po Njih lepih delih so nam pa že, odkar Novice izhajajo, takó častno znani, de Jih želimo, tudi po osebi poznati. Marsiktere kmetijske orodja, v Novícah pohvaljene, so že dali Oni iz Ljubljane v Barkolo priti, in silo silo veliko novih molitevskih in druzih v Novícah naznanjenih slovenskih bukev so že za svoje farmane iz Ljubljani naročili. Ravno zdaj so tudi naročili 3d iztisov
Javor niko viga svetiga pisma.
Mende de taciga gospoda poznati, ki se natihama in neprenehama toliko za duhovno in posvetno blažnost svojih farmanov trudijo, si vsak verli Slovenec želi, torej nam • častitljivi Gospod ne bojo za zlo vzeli, de smo Jim tukaj
svojo ocitno zahvalo na znanje dali, h kteri nas je naš© gerce že davnej naganjalo.	Yredništvo.
Dopis iz Qorice.
Goriške modroslovne sole so s 3 novimi stolicami obogatene. Na prošnjo tukajšne kmetijske družbe so namreč Cesar přivolili, de se bode, kakor pri druzih šolah tega reda, tudi tukej naravoslovstvo in kmeti j st v o razlagalo, *
in slave ter hvale vredno per-zadetje visokočastitiga gospoda prosta barona Kodellita, vodja sedme in osme sole, ucilnici za slovenski in laški jezik napraviti, je tudi srečno oveljalo. Učila se bo slovenšina v 2 létih, in sicer v per vim po 3 ure v tednu z večim obziram na gramatikalno
pravilnost, v
drugim pa po
2 uri, bolj gledé na prosto skladanje slovenskih sostavkov in na slovensko (slovansko?) pismenost ali literaturo. — Učitelju je odločena plača ali práv za práv poveršek od 300 gold.
Do stanovitne izvolitve učitelja po konkurzu je slovenska šola gospodu Premrovu, profesorju latinskih sol, rojenimu Krajncu vedre glave izročena, in se
bode ob novim létu začela.
Bogoslovci tukajšne du hovšnice pa se bodo tudi létas ilirskiga jezika pod ra
gorečiga gosp. Pel
dovoljnim vodstvam za slovanstvo hana vadili.
de bi slovenski učenci z nar veči marljivostjo svojo hvaležnost mi-lostljivimu vladařstvu skazali, ki jim v novi napravi lepo
Pristavim se serčno željo in vošílo
5
9
de
se bojo svojiga materniga jezika
priloznost ponudi
popolnama naučili; in sklenem z radostním
upam. de se
?
bo v ilirskim
kjer je zdaj po deželi veliko
pnmorji,
učilnic pametno osnovanih, in kjer se med duhovšino, Ijubezen do materniga jezika če dalje
povsod, zlasti
pa
bolj
vnema, dvojnostranskimu
zajedanju in gerdenju le-
piga jezika slovenskiga, ako Bog da, sčasama v okom
prišlo.
Cigale.
Domaće prteođbc
4. in 17
gu
mj po
grudna je v Gornjim L končal 2 hiši, žitnico in sadno sušilnico
te pohíštva priGraški družbi sv. Florijana zavarovane.
?
k sreči so vse
18
grudna
ste v Polhovim Grad
2 kaj
• v •
po
gorćle
en mlin in pa 2
zagi,
pa le pridnim pomoč
nikam in umnimu
gasilnimu
vodstvu tukajš
• V
sine in graj
se je zahvaliti
?
de oginj
ie duhov
ni delj se
gel
in de ni cele vaší pokončal. Vse poslopja, razun
ene kajž
?
so pri Gr a ski družbi zavarvane.
Gariboldi
šimu lastnimu pridu
u
sim jim togôten odgovoril
biti
ospóska ima več opravkov, in ne more berž povsod
mmmmmmmmh^mmmmmmm spóska
kar je
uu
Ali nas nima
am biti. de nas moi
ar
trs
kakor neumno živino k temu siliti in prig nam dobro in koristno?"
anjati
r)V>
Saj to imate pa práv
so nekteri bolj umni izmed njih odgovorili; ali kaj
je pomagalo čakajo
nobeden se ni
snega
lotil in vsi
j
de jim .bo gospóska to delo ukazala
y/ m
F. K
?
iz Siške 29. trudna
»
V
Cerne bukve.
Ko sim bral v Novícah. de so černe bukve v
Ljubljani pripravljene za take, ki živino brez usmiljenja mučijo ali martrajo, zapišite — prosim-—tudi tište div-jake in brezdušneže v G— v Istrii va-nje, ki so pred
nekaj časam hudobijo dopernesli, de je groza so se namreč nekteri
Napili
gerdúni,
ktere ne morem drugači
kot tolovaje imenovati, in vsi pijani niso vedli, kaj de bi iz prevzetnosti počenjali. Bilo je
po noči.
Našli
so tovaríco (oslíco) pred mestam , jo vso s slamo ovi-jejo in zažgó. Uboga živina se valja po tléh, rijôve na vso moč — pa nič ne pomaga, dokler vsa sožgana po velicih mukah ne pogine! — Ali ni to strašna hudobija! Gospodar je imel škodo; nevarnost je bila, de bi se ne
vzgala kerma, ki je bila blizo
grozne bolečine terpela
zlozena ; uboga zival je in vse to le zavoljo tega,
de so se poživinjeni pijanci smejali! Lejte
učini pijanstvo !	a. z.
?
kaj
Vesela novica.
Presvitli Cesar Ferdinand so po prečastnim sklepu
od 19. grudna visokorodniga Welsersheima, ki so dozdej c. k. dvorni svetovavec
rr
ospoda grofa Leopold
zgorno - avstrijanskiga poglavarstva v L
bili

P

rja krajnske in koroske dezele in ob enim
tudi Svoj
9 •
U
krivniga posvétnika z naslovam ek
" izvolili
Novo izvolj
dezelni poglavar
so krajnski in koroski dezeli ze od tistihmal, ko so v
Ljublj
poglavarski svetov
v Celj
kresijski
poglavar bili, vedno v ljubim spominu
ostali
Zadnji dan grudna je gospóska Ljubljanske okolice to sto-riti ukazala, kar bi bil nasproti vsak hišni gospodar tudi brez povèlja lahko storil, sebi in svojim sosedam v prid,
Vredništvo.
Sisfcarjem pa tuđi drugim kmetam
v pomislili !
Y)
Pac bi bilo prav
u
sim rekel danes zjutrej k
nekterim svojih sosedov, ki so iz Siške v Ljubljano gredé z menoj vred sneg do koléna kadar kaj
vec snega pade
gazili
• V
„de bi,
y
7. lopato poslala Šiške v Ljubljano
, vsa ka hisa eniga cloveka de bi se saj stèza za ljudi, ki iz , in iz Ljubljane v Šiško gredó, napravila, de ne bo treba našim ženskam, ki vsak dan mléko na glavi v mesto nosijo, tako težavno hoditi in clo padati in mléko, namesti ga prodati, po snegu zli-vati. Kaj ne, sosedje! de ste mojih misel, de bi bilo
^	y	•
prav, ce bi zavoljo tega se vsi skupej vzeli in tó storili
kar bi nobenimu težko ne stalo, vunder pa vsakimu v prid bilo?" —
>
bo
V
ze

kaj bomo mi zato skerbeli, nam
or
ospóska ukazala, če bo treba""
izmed njih
odgovori

VSl
snegu naprej kobacali. mora zmírej gospóska k temu

— mi eden so pa molčali in po Kaj zlodja vunder! de vas
drugi
png
anjati
?
kar je k va
- - " -----—'
*) Presvitli Cesar so že po sklepu od 24. listopada gosp. Dr Benedikta Kopeckita učenika teh vednost izvolili.
Vredništvo.
Današnjimu listu je pridjana pesmica od
r>
V .
Z1V
ljenja", ktero častitljivi gosp. fajmoster LTršič izKamne Gorice prejemnikam Novic za novo léto podarijo. Gosp. Greg. Rihar so nape v zložili.
V Itjabljani
Krajnji
Kitui kup
(Srednja cena).
31. Grudna
27. Grudna.
ff old.
ffold.
mernik Pšenice domaće *
> banaske
Turšice.........
Sorsice.........
Reži...........
Jećmena........
Prosa ..........
Ajde...........
Ovsa...........
Cena presičev na somnji v Krajnj
Presici po 8 in pol, 7 in pol
6
Spêh po 22
i
23 in 24
gold
pol kraje, funt• cent.
Vrednik Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in záložník Joief Blaznik v Ljubljani.