
<§&|	P' ■ ^a	mi
^ I	m	II	JA	^^ I
fl t I	^^ I -	_ ■ ^^	■■	■
■iUMn.1 t i ji ' —^--_
..........................— .................iL-^-^ŽI^-Jg^ t	. ' - ,.„-',■ , : . - .	........
NO 67	3Timm,r.TA«n num liWSlkm, v Ik'.--'
NU 67-	CLEVELAND, OHIO, MJOINIDA Y, §fUNE io. 1918.	LFTO XI — VOL, X]
Parada mline y Cteveiandn. Kajzet je h zvezan peljan po uficab.
i Vsoboto pojppWne so piefljali kall'zerja Vitema, * bliščpči u-nrformi, toda uklerijienetga po cldvldandskih ulicah. thrajeet tisoč šolskih otrok je korakalo v paradi in prepevalo patrijo-tičlne ameriške pesmi, Ikb so nesli k pogrebu "Prusovstvo" in
I "avtokraciijo" verni krsti. "Nje-,J govo »veličanstvo" nemški kaj-zer se jiei tresel {pri silovitih glasovih iz 20.000 otroških igri, ki ^ so mu ipela mrtvašiko pesem. V'soboto se je vršila, parada v koristi prodaje vojno hranillnih znamk. Billa je to najbolj1 mična m .pomembna, parada, kar jih je Cleveland! videl v dolgih letih. V paradi so na vtilikem trucku peljali črno krsto v kateri je počival "Pruisijanizjem"- in "mi lost božja" (kraJjietv in oeisarjev. Bivši zve zini sodnik Day je i-med ipogTebni igovor, nakar so ljudje zabfjalli žeJblje v 'krsto pruisovstva. Kdor je knpiiP vojno hranilno znamko, jei smel zabiti en žebetj. V Cleveland je dospel guverner Jam*« 'Cox, ki je 1 vodil paraldo otretk. Župarn ni bil navzdč, ker se mudi v Wa- | shingtonu pri važnem posveto-•wad^ju. Dve «nt»lji dlolgo ao otroci i lcorakafli. Stotine otraik je bilo 1 v vrsti, ki so komaj' šest tet sta- ' ri. PdTeg otrok so korakati boy scout i, Indijanci, str^žnkic Ru-dečegia Kriza, Miss Columbia, 1 Miss 'Liberty, Geo. Washington i In seveda — Uncle Sam. Para- 1 ^a je imela, namen dokazati, da i je mora Cleveland Ibolji požuriti ' /1 nku(povan jem vojno hranihilh 1 j Jtnamflc.Vsa'ka duržiniat bi jih mo-Kjala »nxe.ti za.$100. Pet milijo-liov vojno frranitnth znamk je I premalo prodanih se v Cleve- '1 landu. Vojn* zahteva ogromne j irtve, oni lk«i so na bojnem pOliju ' prelivajo kri tsvoj«ga življenja1" aa> svobodo, mi pa ki smo še i doma, moramo pomagati tem •jiunalfom, (da ne trpe pomanj j kanja. ''Naj- Se tresejo Huni", i se je »glasil napis, katerega so f olfroci nos i H, , "kajti mi odraščamo!" Pomagajte vi starejši, s da ne bo trdba našim otrokom I iti v vojno. 2 vsemi močmi, vsi s skupaj, sitožno in edino, za svo- r bodo in demokracijo vweb naro- r <k»v sveta.	8
V t
Solnčni mrle.	v
Cleveland je ime) priliko v j soboto rvefcer videti nenavadno 1 tflober sotočni mrk. Solnce $e deloma otemmelO ob en četrt na v šest zjvečer in 74 procentov sot- ,j nca je bilo pokritega z senco ob po) sedmih. Stemnilo se ye pre- fc cej. Na estah j stalo tisoče n ljudi, ki ep opazovali naravni pribor. Solnčni mrk nastane, v kadar gre luna direktno med F solmcem in zemljo. Enalk sofln-6ni mrk bo videti v Clevelandu idle čez 99 let.	u
šest žrtev iz Ohio.	v
(Vojno naznanilo o mrtvih jn k ranjenih na francoskem bojišču n z dne 9. junija omenja 6 oseib iz f< države Ohio. Prostak Albert t McDoirgal, 624 E. 126th St. j« ii bil ubit v Franciji, prostaik John J, Kovaiski, 7926 Sowinsikil atve. ri je bil teško ranjen, saržent Carl p Tihdlte iz Cincitoattfa ubit v bo- C jn, prostaik Emmet Hadox iz u Youngstowna, J^ej bal ubit, fpmos-tak Clarence Rodkwel] iz Tole- d do, libit, prostak Frank Bates ši iz Cohimbusa ufort.	d
Nekaj denarja	p
te .izgubila ndvina žena med 59. si 'in 45. c t sto v soboto zjutraj. v< Kdor ijt najdrf, na} prinese dc- d< ■aar jn <lfatnic6 v naie ureekništ- m vo.	t»
Pismo	$1
ima v našem uredništvu Fran- k< i&iaea Vertovšnik (Verttčnik) Z od njenega brata, ki»q nahaja n; v fasken ujctniitvu. Naj se v;
^'^UmDom j«
rf,' .* ' T "	. 4 -
•	1. > .ii	1 - , 1 j t ■ . ■ ■ 1
rijtaflc Louiis Peojialkl Iskrena hivata.	/
Mirovni sodnik
EdwardllSmiajlek je bil v soboto loaiznoivan od sotijnika Levine na $50 ikazni in sodnje stroške ter sediem Jet ne sme soditi nikogar, ker je neki Elizabeti Novak, 7310 (Bessemer ave. za malo stvar ral&unal 5825.00. Poleg tega mora sodnik |x>vrnrti ženi denar.
Ustreljena je bila
v soboto Etfoel1 Franier v pričo svojih dveh otrok, Harry pet let star in Eiairll) 3 fleta star. Petletni Harry je pripovedoval policiji, da se je bče kregal z materjo, a druzega se ne spominja. Polici-jj'a fjie očfefta zaprla. Oče se je izjavil, (da je žena enkrat ustrelila vanj, nakar je revolver sama namerila selbi v gfavo. Toda po-Jicija ne vrjanie tega, kersmrt-na rana, ki jo je dobila Mns. Franier od revolverja, se nahaja v šredini zadaj na vratu.
Ropar je udri v stanovanje John Millerja, na -5824 6t. Clair ave. v soboto in je odnesel $2000. Toda njegovo razočaranje je moralo biti veli-ko, ko je protnajdel, da jie ukra-ritmuni^ki denar, vreden ka-knh$4o.	1
Državljanski papirji. (Rojakom naznanjamo, da se dobijo prvi <Jr!za/vljamski ip«aipirj,i ; lalliko vsak dan, in siecr v post- 1 tjem posAaplju v 3. nadstropju j aJijpa na nOvi sodniji' ob jezeru. I XVxda drugih papirjev ne more I nihl3e dobiti, (ki jte Avstrijec ali I Nemec. Niti prošnje ne morete j vieč uloiiti, kot se je to dosedbj ;
Icujiejo nofve postave gkde drr ; eavljanstva Avstrijcev, in dok- l ker se ta stvar ne spravi v red, I le more nihče «vdožiti prošnje, k ki manj pa postati državljan, t
Nov poveljnik	1
e (prižM v taborišče Camp »herman, . Chillifcothe v osebi ] fcaieraia Harry Haie.
Dva bandita	J
>ta zgodaj v nctkiLjo zjutraj »rišla na karo E. ^05. ceste m /ta. z revolverji prisilila motor-nana, dial je pedali izvn mstne J neje na samotno mesto, kjer c ta razbia iboxo za denar, dd-nesla $22.00, vožnj<e listke, spre- ? odnikovo uro in $6.00 denar- ^ a od ustižbencerv. Nato sta po- " 'Ognila.	k
Ubilo je	2
tovarni John Mamica, rodbm c irvata, neoženjien, star 31 lett.
V St Oair	18
olnisnico je bila odpeljana v n edeljo za ojperacijo na .apen- ^ icitis mlajša hči družine Hro- r at, p. d. Oberman. želimo sko- u aj^nje okrevanje.
Novo društvo S. D. Z. » V nedeljo se je v Loratn, O. stanovilo novo društvo Sk>- T eniske Dobrodelne Zveze, h atemmv je taikoj pristopilo 32 ^ □jaikov, samih mfladib krepkih intov in mož. /DirusUvo si je ^ bralo krasno, času- primerno ne "Jugoslovan". Predsednik . škertjanc, ujnik Frank Pet- J* ič in blagajnik J. Stave. To je rvo društvo S. D. Z. izven n 3evelam|dla. Mnogo naurdka in p speta.	. A	8<
. Shod zavednih efavcev in trgovcem se je vr- * Iv nedeljo zvečer tv Knausovi vorani. Navzočih je bilo do 60 g ovabljnih moz ki (antov v /rho agitacij in napredka iSlo-eivster Narodne Zveze, kaxere <* c k> van je je» uradno priznano F 1 potrjno od ameriških oblas- m j. Na shodu) se je nabralo 112.00 prostovoljnih prispev- č< dv za Slovensko i Narodto ▼ vjcteo in nadalje" «0 4>odp(Bai j« ivzoči $17009, da jih plačajo a sak mccet, dokler traja vojrta. tu K-2NHo Jug^tov. žen m 5>e- v< ttt se fe nabralo «A10 Pod- m
a
Jugoslovanski Odbor v ameriškem kongresu
Resolucija kongresmana Jamesa in senatorja Smitha. — Zastopniki Jugoslov. Narodnega Sveta pred senatskim odborom za zunanje zadeve. — Na-Si zastopniki razlagajo eno uro in en četrt jugoslovansko vprašanje.'— Velika naklonjenost in složnost vseh senatorjev za našo stvar. Sledila bodo nada-
ljna posvetovanja.
* * ♦
(Od Jug. Časn. Urada, Wa-shigton,)
tWashinglon, D. C. 5. jun. 18.
1
Včerajšnji' in današnji .dan 'bosta , zapisan® z zlatimi črkami vi zgodovini našega naroda. Konrgresman F. W. James, velik [prijatelj Jugoslovanov, ki se že dolgo časa zanima za naše vprašanje, kar je tudi pokazali s »vojimi krasnimi govori rra Zrinsiko Frankopanski prbs-lavi Pittsbumghu 'n Detroitu, je predloži^ v včerajšnji seji Pos-iantsikie Hiše Združenih držav1 sledečo resolucijo:
1.	Ker so Hrvati, Srbi in Slo-■vientci, znani pod imenom Jugoslovani, Iki staniqjiejo na jugovzhodu; Evrope, (našteva naše dežele), že iz davnin^ poznati kot kulturen, driavnotivoren in za vsaki napredek zmožen narod, ter so kot taki Hmeli tud!i svoje ilalstne države,'
2.	Kier so bili Jugoslovani!od Nemoev in Madžarov, iv kojib rekah se sedaj nalhaja vsa Oblast
v avstro ogrski mortarhfji, t bolj s ispletJkami in prevaro, ka- 1 k or pa z orožjem pod jar m-Vjeni, gospodarsko izrelb4jevani, 1 politično brezjpra/vuii in kulturno i zanemarjam,	]
zemljepisni <ldgi in po naravnem |
bogastvu detžeil. v kafcerih pre- t lyiva(jb, a pred vsem po svojih 1 duševnih zmožnostih in tetes- 1 nilh vnliinaW, ki jih označajo kot narod poln duševne svetžosti in f
•	telesne kreposti — kar Jb v se-
•	d an j i »vojni tudi do^azflK, pre-
•	destinirani, da focldjo ži«batena
•	proti nemškemu prodiAjiu na
■	Vzhod,
> 'Se zaključuje: H v
•	da bodo narodne težnBjugo-: sfl'ovanov našle ne san# isikre-1 ne simpatije, temveč tum zaslu-
■	ženo pomole! v njihoviijfcrbi za narodno osvobojienije iM ■ zdm-žen(jls!, tako da bodb bdi oni, stop i vš i v kolo (s vobodtfftat n a ro-doJv, branitelji in sop^ežni^a miru, ki ibo zajamčrl mtm na-rodbm pravico do Bij en j a, svdbode in razvijika.
Izza zgodovinske in|ve državnega tajnika Lansifyga je ta resolucija prvi »silni kn-ak naprej po ohem potit, kije nam odpira ik našiemu ois«WoJenju s pomočjo vetftikejga alflriškega naroda. Toda to ni Jfcse. Za današnjo sejo Senaita Hpripra->vil senator W. Aldien with dobesedno isto resolucip; kakor je zgorajšnja.	W
Miedtem je pri^elt tsvttpči poziv Jtigas4. Narodnemu vetu od senatortfa Smitha, na«B pridejo zastopniki Jug. Narottfega Sveta danes zjutnaij obJpvetih k njemu na posvetovamkr Senat. Podpredsednik Jug. JBrodrtega Sveta, Don Niloo Grptovic, in tajnik Jugosl. Pi»amAvan Gr- ( gurevič, sta »e napotil v Senat', db natzns^Heni uri. IB.
Senator Smith, ki M je sprejel na(jljubezmivejže, lina jiei re-Iktel, daje vpraškuijci r4>lucije in 1 sploh jugoslovansko »vprašan- 1 je tako vaino, da j<| potrebno, ! da se gospoda takoj podasta z ] njim na sejo ■iiiijijli^s od- « bora in da tam najlBaje razpira ci je. Toda pred odhodbm 1 na «ejo senabskegia obora za zu- 1 nanje zadlcive sta se naša zastop- , nika podala •v sobo teenaiorja U Lodlgea ( M^s.) da se mu- zah- i •valita za njegovo nedavno izja- 1
Nemci v ofenzivi napredujejo za 5 milj.
•i! f! .Ui/t onr oc 't! l n y	• 1- r-	!< I	• I
Pariz, 9. junija. HinHienburg je začel včeraj zjutraj ? novo ofenzivo napram Francozom in Angležm. V gostih vrstah So se utenjfli nemški vojaki na 22 milj široki fronti med Montdidirjem in reko Oise najdi Francoze ter korakaili naravnost proti Pari-izjut Vnekaj ivraii so prišli Nemci najprej: za pet milj, nakar so biii ustavljeni. Razvila se je o-Igromna (bitka, katere še ni {konec. Položaj zaveznikov ni ugoden, todla generali Foch namerava tu' uporabiti rezerve, da •ustavi Nemce.
V obrambo Pariza.
Pariz, 9. junija. Zgodaj vč^ rajj zjtjitraj »o Nemci razvili močan noipad napram ameriškim pozicijam med iBouresohes in Tbielter, kjer se nahaja najbolj •važna postojanka (zaveznikov, ki brani dohod v Pariz. Nemci so bili odbiti na celi fronti z ve-ifikimi zgufoomi, pa tudi zavezniki so precej trpedi. Petnaijbt minut so Nemci ponovno napaldili pa so bili zopet odbiti. Kasneje so Nemci skušaii pridobiti tudi mesto Bouresches, katerega kfr-že (Amerikanci, toda vsak nemški poskus je bil zaman.
Berolin priznava Amerikance.
Amsterdam, 9. junija Prvič odkar se nahajajo Amerikanci v Franciji, omenja nemško uradno poročilo Amerikance. Dose-daj so Nemci do« betih o zamol-cevali navzočnost ameriških1 oef v Franciji. Nemška vlada se boji nemirov v Nemčiji,»Bt bi naznanila, kofiko Amerik an cev je osi francoski fronti. Nemškim vojakom et pripovedbje, da A- i merikancev ni, ampak da so le
4.. -j^jt . ■ i, !>««■} .'j- Uit. 1*... rti..
• "ff; v, " •• -	P.i
■ .	f^JT
. 100 cerkev podrtih.
Pariz, 9. junija. Skof iz 9oi»-sona naznanja, da <so Nemci v njegov škofiji uničili sto cerkev. "Kako krasno prizadevanje zal zmago", pravi škof.
Foch je obranil Pariz.
Pariz, 9. junija. Za&higa, da so Nemci ustavljeni v svoji o-fenzivi, vre vrhovnetmr povelj1-niku Fochu^ Prvo prebiranje Nmcev (je bilo proti jugu, »proti reki Marne, kjer so se morali zavezniki nekoliko timaflairitijker na fronti niso imeli dovolj rezerv. Toda Foch je vetfel, kaj >temct nameravajo. Pričakoval ,<la ko ustavi, prodiranje proti jugu, planejo proti zapa-kflu-, da si 4odpro pot y Pariz. In res 2. junij a so Neipci udarili izapa/dno med reko Oise in Marne, toda (biti so nemudoma usta-'jeni. Foch ije postavil v tem sektorja dovolj rezerv, ki so preprečile na(pad Nemcev na Pariz. ICe Ibi FVxIK' svoje rezerve poslal iz tega sektjorja na ju«g, kjer so Nemci najhuje prodirali, tedatf bi Nemci mahoma1 u-darili proti zapad«, kjer posto-janldtr ne bi bile molene , m Pariz bi skoro gototvo padeL Francosko uradno poročilo.
Pariz, 9. junija. Med rekama Oise in (Aitne s« vrie jako živalmi artilerijski boji. Prodrii smo v več vasi, katere j* sov-ralftiiltf trdovratno IwaniL Pri Cheay in Dammatd je hotri sovražnik z naskokom vzeti naše postojanke, toda je btf vržen nazaj. V okolici FaveroBes se vnši napad za napadom. Francozi so tu napredovali za en kilometer ter dobili 50 ujetnikov. lEHalje proti $bgio so Nemdstra-
trifia 1(A ti [I! (tatt^tfa' m ' M i ti.-
PERMIT.
PnblUhad and dittrlbuUd vodar permit No. 19auth-, orizad b j the Act of Oclabar , 6th, 1917, on file at tbe Post Office of Cleveland,. Ohio.
By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster General
rali umakniti is posefbnio krvavimi z gub am i.
Nemžko uradno poročilo.
Berolin, 9. junija Vojna sku-pinai princa Ruiprechta: Manjše artilerijsko obstrel(jievan'je. Vojna skupina lcronprinca: Napadi sotvralžnika • pri Chateau Thierry so prinesli sovražniku nekoliko uspehov. Napadi Fran cozov, lAmerikancev in Angle-žefv so se izjaJovili. Na ostali fronti je položaj minen.
Ofenziva na Balkanu. .
Nemško časopisje poroiča, da se spustijo Birigari na Balkanu kmalu v večjo ofenzivo napram zaveznikom. Poveljnik EPuliga-rov je znani nenaiki general Lyman von Sanders, ki ae je iprej nahajal v Turcfji. Francosko u-radno poročite o položaju na Ralkantr- pravi: Blizu jezera 1 Butkovo so angleške čete. ras-pršile bulgarske patrole. V o l&oKci potoka Cerna in Bit olja je Slabo tvretne oviralo vsako operacijo. Na Dotran fronti so bul-gaii dbstre*jevaJ» s strupenimi pAhii naae postojanke, toda njih baterije smo prisadih k'raoto.
■' •. • ••• V
Mjbskva, 9. junija. Vlakfla bolj sevikov <je dkrenila včeraj 'skrajno važni predlog * tem, da je naročila Mojmemu komisa-rijatu naj predloži tekom enega tedna načrte splošne vojaške dolžnosti v distrJktih Moskva, Petrograd, KuJban in Don.
Neznosne razmere v Rusiji so take, da ljudstvo po mnogih krajih samo zahteva, da se za(6-ne s splošno mobilizacijo. Ali se; vtlakfta boljševikov boji pcoti-revolocije in hoče zategadel) Organizirati večjo armado, da jo 'v (slučaju potrebe uporabi proti revohicijonarcem, aH pa nameravajo /boljše vik i se ustaviti nemiškemui navalu, o tem se še ne more razpravljati. Do-sedaj so se sprejemali le prostovoljci v armadto boljševikov, toda če se boljševiki drzmetjo- u-peljati prisilno vojaško službo, •tedaj je to znamenje, da je njih vlbjdla precej trtrjteha.
Splošlno se pa trdi, da boljševiki zbirajo čete proti Donskim kozakom, v katerih oflerajih je prišlo do ponovnih puntov. Ravno tako skrbi boljše vike položaj v iSibiriji, kjer se cepijo cele province od Rusije in ustanavljajo svoje Mttk Da se Nemcem ni treba fbiafti boljševč-kov, tprifca izjava nemškega državnega poslanca Koehra, |it se je iajavil: "Današnja Rusija je brtsz vsake moči: ki Nemčiji se tii treba najmanj bati Rusije. D0 osemdeett milijoncfv prebivalcev bhnse Rusije je danea proč od Ruaife tn tvorijo ogromen z0 proti razširjanju ruske oblasti. Ostalih sto mitjonoV Rusov je brets pomena moči,
ker so tako fcmučem in dlsor-
■1 i-'	trn Z M1 r TatTLfc
ganizirani, da bo vxio desetletja, predno pridejo k sebi. In ker ruska vlada pravzaprav ne obstoji, ampak deJa vsakdo na svojo roko, ibotjšefvioi ne more- % jo postaviti nobene organizira- ; ne sile! proti Nemlciji. Poraz in uničenje Rusije ije nemški moj-1 stenski udarec, in isto se bo tu- j •di zgodilo z zavezniki na zapad- 1 «em bojišču. (Vederemo! Op. stavca).
Washington, 9. junija. Ameriški poslanik Francis je dospel v Petrograd v/, yolodge. Prišel Vj je tja le na obisk. Poslanik Francis sporoča, da »so boljjševi-ki odpravili vse naslove in da v Petrogradu vlada absolutno po- ' manjkanje wsakega živeža.
V petek je -umrl v mestnir^ol- i niči John Kaian, star 58 let, o-ženjen. Ranjki je zboM nekaif dni prej za pljučnico. V domovini zapušča ženo, hčer in dva sina, zai (katerega se ne ve, kje je. Pogreb v pondeljek zjutraj. |
Ogromna alavnoat
se ik> vmiU 4. julija v tonu, kjer se priredi s priznan-^m ameriške viadr prvi vsesk>-vanski dan v Ameriki. Vsako
v IriiAfialiiA ri a - - * - ^	j
pevsao arusevo, ica- = kor Sokoli in izobraževalna dru- 1 atva so »Vabljena, da se uddetži- k jo . Priprave glede Jtigotlova- ^ nov ima v rokah JugoslOvanAi J
rm___ T—. — - ** » - - - t.j .^^ai^^H
vJwor. /rfistopnuid vasen StOTlH skih dnritev V Amerilri prigH tedaj v^Vjls^gon. Nat
Boljševiki organizirajo armados
Amsterdam, 9. jiunija Nemško časopisje kar v Divja od bilaz-nega vesefjtai, ker se ye nemškim submarinOm posrečilo potopiti nekaj parnikov v ameriških vodah. S šest patcev dolgimi črkami naznanja nemško časopisje "silovite uspehe nemških submarined", Nemško časopisje pr»e o submarinakem delovanju v Ameriki z namenom, da prikrije uspehe ameriške armadi« tla francoski fronti. Časopis Cologne Gazette ^kondouje svoje poročilo tako: "Nič |dru-zega kot pošteno in (pravično oeio w se mi poslužujemo našilj vojnih sredstev in da pokažemo (prijateljem human i tete, kako votjlna szgbetfa in kaj pomeni. Naši su/bmarini tso prvič o-biskali Ameriko' kot postavni mirovni zastopniki tngovine. Sedaj pa bodejo Amerikanci čuti-
li pest (vojne. Kdor seje veter, bo žel vihar, in. četudi so Amerikanci na oni strani slane, tvorite, pa nikakor me bodejo vami pred-nevihto. Nemško ljudstva vsepovsod notira z največjim ve*, sefjem nemške submarfnske na-pade ob anveriškem obrežju-Mi st smejemo Amrikanctn in jih mirno pričakujemo.'* f|
•	, i i*VJ
•Grof Rieiventlov, eden najve£rt
jih nemških vojaških pisate^r
in pridisgar barbarizma, praW r
NortDdeutsoho Allgemeine Zei-
tiung, da je |>ri£ei čas, ko Ame-
vbjaltva v feviropo V^
no brofdOvjie!, ki se mudi seda j i evropskih wodahv bo moralo biti odpoklicano domov, da vaftK je lastna pristanišča. To bo ti-mdb velik tsptiiv na poAo^aj na zaipad^em Ibojifcu.
Divje veselje Remcev nad uspehi sobmarinov v ameriških vodah.
•	a- —__' ' '	%
vo v časopisju v priilog Jugoslo-odhnmil, da mu je ne samo čast, da povdarja Jugoslovane, temveč da mu jie xto tudi dolžnost, ker edini način, na kateri ae more preprečiti nemško prodiranje na Vzod, je osnovanje velike in močne Jugoslavije na Balkanu.
iZatrdivši svoje neomajane simpatije za naš narodni pokret in obljubljajoč, da se bo pots»vir-til z vso svojo 'ljubeznijo naši stviari ter jo podpiral; iz vseh svog.ih sil, sta senator Lodge in Smith povedPa naše zastopnike v ono iisto zgodovinsko dvorano Kapitola, v kateri je padla odfočifna beseda glede napovedi vojne Nemčiji. Tu sq bili že zbrani lsenaJtorji, ki so člani odbora za zunanje zadeve. Poleg nalčeImika tega odliora, senatorja Hitchcocka (Nebraska), vod^'e demokratov 'Senatu in v odboru za zunanje zadeve, so bili tudi še senatorji Lodge, (Mass). Salisbury (Delaware), W. Allden Smith, (Michigan), F'Omierene (Ohio), Shields iz Tenn., in drmgi.
Takc(j so prešli na razpravljanje in skoz en0 urq in< en četrt ©o naši zastopniki razlagali senatorjem naš narodni ipolo-šaj in ntatše narodne težnje. Seh latorji 50 pazljivo poslušali ter opletali v razlaganje svoja vtpra- , ianija.
Uspeh naših zastopnikov je mI popoln, ker taikoj po konča- , it raspriaivi se j,e najpotil senator Smith v pilenum. Senata, da 1 JnedToži svojo resolucijo. Na- 1 »im zastopnikom so poteg tega :udi naznanili, maj (bodo vsak
sitnanje za)defve glede nadiaffjnih 1
xxlrobnosti, ki bodo odboru ' x>trebne.	. 1
/anov. Senator iLodge, ki je 1 .'od'j(a repuWukancev v senatu, »e '
Ameriška armada si je prislužila
slavo na bojišču 7 Franciji.
Pariz, 91 junija Francosko ljudstvo se kar ne more načutJK-ti hrabrosti, tki jo razvijajo a-meriski vojaki na fronti. Vse časopisje' .je polno siavospevov Amerikancem. Neki francoski Bastnik, ki je Ni priča ameriškega napada, piše v časopisu Liberte: Ameriški protinapadi so se izvršiJi z iz van redno gibčnostjo in urnostjo. Najbolj začudeni so bili Nemci, »lci niso pričakovali tak«- boijaželjnosti od strani Amerikancev, o katerih 'so vedno trdili, Ida so brez visake rabe. Nemško časopisje je neprestano kričallo, da se A-merikanc-civ ni treba bati. Toda ko se je zvrstil prvi ameriški napad, so Nemci od' strahu bežali ali pa se udajaii Amerikancem. V Veuil'ly gozdu n. pr. je poldruga nemšk^ stotnija stiojnih
. rja
pusk opazila, da so se Ameri- J kanci prcoej približali gozdu. Nemci so nemudoma sklenili pasti Amerikancem za hrbet. Toda Amerikanci so nalaš^ na-predbvali, in ko se je Mižal i»- | goden trenutek sc zaprti Nemcem' izhod iz gozda, pobitf vse ' može nemške stotpije ter pripeljali v tabor 12 Nemcev. Noben jtfirug Nemec se ni rešil Iz tega meteča. Dne 4. junija je ena stotnijk Amerikancev pri najfljolj silovitem napadu Nemcem zaplenila slednjim 23 strojnih! tpusk. Splošno »epriznava, da je vsalk ameriški vojak vreden tri dO štiri Nemce. Kakor hitro bo ameriška armada moč- K na in sposc(bna, da samostojno nastopi, se Ibo položaj na bojiš- 1 ču izpremeniL
f\ -f'.-' 'j frji" , '.' i:,; i'Witt »'.'43
d Jtvw AMDSKA AMERIKA
■HP" 11111,11 ll*Jt#C*lflAi	^
Mm Amm*|# - mmj**	po poSHf4XH>
fx m _ - pESHK^im*«!« jmhk* - Jc
| MaMMM SbvoMK m fcGHytfOifiWaridKmJare. MMtMWntaiAiifKsL AMrieu ■ ipMtf«rt&i ia ha^aieVdy
• Brtri I - ' " ~ matttr Jtamary 5tk 1909, at th* post offic* at CUvland, OUs mthrtm Act 4 March 3rd. 1879 *__
"Mo. 67. Monday, June 10. 1918
1 r- — mi—
Oni ki ne razumijo svobode.
ii' '
Ameriško javno mnenje je začelo zahtevati od vlade čim-dafije stro^jie naredibe v postopanju napram nelojalnim dr-0 Pavijanom in tujcem v tej de-
C|pazib -se je, da mnogi zapeljani in nepoučeni prebivalci te dezette smatrajo blagost Vlade za sial>ast, in na račun tega postajajo vsak (bolj ipre-Mtozni v govoru, jpisalvi in obnašanju.
Podpirajo 'jilh v tem časopi-tsi, ki se dičijo s tem, (kar so prej javno pisali za Nemčijo in Av-ttritfo, toda sedaj Jco so se od strahu pritajili, dajejo na razne načine svojim čitateljem razumeti, k)a jim ne more nih£e •do živega radi onega, kar so prej pisali. In >po ttfti navodilih »e ravnajo tudi oni, ki podpirajo te časopise, m tudi oni govorijo: Kaj nam pa morejo!
moseidaj se je vse to «trpero, toda kot je videti ne bo dolgo trajalo, ,4cer potitpeilljfvost atrijca Sama ima svoji (konec. iPa je temu res talko, nam kalif čfaneflc "Washington Post", kateri list shatfa v Washtngto-nu in je nenavadno dobro poučen o vseli nameravanih korakih ameriške vlaide:
"Pred senatnim odborom za vojne posle, ki razpravlja o iwedlogiu, Ida sodi vojattb s<* diiče vise f>rest«(pke 6 izdaji, pun tu m nezvestobi napram ZjdA državam, namesto civilnega sodišča, jje govorit pred kratkim M. W. P. Bkjodgood, Srl je jako aktiven v zatiranju nelojalnosti v dlriavi Wisconsin, in kateremu se ima soci-j a list Victor Bengter zahvaliti, kfia je priie* prekil sodnijo radi nriojalnosti. Mr. Bloodgootf j« v senatu nagovarjali, da se čimprej naredi postov«, na« {kram fldateri se bo strogo postopno z vsakomur, ki je obto-tdeti katerekoH vrste nelojalnosti. Izjavil tse je, da juatični department Je bil dosedaj nezmožen, da (popolnoma za tre nemško in avstrijsko propa-
Mi*. Bloddgodd se je izjelvil, Kla na primer v državi Wisconsin skoro ni mogoče najti porotnikov, (ki Ibi se drznili soditi Bergerja. On temelji svo(jo trditev na to, da je Berger pri zadnjih volitvah ddbil 25 odstotkov vseh oddanih glasov. Pro-germanist o mišljenj. je v AVtsconsinu tako huklo, <da Berger nikakor ne bi mogel »biti sojen na civilni sodni j i. f Jasno je torej, kla se nekaj mora narediti in sicer takoj, ^^a se v prihodnjosti preprečijo uoornisk* agitacije. Olaivni odvetnic Zjed. držav* je mišljenja, da je £reba popolnoma novih statutov. In v tem lučaju mora nastopiti kongres brez vsakega odlašanja. Narod o-brsča svoje oči lo jjustioiemu Oddelku. da tttobr od njega potrebno obrambo proti sovražnikom te delete, ki so vsak dan predrznega i. Dosedanje odredbe nicakor niso dovolj ne, da se prepreči delavnost sovražnikov v tej Ideali
Oni* ki odkrito fcfcluftjo za Nemčijo in proti Z>dd državam, teh se ni treba mnogo faati ker nihče n« star postal pri takem delu. Toda veHko |M| nevarni «0 oni, ki hinav-|if§o» pod krinko kalnosti polnijo potom časoplA ameriško
Avstricn so uradno aovračmi-ki ajedinjenih držav old onega
loo m kongres naroČil
pred-sefcinilot, da naznani vojno
Avstriji. Toda pro-germattski prijateiji Nemcev iz Avstrija laWko 'delajo se nadaljfe ir ladjedelnicah, z njimi se postopa kot s prijatelji te dežele. Av-strjjianci lahko zahajajo v kraje, ki so izalbranjeni Nemcem. Zakaj to? Oni so tujjici - sov-raibiki in tako je treba z njimi postopati. Mi se borimo proti
Avstriji safoo na Fran-' coskem, dočim tukaj avstrijski tujci lahko sirilo punt?
Popolnoma opravičena je sumrija, kfta Avstrijanci nosijo novice iz Amerike v Mdksiko, kjer jih prodajajo številnim a-gentom, katerih kar mrgoli po Midlesiki. Avstrijcem ni za'bran-jeno hoditi (prdko mddhiarodne me^e, in talko imaljo sijajno priliko nositi »informacije iz A-merike kajzerju v Berolin.
To ne sme nikakor tako ostati. Kongres ne sme dovoliti, da se stvari razv^ajo tako daleč, ker sicer se bOdtemo kesaii (kot so seteali v začetku vojne v Franciji in Angliji. Ogorčenje nairoda se je pokazalo «v polni meri.
Tako pise upljiven ameriški list. Mi od svoje strani bi pristavili le to, da j« stvar gletcte "Avstrijcev" skrajno kočljiva. Ikar se tiče "avstrijskih Slovanov" so slkoro vsi 'lojalni. . Le Ikafkih deset do petnajst procentov narcUa se ctobi še, ki radi nevednosti ali iz hudobije pckltpira kajzdrjai. Raditega bi pa te ali one odreklbe proti Atastrijcem nemilo in skrajjno neprijetno prizadele tudi naše Slovence. Toda tesko je razločevati v času, ko je varnost dežele prva stvar. Postava 'kakkr je narejena za enega, je tudi za drugieiga. Naši nasveti Slovencem v teh res-nth čas Al to:
Ce
ste državljan, ste Ame-rikanec in se vam ni treba ničesar bati. Vi ste enakopravni a tu rojenimi Amerikanci. &veta prisega vas veže, da {pori pirate to deželo vselej in pov-t jHHm^ .., . j4 BM^'ifclMnt'i I Ce imate prvi papir, vfeotSite I prošnjo za IkMgega. pasi ne
ki na eni strani zagovarjajo A-merikb in nijetno vojno za svobodo, na drugi strani pa zagovarjajo ruislke boljše vike, kd sO sklenili z Nemci mir in izročili Rusijo pruskemu militarizmu in izkoriščanju Človek ne more ibiti nikdar do»vol!j previdien, Hita. se qgiblje teh ljudi/, Iker iTfapel'jalli te bodejo v trenutku, Iko misiliš, 'daj pojejo «lavo A-merifki.
Nemcem je naklonjenih ve-ili'ko Avstrijcev, in znano je, da je mnogo Avstrijcev trsluž-benih ipo ameriških gradilišcih parnikov. iM^iogim Avistrijcem, izvanredno pa Slovencem, se lahko za/upa, toda med Avstrijci je t lid* dovoty fanatičnih privržienev Nemcev, da četo med Slovani se Idlobijo. Ti so večinoma prtjaiteHjii Nemcev, ker niso poučeni v razmerah, ali pa ima)jo tako spa-čeno mišUjenje, da jiih najveqja »dtobnota Amerike ne spremeni. Neštetokrat se je pripetilo, da se je poraJbrl pokvarjeni ma-terijal pri transportih, na'sli so pdkvacjene stroje, 1 da celo bombe. In to ,pai parnikih, ki preivažajo naae vojaštvo in po-trc(be. Očitno je, da v iteh gra-driliščih ni mes^a za nolbienega
morete dobiti drugega papir-
vseeno to znamenje, Ida ai pri-tzaddvaite postat* državljan te dežele. Vložite prošnjo, hodite <v šolo, lldjer se učite atmeri-kaovzma. Marsikdaj vam bo to prav prišlo.
Pomnite, Ida vojne ne bo še tako kmahi konec. 'Pomnite, da bodejo postave od meseca do meseca bolij stroge. Zato morate narediti wse, »kar vam zna podeliti (kredit in spoštovanje v itej (deželi.
Konečno pa: Postanite član Slovence Narodne Zveze, fcp je resen nasvet, Iki ga vam dajemo.* Ta organizacija ima za svoj ipnvi temelj 'deftovati med slovensikim narodom, 'dla postane lo(jia»lno amerikanski. Drugi temelj te organizacije je 'pridobiti Jugoslovanom svo-i bodo. Sbvenska Narodina Z"ve-za izdaja svojim članom, o katerih 'lojalnosti jte absolutno ipreipričana, pose^ine članske kafte, ki se izclaijajo z odobri-lom oblati Z'jeldinjenih držav. T« članske karte vam pomagajo, da dobite <ledo, Ikar se je zgddilo že v neštetih si^učajih^ Te karte garantirajo Ameriki, da ste vi polten, lojallen prebivalec e dežele, Iki ste voljni posfvetiti vse svoje moči, da Amerika zmaga, da dobi tudi slovenski nairod svobodo in kUr-žatvo in vnla-clo, kakoršntjo si bo sam zbral, »ko Ibo enlkrat rešen avstrijske sutžnjjiosti.
Beli in črni.
Naši nasprotniki se }ako motijo, če misl?jo, Ida osvobo-jemie in zj^dinjenjie naš ga naroda. je qftvisno edino od zmage ali poraza zaveznikov.
Da to <ni resnica imamo naj-bolj&i dofkaiz v tem, ker je naš narod v stari IdbmOvmi jpr^d (porazom Rusov, ko 90 biH Rusi znjagoviti, imeft mnogo manjše zahteve in program, Ikot datves iko leži Rusija poražena na tleh. Razumen človek bo torej sodil in prišel Kilo zaključka, da se je mišljenje našega nanoda raizvijalo v radikalni smeri, neodvisno od zunanjih doctydkov, t)a je naš
narrJli v stfcn" (iomnvini revrihf-
ctyonaren, je pripomoglo naj-vwfi somitvo do tiranske Avstrije, avtoklratifntfi Habsbur-gov m zatiranje; od strani Nemcev.
Ce bi imi Jugoslovani pričakovali svqjie svobode samo na podlagi zmage zaveznikov, tedaj mi ne bi >bilfi nikako radi-kalci. ampak samo pasivni poslušalci svetovnih dogodkov, ki pričakujejo rešiitev svojega nanddlnega vpraš«anja edinole od zunanjih Vfogodkov.
Mi »mo prepričani, idla bo narodna zavest in sita 'edini odločujoči faktor, ki bo določil usodo naroda. Vzdržali se foofdejp na površju samo oni narodi, ki so močni in zaveldi-rfi. Ne mogoče močni po številu, ampa'k močni po žrtivah in duhu, ki složno kkliujejo za zjedinjemtfe in svobodo. Naša narodna politika je osnovana in :se »proizvaja breiz ozira na vojaške zmage; in »poraze iko-garkoli.
Naše delovanijle je osnovano na sili, naroda, predpostavljajoč neprestano aiarodtu pred oiči svolwlcihio in zjedinjeno (db-movino.
To |}e naš program, brez o-zira na to »H so Avstrijci v Ri-Nemci v Parizu, Rusi v Maroš Sigietu, ali Francozi v Berolinu. Ljudska duš'a je danes tako močna, da ne bi več prenašalb jarma^ tiramtva in avtokracije, in kjer je narod zjeditvjen za svobodo, ga ne more premagati) najmočnejši sovraižnik. Naš program se ne menja z zmagami ali tporazi zaveznikov, ne menja se, ker je nespremenljiv. ,AH ^je bil sp\>h kdaj ttcak narod v svetovni zgddfovini, ki se ijje prostovoljno odrekel svojim pravicam tfo svobode?
Ali so se Poljaki odrekli pravici do svobode, četudi to biK trikrat razkosani na tri razhčne držaje: Ali so se Italijani odrekli svojim pravicam po porazu teta 1848. Ali so <se Francozi odpovedali svobodi, Ur *> 4eta H?t zgJbiK Afei-cijo k Lotringi>o, Ali so se ikanelčno odrekh Nemci td<kj,
Im ti*»rti	inrfS«tl ur
liarolin ?
C m* bodočnosti m usodi to odločil samo narod, skupni,
zjedin#enif o»avobojeni narod in nihče drugi. To fe naše trdno prepričanje in iv tem prepričanju temelji vse naše na-rodno »delo.
Hoda poleg vsega tega ni-kak.>r ne smemo spustiti iz vidika vse -zunanije dogodke. Za -vr7nik| «e borijo za pravico in svobodo, za demokracijo in civilizacijo, n(jfih zmage moramo zasledovati z največjim zanimanjem, nemške poraze pa z največjim -veseljem. V naši- h programu sicer ni, Ida !bi sc vzela svoboda . nemškemu naro/lu, do katere je ravno tako opravilen Ikot vsalk drug narod t*a svetu, toda v našem prog-amu je istotako ogromen ptraz za Nemčijo, k>tir dokler se to ne dovrši, dotedaj ne bo mogdče nobenemu malemu naroklu svobodno 'dihati. Demokracija zaveznikov . je naša kUem<icracija, njih ^zmaga je naša "zmaga. Bodoči svet mora biti osnovan na' podlagi svobodni, jpra'vice in enaikosti. F a a a
Te besede, nekoliko milejše izraiene, smo (čiitali v časopisih iz stare domovine z dne 3. i marca. Mf-smo napisali te be-sedia t več vzrokov, glavni . vzroki «pa da našr (prijatelji vidi(jo, jdb ves element naš v stari »domovini, kar je rodoljubov in prijateljev narodov, mislijo, da Wes dlement deluje enako kot ddujemo mi, da dehtjeii!0> tako kot smo mi delovali omeS prvega Idlneva, ko je zbrulmili strašna evropska vojna, i
Tako ne pišejo in ne delujejo samo v Ljubljani, ampak ' povsod, if^rkbli stanuje jugo-slovansJkit3Qarold Enako delo- < vanje ko^- v L/jM^jlani je tudi * <v Ceiju, Mariboru, Zagrebu, Belem gradu, Bitolyu, Saraje- < viu. Ves naš narod v stari domovini ije zjedmjen in ne »efe-lufet ničesar Jruzega kot za < skupno, zjildinjeno Jugoslavijo, kjer bo svoboda, enakost in neodvisnost pogoj življenja vseh bratoy Jugoslovanov.
I^ v^fc^-vkUmo našo moč (
zjedm(jjeni,| adbžni, s skupnim nastopom'moremo doscjčfi ono, po čemur hrepeni danes vsako ljujgosloviarfsfldo tarče, vsalka u-goslfovanska duša. Daoiels ni več nobene mdci, ki bi mogla v naroklu ubiti idejo p svobodi, po zjedmjenju, kajti ta ide- ! ja je pognala najmočnejša korenine v srcu nroda. Ni čddai, da se sovražniki naši z vso silo zatetujeljo <v edinost naroda, ker so prepričani, da če je narod razkosan na stranke, da je največja lahkota nardd popolnoma ubiti in uničiti^ Se se ipojavljajo med nami tzdraž-barjjli m stranka rji, nekateri z vero, 'dtaugi proti veri, nekateri s politiko, klrugi proti politiki. Zadnji moči napenjajo, da razdruč^jo, razkosajo narod da razkosan umrje mulčleniške smrti, i« da se nad ostanki na-rddla veselijo narodni jastrebi. Toda te zadlnje moči pojemajo, čimldalfje bolj se narod združuje v eno ogromno celoto.
i .i.....
n.yr.'llirtjj. j^J j. lfrt-
neodvi snost °Zj ed. driaT Ameriške žen« so tedaj igrale klras-no tilogo, in "Daughters of
Americaii Revohition" imajo lepo in plemenito svrho: 'V>ve-•kovečfti sliko onih, katerih1 za-sfluga ije, kla se je izvojevala a-meriška neodvisnost." In to kar so ameriške iene naredile za svojo zemljo, to delajo danes jugoslovanske žene, in srečnega se štejem, ker vam morem v imenu hčerk jugoslovanske revolucije prinašati njih pozdrave.
Žena je personifikacija življenja. Narava je dala 'ženi skrb ^življenje predi jn po pordd'u. Z ivsem svojim dihanjem Ibrani žena to življenji in vsa njena skrb je ,|iosvečena dejstvu, da čuva žena ižfvljenje pred\ nevarnostjo, najsibo seidlanja ali bodoča. Ljudje se mnogokrat borijo iz političnih ali drugih vzrokov. Žena se bori le v taki borbi, ki prinaša svobodo, 'kajti življenje je ivredno le v svobodi, nilkjdlar v sužnjosti. Ženske so se udeležile ameriške revolucije, ker so bile prepričane, da bo prinesla revolucija ameriškemu narodu popolno isvobodo. Danes vidimo, idla se sinovi teh 'žen žrtvujejo za svobodo celo drugih narodov.
Žena je po svojem instinktu najbolj iskreni in najSilnejši boriteilj svobode in napredka člov<!čanstva. Onk samo v tem svobodno življenje. In. žena nas uči kako se je treba žrtvovati, kadar je treba braniti svobodo. Ako so Srbi v tej ibor bi pokazali ljubezen napram svoji domovini, alk0 so bili prepričani, da se žrtvujejo v o-brambi za Isivoboklb pred tujim nasiljem, ki (je grozilo, da uniči njih ©vobodno davljenje, so to Sifoi naredili zategadelj, ker so jih srbske* matere naučile borbe za ^svobodo. Jaz sam imam staro mater, ki je ostala v Srbiji. Ko nas je Jeta 1915 napaldel sovražnik od vseh strani, in ko je Bulga izdajalsko udarila na Srbijo za hrf>-tom, je srbska vlada" in srbska armada sklenila zaputstiti Srbijo, da se reši in ob ugodnejši priliki toliko »tralhoviteje u-dari na sovražnika Mnogo prebivalstva .je spremljata snb~ sko armado pri umikanju, ker niso hoteli ostati doma, da živijo pod upravo tujca. 'Moji rojaki, so bili zbrani ob tem času okoli matere, da se dogovorijo kaj naj narekJSjo. "Pojdite," je rekla stara Srbfcinja, "ne dovolite da postanete sužnji in pOdlaljšate vojno. Jaz ostanem da varujem hišo in pričakala vas bom, da domovino osvobodite." Položaj srbskih žen, ki 60 ostale v domovini, je jako težatfirr. ' Naši sovražniki. Nemci tMažari in Bulgari jih preganjajo na neusmiljen načine, stotine in stotine njih j* bifo ubitih in nterniranlhi, kar pomeni obsodbo na smrt. Pa vendar so danes v moji nesrečni »dbmovini te žene, ki vzdr^ ižujejo duh siibske armade in 'ki nas IbOdlrijo, da vzdržujemo borbo.
Ustava "Hčer Ameriške Revolucije" ima za enega svojih glavnih ciljev : "negovati, vzdr-žavat« in širiti institucije ameriške isvobode, vzgajati pravi patrijotizem in ljubezen do domovine in pomagati, da so za-sigurani za vsakogar vsi vzvišeni »sadovi svobode."
Danes se veliki ameriški na-rddl ori Za svobodo človečan-stva s svojimi zavezniki, raditega pa srtwke žene, katerih pozdrav vam donašam, zajedl-no s slovenskimi jn hrvatskimi ženami, verujejWv zmago, ki jim bo prinesla vse vzvišane sadove svobode, in prepričani smo, da poleg vas tfrtivujejo vse za zmago svobode."
Oglas in oznanilo.
">	^ —H
Naznanjam, da sem se preselil s trgovino šivalnih strojev* v nove prostore in sicer v ddbro znane Jos. Bizjakove prostore na 6da6 St CJair iw. Takoj prva vrata najprej, kjer sem bil dozdaj. Zahvaljujem se v prvi Tirati vsem svojim dosedanjim od^gnalcem, Jci so me pofcilpira-
iPnponočam se jim za nada%-
Hčere ameriške revolucije.
Pred kraKkim so imele "Daughters of American Revolution" svoje zborovanje v Washington, D, C. To so potomke hrabrih ameriškiH mož, jfi so se borili za obstanek A-merike in ameriške svobode. Ponosne na svoje očete in može, uživajo jako velik ugled v Ameriki. Ob priliki njih zborovanja v Washingtonu so bili pozvani zastopniki drugih dr-žaiv, tib pridejo na zlbor in Ipo-vedo svoje mnenje in želje ter zahteve narodov, katere zastopajo.
Ob tej priliki je bil zastopan tudi jugoslovanski narod, in sicer jako dostojrfo v osebi Ljubomira Mihajiovica, - srbskega poslanika nr Washingtonu, ki je zborovanje pozdravil s sledečimi besedami:
'SiMri narod, in z njim so-rojjiki Hrvati in govenci žl-
kj je žirvfia ameriS^S i časa va^t borbe za W*0*^
Slovenska Društva
po vseh Zjedinjenih državah imajo za geslo, da kadar treba nafočiti
DOBRE IN
POCENI
✓
društvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko unijsko tiskamo
"Clevelandska Amerika"
HI 1iM^|cm vn initriM, tryorakt la primta« tiakoTia«. Naša tipkarmm j« s«Jbo]j ■oteM umU« farni imI rimkih tUkum t AaMffikL PiHU «a mm rwrnk*
. pa. Pri aaa Mita topi«, ««Mdia ia W(ii« tbktflii.
CLEVELANDSKA AMERIKA
PmVA M^VMNSILA UNU8KA
€119 8T. CLAIE AVE. CLEVELAND, O.
- n • v-4 • -
DR. L. E. SIEGELSTEIN,
[ H&UN	cZJZnU 1 R
fiCRVNE IN KHOHlCWE BOLEZ??n
URADNE URBi
041. Hmtnj Am 4. a ■■	dl7.Jtl.mto.
. Ob BJeSaked 104*12
SOS PaatMtt BMg. 74S EuolM Kr*. mm* East tih S*.
— POZOR! —
Kupite starO'krqjBkm tdravila. Nova itnajdba ta one, ki trpi/o na revmatitmu, obistih aH ielodca ali to oer. voini. PiSite nam ali se oglasite na:
Bache - Mttcbel Drug Co.
2281 E. 14th ST.
MT Mi imamo posebna sdravila sa oslabele osebe
1111	1..........1	' T I !■ I I '".il
I AMBULANCA. I
Za Ttaki slučaj nesreče ali itoleioi, Če potrebujete ^^jK	ambulaoco ali bolnilki vox, pokličite katerikoli
telefon ?sak čas, po noči ali po dnevu. Mi vedno PDIfiimnN čujerao ia odgovaijamo telefon, ker svoai ▼ hHU riUUvLiUfl obenem Ako vaip operator reče, daseneogla-1001	sitno, ne vijemite, sahtevajte supervisoija, in do-
1J01	bite odfovor od nas takoj.
ISf ANTON GRDINA
_ 6127 St. Clair Ave. Cleveland, O.
■toviio ananc	sivsfcie
ke mesdčine obroke Vizamem 1cot gotov denar tudi Liberty bonde in sicer 2a polnoceno, Wdor kupi šivalni stroj.
Popravljam tuidi Vsakovrstne stroje <po nizlki oeini. Vzamem vaš stari stroj na račun, če želite Boupirti »nov »troj pri meni. , Kupljeni novi stroji aH sploh ivsako defo ipri meni is-tonjemo, je garamtiramo. Kdor Iželi imeti popravljen šivallni stroj aH novega, maj se zgfcisi v moji edini sloveilsflci trgovini s šivalnimi stroji, ajli ipa pokličite po telefonu številko "Princeton 2402 Rw. Tngpvina je odprta vsak dan do 8. ure zvečer. Kdor prijete pozneje lahiko ' poklice; (pri zaidnjih ivratih, ker stanujemo istotam.
iPriporojBam se, vam dolbro znani Slovenec,
RUDdLF PERDAN, 6026 St Clair ave.
Lepo stanovanje
se odda v naj.em, 6 sob spo<laj in kopališče na 6703 Wade Park ave. iRent $25 na mesec. V|prašaj te na 5602 St. If lair ave
(68)
I	_J» I J I'^w. , . _ ,	.
na 978 Adkfts™ Rid. (69)
1	*
f 1 1 '■■ 1 —- '■■ ■ '■■ " — ■
Slovenka bi rada vzela enega
otroka v »varstvo. Vprašaje na
7920 Cnurib ave.	(70.)
-........."».'" ■ ■■.
OBRESTI
SKUflnJO TUI DM
VLOClTE DCNARNA
L- A'' K 01'm
SHORE
BANK
is w m«« >!■!■■■ 4» 4m, 1» p ulna m 4mm r n«	' ^
4%
aUjhtoeWjMA/St
I 5LUV. UUoKUUtLNA £ Vt^A
Tka StMBlan Mvtua/ Btmfit Ass'h. Chvkmi, Okh
I i:m ,I. ■-■;■' ■	, ■ 1 ----
Zviino premaži do* 3Q. aprila 1918.
Posmrtninski sklad
Bolniški sklad........................................................$19.182.37
Uptavni sklad........................................................f 1.^79
Skupaj...................$71-791.10
i) Ustanovljena 13. ndvemfbra, 1910.
Clevieilaiid, Ohio.
3) Reorganizirana dne afe. novembra, 1913. 1 4) Ihkonporinama v di^žavi Ohio dne 13. malta f914-
5)	Denarni promet v vle tib 1910 $46580, $3-745-53 1914 $5.662.85,' 1913, $11.241.08, 1914 $21.716.46, 1915 $26.160 56, 1916 $33.21310, 1917 $42.351 in 1918 do 30. aprila $ i 3.558.80 skupaj v 8. letih ,$158.115.44.
6)	Bolniških slulčajev je (bilo med tem časom 1950, i?> plaloalo se je $41.100.58 bolniškie podpore.
7)	Smrtnih 'shučajefv je bilo 62, Ikateri m se je izplačalo $35.100.00 posmrtnhie.
g)" Odpravnina $175.00. 9)2 iposlkoctbi za izgubo očes $150
10. Zvezino ipremoženje dne 30. aprila 1918.:
Posmrtninski asesment... $50.923.94	_
,)	Bolniški asesment ........ .$19.182.37
.Upravni slkilad ......i......$ 1.684.79
Skurpaj ............... ;.....-$71.791.10
Denarja ima razjposojenega 125 .slovenskim strankam; iz 3»os<mrtnine; $46,620.00 iz bolniškega islkjlada; $i2.cxo.o0 skuhaj $58.620.00 po 5 in 6% obresti na leto.
Pri Uncle^Sam imamo iposojonieiga $4 500.00 na I., II. inlll. vojnem posojilu in $200.00 v (War Savings 'Stamps ®kupa« 54.7oo.oo.
■Članstva 30. aprila 1918 1250 članov in 584 članic skupaj 1834 s ^7. krajevnimi društvi'. t	-
'0lano>v je pri vdjakih v ameriški armajdi in pri j-utgoslovan-*>ki armadi 15, ki ®o zavarovani aa. $11.000.00 in, plačujejo icO odstotkov povišami asesment.	,
15) Uraid Zveze jena 1052 East 62nd'St. Uraidne ure ofb de-latvoiikih od 8:00 do 12.00 dop. in od 1 :oo do 5 :oo pop. in odi f.co do 8 :oo zvečer. Ob nedeljah to ,praznikih je uirad zaprt.,
x 16) Uradnika Z ve a« ;so: Upravni odbor Primož Kogoj, John Gornik, Frank Hudovernik in Jernaj tKnaue. ^
Odlbomiki Louis J. iPitfc, Framk Zorich, Ignac Smuk, Josi(p ivusc, Josilp Kalan, Agues (ZaldkaCFrank M. Jatkisic, Frank Cer-ne in Anton Ordina.
Vtfiovni zdravnik iFrank J. Kern.	. * , , •
£>eje vi<li odbora se vrše vsa'ko četrto nedeljo v mesecu db 9130 dopoldne: v pisarni Zveze.
•Zveza se priporoča za obilen pristoip, (leakor /je razvidno iz atattetike, gre vsako 'leto rve**no Idpo naprej s svojim napredkom in to je domače slovensko podjetje. Vprašajte za pogoje za ustanovitev novih društev na uradu 1052 East 62nd St..
branik Hudovernik, tajnik.
5. Zapisnik šefe vrhovnega odbora, katera se je vršila dne a& maja 1918 v pisarni Zveze. Predsednik Primož Kogoj dttvori sejo ob 9:3d idiop. /Tajnik čita imena odbornikov. Navzoči so vsf izven F, M. Jakšič mjn Anton Ordina, ker zadnji se je opravičil, da |e zaposljen
r*ri dem. -	$
Čita se zapisnik 4. seje dne 28. aprila in se sprejrmei. Brat I tajnik poroča zadevo c. 1053 John Jerše, £t. 1. Umrl 19. nov. £ 1914^ bo te dni tožba med sorodniki gotdva in se 60 posmrtnima Mikk> izplačala.
Predloži se poročilo Thw Alien Property Custodian, "Washington, p. C. o .posnrrtnini c 2108 Josip W item an, it. 3. umri dne 3. jtUKja, 1917. Vzrok ubit otf "elektrike. Zavarovan zor $500.00 in zapušča* celo svoto svoji mafceri Uršuli Wit-cman, ki se sedaj nahaja v vasi 'Bbjsno, Štajersko, da se poa-mrtnina pošlje na prej omenjeni odbor.
Predloži se umrli Hst c. 743 Frank Samsa, s*. 17. umrl 19 marca 1918. Vzrok »jetika. Bil je član Zveze od 2. jannaitfa 1. 4914. Zavarovan za $1000.00 ipotsmrtnine, sedanja starost 35 let. Sklene se. da set tposmrtnina izpfofia dediču, ki je naveden v oporoki.
C. 319 Josip, Bizjak, it. 12. umrl 3. aprila »1918. Vzrok jetika. iBil je čteun Zvteze od .11. januarja 1914. Zavarovan za i Siooo.od Posmrtnina se izplača osktdbmku otrok, Iker je žena Mary Bizjak med tem časom umrfa. Tajnik naj obvieisti med tem drudfvo.
Predloži se pobotnica o izplačani posmrtnim c. 25 Josip Kaiprol, št. 1.
j 'Društvo Glas Clev. Delavcev, št. 9 naznanja, ida.^maijo Novega tajnika Joh-n Levsteflc, 1I21 East 66th j Brat tajnik poroča zaidevo Jouis Mei^lcužič, št. 1. idEa je bil /pretakan od vrhovnega zdra/vnika in izjava zdralvnikat je, da ' mora on isedamjega zdravnika menjati, če hooe,da Ibo idobil |f]>o pravrlih Zveze bolniško podporo, iker ta zdravnik ni za " njegovo botezen.
»Sklene se, da o tieim obvesti (tajnika št. 1. da mu celo stvar razloži.
v Prečita se poročilo vrh. zdravnika o bolni talanici Rozi Stemberger, št. 2. da je (vradtia podpore. >
K vrh. zdraiviraiku v preislkavo se jet dfailo John Šlkerl, št. I -*o in Josip Košuta, št. 14. ker njiih bolezen traja več nego 30 Mnij.
Predloži se jtadevo Jere Zalkira(jšeik, št. 4., da ae- ji bolniška »podpora odkloni, (k>efr ni imela actravnika na dobrem glasu.
iDrnatvo Mir, št. 10./poročajo, *dia imaljo ia mesec maj »bolniške olbiskovaite Frank Rodič in Mihael Gnidovicc.
Predložijo se angleška pravila oziroma določbe glede vojakov, ki so ali 'bodo vipdklicani v ameriško armaidO.
Brat tajnik porooa, da imamo pri Zvezi ivietlrsloo članov, ki stanujejo v predmetu Clevelanda in ne spadajo k (bližnjim društvom in v slučaju bolezni niso talko dolbro obiskani, kakor bi morali (biti, ker jih bohiiški obiskovalci teško dobijo. Radi tega se sklene, da se sknbi, da se vse take iclaue opozori, da naj vzanMflo prestopne iiste k najbližjemu društvu. Je pa zopet veliko članov, ki stanujejo v Cleveiiandu in društfva ima-,jo pa v Notingham in Newburgh, te člane si ravno tako opozori, da naj vžimegp prestopne liste k druitvom, ki imajo svoje sedeže tukaj.
I Za Cleveland War Cheat se nfclene, da ee daruje iz uprav-J>*&i skMa $50.00.
Stefan Pirnat, je člui društva št. 9. m je zdo dober čfan Witva ih l23weze ter vedno gleda 11a napredke ki procvit ''Zveze. Zadnje čase) ft bil nekaj časa bolan in je podal lepo
Ker je bil s tem dnevni rod- izčrpan zaključi predsednik
Hiša na prodaj, 6 sob, jako lepo urejena Cena samo $3100 Oglasite ;se {hitro na 1127 E. 67th St.	(68)
' PRODA SE
prodajalna s cvetlicami. Prodati se mora radi bolezni. Zglasite se na 1065 E. 66th St.	'	(68)
Naprodaj •
je hiša za dive dužinir, spodaj 5 solb, zgorej 4. Prodati se mora takoj, sicer se hiša zopet zarenta. Proda se za $3200 na olbroket Hiša se nahaja na 113^ E. 63th St. Vprašajte
na 1065 E. 66th St. (68)
— -'
Soba se odda v najem za enega fanta. Vprašajte) na 5705 Bona a/ve. -	(68)
..'Slovensko dekle ddbi stalno in dobro delo v uradu. O-gtasite ®e pri Star Furniture Co. 5824 St. Clair ave. (x66
Farma naprodaj,
ima M; in pol akra zemlje, vse v najlboljše mstanju, tako tudi fina pitna voda. Na farmi je 200 kokoši, 12 prašičev, 3 konji 2 kravi, 4 vozovi, vse orodij e. Cena samo $4500. O-glasite tse pri John KraK, 9161 Addison Rd. _(69)
•• • • Naprodaj
je poceni (že obdelan lot, 85X 171 in samo 230 čodjev od tlakovane ceste ob Louis Rd, V Randall, O. kjer je več
Kupite hiše sedaj, dokler so poceni.
Samo $1500 takoj. Hiša za ldVe družini na Ida a v«. Cena $3300. Hiša za, dve družini, 10 sob, cena $3700. Hiša. na Schaefer ave, 10 sob, cena $ 3800. |Hiša na Heoker ave. 10 soib, cena $4600. Hiša na 66. cesti, za tri družine, cena je $4300. Hiša na 66. cesti, za 4 družine, cena $5500. Tri hiše vsaka za dve družini, cena $8200. Hiša nova, 12 sob, jako moderna, cena $6500. Dve hiši na E. 68. cesti, jako po-ceni.^Hiša sob, za 3 družine, na 71. cesti. Poceni. Imam tudi več hiš na Ajdkfeon Rd. Norwood Rd. na 61. cesti.
iH&a zidana, 20 sob, cena samo $^000. Hiša zidana za tri družine, cena $6900. Zidana hiša za dve družini, cena $5900. Imam tddi več drugih hiš in dobim vsak dan nove na razpolago, vs^ke vrste iti različne cene. Zavarujem tudi hiše proti ognju.
Potsogiujem denar na posestva. Jaz nisem v nobeni kompa-niji z nobenim agentom. Jaz delam pošteno, Prepričajte se tudi vi. J. Lušin,xo65 E. 66th St prodajalec zemljišč: (72)
'	a
IZURJENI ČEŠKI
knjigovez
a F. PRIHODA
se priporoča Slovencem v veza vo vsakovrstnih knjig, poselv no pripovestnih in 1 ^ mašnih. Lično delo, nizke cene. if ff if
Naročila ■ prejema
CLEV. AMERIKA,
<119 ST. CLAIR AVE.
Zahvala.
iSlpodaji podpisana se zahvaljujem Slovenski Dobrodelni Zvrni za tak? hitro izplačano pdsmrtmno po; mojem ranj-kem možu Franku Samsa.
Nadalje se. zahvaljujem društvu Prešeren. iLepa hvala ig. predsedniku Ivanu Centa in .g» tajniku JaN-iču.
Cttveland, Ohio. i6Mijunija,i8.
Josijpina Samsa.
1 1 11
Soba za enega ali idkra fanta se odidfe v najem. Viprašajte na 1075 E- 64th St.
Delavci, ne podpirajte skeb-skih tiskaren. Naročajte vedno v unijskih ti&karnah.
National Drug Store!
Slovenska lekarna.
Vogal St. Clair ave. in 61. oe-sta. S poseibno skrbnostjo izdelujemo zdratvnišike (predpise. V zalogi imamo vse, kar je tre^ba v najboljši lekarni.
Priporočilo.
Pdciprsani slovensko 'hiVats'ki krojač se cenjenim Slovencem ulfjuribo pnipondčam za poset moje krcjjačnice, kjer izdelujem moderne, fine olbieke po najnižjih cenah. Svoji k svojim! 1 Se priporočam v abif>en obisk. >	*
Fr. Jurkovich 6032 St.Clair ave	(67)
Naprodaj
sta dva para mladih konj, z vso opravo vretit Odda se tudi »stalno idkelo za oib^ para. Zanesljivemu človeku se proda tudi na male obroke. Izvrstna prilika za Slovenca. Vprašajte pri M. Jalovec, 1011 E. 64th St Tel. Princ.2733. ,W. X65.
i« botazan, katari - kal rada pri-1 arulijo ža druga bolazru. V obča 1 naatana hrbtobot valad kaka na-vadnoati na ladloah, ali ▼ mahur-' ju 1q m zahtava pH tam takqj&na I pozornosti in /dobrega zdravila.
V	vaah takih slučajih nun toplo priporočamo
Several
Kldoay ni Livar Rendy
(Satraroro Zdravilo za oblati in jatra). Rabita to zdravilo pri po* ' ffottam in boleatnam spuščanju I , voda in pri otrocih, Id močijo po noči posteljo. To zdravilo pomaga
>	tudi pri zlatanici aH ča imata 1 zoprn ialodec. To zdravilo odpravka oteklina ttolenjih delov
>	života. Cana 76o in $1.28. 1 Na prodaj v vaah lekarnah.
Previdne gospodinje
Imajo doma redno eno ateklanloo Dr. Rlchterfevefa
PAIN-EXPELLER
anaaljlro amdatvo m vtren]« vrl revmatlftntt bolečinah, prehlada, aaTitavlJanJu ltd. .
edino pravi ■ varstveno laamko sidra
ISo. In We, t lekarnah ln naravnost od
P. AD. RICHTBR A CO. •O Waablngton StrMt, New York, N. Y
V	*
( Ali že veste, k
Ia dobite v mojih prostorih leWino itočmo postrežbo? ighusite se po težkem dtelu na ozarec hladilne ipijače. Dob! a in točna postrežba vsem de-avcem. Se (priporočam v obi-sn obi&k.
France Hočevar, 164 Addison Rd.	(77).
•ILL MAM 1441	ciiY CENTRAL StSI W 1
MIHAEL S. ČEREZIN,
Plsamai 414 EPfclNEIRS BLDG. 4. NADSTJIOPJE
VOGAL" IT. CLAOt M ONTARIO.
.,'he^.^t .-■ _• • ■'	* 'J rtt_'.A
|4p|ZaCistfn.if0pmk:
|The Fr ink's Drv Čleanin^" CoJ
......... Uk' ........
l___________
Čistegje in likanje oblek.
DOBRO DELO.	NIZKE CENE.
lfoika«bleke................$1UK> Ženake kik^e...................BOe
Molka soknj«...... ......J 1.00 Ženske dolge »uknje........$1j00
Jopiči................................BOe Ženske obleka.................$14)0
Ttie DAMM DRY CLEANING Co.
SsiJStS 1574 E. 55th ST. kHjoM
A. J. DAMM, poslovodja.
GOSPODINJSTVO!
i ***	.i '	•	.	A^waHH
VARČNOST!
i ■ i ii——
AU HOČETE POMAGATI?
lini i h iiiMiiiiiiini A^1i(ii!|ii(i ilifliitiipiS^^^^HHP11'1^^' ■ mm	•'»■'>
1 iZ! di ' h
vas prosi, da ste
varčni in hranljivi
fc'	"• "-i	.? '	f ,i ?.f"*.t: '	V' ,"j1 ■»
Rt' '	♦
vselej in pri vsaki stvari. Kdsrkoli tako tlela ? današnjih časih, dokazuje da je
m"*
Lojalen in patrijotičen.
• a	' ■	»
Če hranite in kupujete
U. S. War Savings Stamps
'I^IP'	v
pomagate sebi in celi Ameriki.	(
AU HOČETE POMAGATI ?
mmmKmmmmmmm^mKmimmmmmmimmmmamm^^t—mmmmmmmmammmmmii^^^m^^^m^m^^mmmmimmm
'.jflE^fS	' '	f	'i
Vprašajte svojega duhovna, poštarja, predsednika vaiega društva, pismonoso ali kjerkoli na banki
ONI VAM POVEDO
--—,—i-i

lilf f V h i i k i n null
k * • A	ty
Andrej Cernisev,
Roman	\
* '
Spisal: JULIUS ZEYEK	t Poslovenil STANKO SVETINA
« , ' f
Zdelo se je, da jo bo ihtenje zadušilo in njeno telo se je konvullzivno streslo. Marsika-j ko oko se je porosilo, marsika-Ika sočutna (beseda je iprišla na njena ušesa. — To jo ijei zopet osrcilo.
Mirnejše misli so stopale na površje njene duše in neizrec-no mU nasmeh se jei razprostrl na njenem, od žalosti razritem obrazu. Tako pobarva včasih za hip poslavljajoče se solnce žalostne, raztrgane globeli pokrajine s purpurom in z jzla-tom svoje umirajoče krasote. "Mbij Anidk-ej", je šepetala san-' ijiavo, "ti si 'bil nežen kakor cvetlica v logu, ko sem sedela< — o bJaieni, blaženi dnevi ! — pri tvoji zsibelki in željno i cakaila, kdaj se zasveti tvoj prvi nasmeh na otroških, rožnatih ustnicah! In kp je prišel! ta sladki tr enote k, ko se je orosilo moje loko kljub radostnemu valovanju — »veselja v kipečem srcu; toda medtem, ko m je zbrala na moj klic čelu hiša in so se vsi radovedno tlačili k tebi, »em otročja vpra-čaka samo sebe, zakaj jokam « v syqjti neizmerni sreči. Aibi ; takratnisem vedelp, <ja nam i /OfAČuKa	veselje! Totja I
tedaj vW, da je aolzalveselja IproroisJca" scAza, ki že naprej j objokuje bo, s Čemur poplača- < mo nekoč »voj dolg sreče!"
'Zakrila si je a padajočimi j lasmi žalostne oči.	i
X)h, kmaju sem zvediela, * kaj je grenkost!" je zopet za- j čela in o milem nasmehu na 1 njenem obrazu ni bilo več sle- < du.	i
"Moj neprijazni brat mj je
molčala, ker seln menUa.^a b?
to v njegovo korist, Ab, kake
žalostno jie Ibtlo mo$* . življenje, kako me J*-mttdflo hrepenenje po rtjem! Tu sem ga zopet viJcfela v polni slavi moške krasote, ko je odhajal v to žalostno mesto, zapeljan od mami k nekake sreče, katero je upal tukaj najti. -Glej, in to je sreča/ ki je tu nanj čakala. Iskala sem strogega izgubljenega otroka, ne vem, kako dolgo. Azijske puščave branijo v ognjenem pesku moje tavajoče noge, sibirski snegovi so se rdeče pobarvali z mojo krvjo, moje oko ni poznalo olajšave, ni poznalo spanca, ni poznalo miru, Moj ubogi mozeg ni bil zmožen razen ene misli: najti ga! S prstom iso kazali i name, kjer eem »e pokaizala. ''Blazni" so šepetale njihove osuple ustnice, in mislim, kakor resnično je Bbg v nebesih, da si (govorili resnico. Toda 1 sedaj «em rešena Bog sam me je pripeljal sem, usmilil se me je slednjič, ko sem žalostna na smrt ta vatla brez nade po dolgih ulicah, polnih smejočih se ljudi, sama, sama « srvojo žalostjo,, globoko kakor morje. In glej, našla sem svojega Andreja. No, vrnite mi moje detel"
^ "Ni naš ujetnik, ampak u<-^jetnic cesarice", je rekla ena izmed žen in si brisala solze.
iFeodora je nestrpno stresla z glavo, njene misli so zopet , izgubljale jasnost.
"Svojega sina hočem!" je rdkla kratko in se obrnila k mreži — older je bil prazen. Andreja so odpeljali.
Uboga mati je stala nekaj časa kakor omamljena od presenečenja, nato pa se je stresla od hipne besnosti, njen glas ije grmel in divjal, pena se p je prikazala na ustnicah.
MKaj je ta vaša carica T* je za vpila. "Kdo je več: ona ali Bog? Bog mi je dal mojega sina, a ona mi ga jemlje. Ta ženska je pošast. Gorje ji, če ae skrivi le en4as na glavi mo-eiiežL i temi njKaini 10 Z3■
Letz eno uro pri mana *vra-ticah", je neprenehoma pdnaV»-
Ijala sama sebi in .je letela, kar so jo noge nesle. Zdajpazdaj se je obrnila in se ije stresla od groze — vsak ikra t je zagledala ia peboj visoko postavo, ki je hitela za njo in bila ograjena v temno Ihjailjo, z zlo vestnim pogledom, kakor neizprosna eumenkia, kakar neubranljiva senca smrti.. Zaman je zavila v prazne ulice, kijer ni bilo ljtudi, zaman se jie zopet vrgla v šum velikega mesta, ta žareči pogiekP je bil ne-renehoma uprt nanjo, to bledo obličje se ni dbrnilo od nje ta krilnata noga nt- zapustila njenih stopinj.
Ko ji je pošla sapa, se je iFelofdora Dimitrijeva zgrudila na ogelni kamen krasne pala-C*e v samotni ulici, nasproti dolgemu zidu, za katerim se je skrival samostan, katerega zlata jall)olka so se bleščla v solncu. Nijena glava se je povesila globoko na prsi in pot ji je telkel »po oibrazu. Sedela je precej časa nepremično in je težko dihala. Naenkrat seji je zazdelo, da ji nekdo šepeta-je nekj govori; ni Vedela, če je to le šepetanje vetra. Bil je IčJaveški glas. Dvignila je oči m je osupnila: nyena eumeni-da, ona grozna postava, kateri ni mogla ubežati, je stala pred njo.
"Popttite z menoj," ije prosila, "samo nasproti v samostan, tu iipam ključ od vrtnih
mt"	• •(	. ( !
Peodora je odkimala z glavo.
"Čemu?" je vprašala.
'Slišala sem vaše besede na tJvorišču jectf", je šepetala neznanka; "smilili ste »e mi".
"Vi ne poznate sočutja je eriknila Feodora in se je stres-a od nekake strašne slutnje, "Idjtib Icrvi, ki je tekla po njenem Čelu, kljub svojim solzam se mdobro videla vas ta-m sovraštva potni pogled, Jo se |e svetil kakor peklenski i
ti nr> kletko, kakor divje zveri, ako ne bi ta mcklri obok lagal j in se bafrfel, da nekaj skriva? Laž, lai, prazen je!"
"Za to bogokletstvo boš^ odgovarjala!" ' je kriljcnil neki vojak, pokrižal se je in položil nanjo roko, da bi jo zapri Zens/ke so se zopet vrgle med oba.
"Sa; norif Ne ve, kaj govori?" so ga pregovarjal^, druge pa zopet silile Feodoro Di-mitrijevo, naj1 se hitro oddalji. Ostala je malomarna ob vojakovih besedah, toda ko so jo hoteli potisniti iz Idfvorišča, se je trdno oprijela ograje.
"Kje je moj >sin?" je vprašala trmoglafvo. "Ne odidem brez njega".
iNeka žena se je primaknila k njenemu ušesu.
"Bodite tiho in hitro odi-dite, dokler vam <llovol^jo"t je žena. Pridite čez eno uro tiho in skrivaj k malim vraticrai za oglom. Peljaila vas bom « vašemu sinu."
Feodora je glddfctla nanjo in je spustila ograjo. Jiečarkino oko je .bilo polmo solz. Andrejeva mati se je nasmehnila s svojim prejlšnjim, milim pogledom. j
"Torejj: ima nebo vertdar an-gptye? je vprašala in je gledala iv daljavo.
"Njeni sivi lasje me spominjajo na mojo lastno mater in njene besede tja malega sinka v zibelki", je ihtela tiho ječar-jeva žfnt medtem, ko nekatera usmiljena srca hitro odpeljala Feodoro Dimitrtjevo na tflico. ^jBežite, kamor vas -noge po-in hitro, y vw rešitev!;' r 4o jf rekle ženske m se s*-rrfe razkropile lia vse »ftimi. FeoMbra , je. nehote ubogala in bS začela-t«fči, nevedoe, zakajr in nevedoč, kam.
, iplamen na mojega sina! Po* 1 beri se okl mene, demon! Ti ? iščeš najino pogubo!"
Ana Nikitišna, zakaj ona je - bila ta, je povesila za trenotek | i g hov o pod težo te obtožbe, za-1 cepetala je strastno z nogo in r je obupno gledala v ono stran, i odkcfcHer se je v daljaJv.i bližal , nekak Pozlačen voz. Odločno , ■ ije prijela Feodoro z, roko in ( j jo hotela šiloma odvkfci s se- .
•	boj. bilo je že prepozno. Za- , , kaj v tem je stopila k Feodori ^
•	neka ženska, ki ji je tudi sle- j
•	Idila od dvorišča ječe iz same , < radovekllnosti.
"Tvoji koraki so bili srečni/ , je vzkliknila. "Ali vidiš tam v , dalijavi ivoz, ki se Iblišči od zlata? Na obeh straneh, spred in 1 zadaj ponosno jezdi na čilih j konji'lr truma bliščečih kava- ] lirijev".	„ j
Feodora je dvignila glavo j in je odstranila lase z obličja.
"Mloije oči iso oslabele dd ( vročega potoka solz", Je f rekla.
"'No, videla boš vseeno, voz se približuje nam. iGlej, česa- ] rica se pelje, morda te bo ušli-šala".	,
;	V, ,	I
Ni cakJa odgovora m je ra- ^ dovedno hitela vozu nasproti, j Ana Nikitišna ije .zaškripala z . zobmi. To je bilo.ravno, česar • se je bala, zato je 'hotela izva- y biti Feodoro Oimiitrijevo k se- j bi v samostan, da ije ne bi ' skčaj pripeljal cesarici na pot <la ne ibd isdWc^j (pokvaril nyenih maščevalnih, načrtov. Zato je s hitela za nesrečno materjo }z y dvorišč ječe, kamor je šla, da t bi še enkrat vj|(J!ela Andreja.. fi Slučaj ije prignad Feodoro v A bl^ino santo^tana in sedaj,/ ko ft ^p Ana. Nikitišna veselila,] j le ji je (vse posrečilo, »je ^ pHgnail setm ravno isti slučaj r cesarico in blebetava ženska je poulčlila Feodoro o tem, kaj mora storiti za mogočo rešitev šivojega sina. Ako zakliče Feodora samo njegovo ime, je « vse izgubljeno! In z nasiljem ^ je ni mogla več odstraniti! ^ Naenkrat je prišla v njeno { temno dušo satanska misel. ^
"Motiš se", je govorila bit- j ro, "če 'mlislliš,, da si videla s«ov- ^ rastlvo v mojem c^esu, to je j bil obuP — ijiubila sem tvojega -sina. Vem pa še za en slučaj rešitve. Cesarica jie prisegla, fl da ga pogubi. Ali si zadosti č hrabra, kfo bi naredila predrzen n čin v njegovo rešitev? Ali d hočeš maščevati krivice; kate- S re so mu storili?"
"Kdo si, da tako vprašuješ ?' se je lebdila Feodora
Ana Nikitišna se ije še bolj c tesno zaviPa v plaSč in se je o- n zrla na vse strani. Voz se je c naglo bližal.
Stismila ji je ivi roko nekaj ® hlaJdnega	"
Dalj« prihodnjič.
v d
Hiša naprodaj
za dve družini, velik lot, barn. Rent $37 na mesec. Cena je $3100. Breiz agenta. Takoj se zatfuteva $1500, ostalo na 6 pro-centne obresti. Oglasite se na 1786 E. 47th St.
Hiše naprodaj.
Hiša na Hecker ave za 3 družine, za 2 družini spoldiaj x> 4 sobe, ena zgorej 5 sob. Cena $5500. Takoj $1500, drugo na obroke. Hiša na Corne-ia ave. za 2 družini, 4 sobe vsaka. Cena $4500, takoj >2.000. Hiša za eno <firužino na 78. cesti, blizu White tovarne, kopališče, velik lot,elektrika. Cena $4300. Pet let stara btsa. Hiša za štiri družine na Carry ave. 2 družini po > sobe, 2 ipo 3 sobe. Cena je 4200. '	r
In še več klbbrih hiš imamo naprodaj, ki so jako- poceni, Vprašajte pri J^ Kraigeri 1064 E. 66th St ali pa JaM Pihš,67i7 Ste iv«.
VOUNENE ALI SVILENE
kiclje vsakovrstnega kroja in iz najboljšega blaga, fino izdelane1, Mse številke, dobite pri Beno B. Leustig, 6424 St. Clair ave. vedno ceneje -kot dragje_(*39)
POROČNE / fine svilene oblekei, vence, tančice in vse dlrugo dtobrte pri meni vedno po nižji ceni kot drugtje. Beno B. I*eustig, 6424 Sit. Clair ave.	(X39)
Pozor Slovenci f Naznanjam cenjenemu občinstvu, da pri meni dWbite najboljšo postrežbo kar se tiče popravljanja čevljev. Prinesite v, našo trgovino, vaše strgane čevlje in mi jih popravimo, da zgledajjo kakor novi. Točna postrežiba, zanesljivo delo in nižke oene. Dve prokila-jalni: 5906 St. Clair aive* in 6012 St. Gair ave.
Jernej Kraševec, (67).
ČE POTREBUJETE
kako fino žensko ali otročjo spomladansko suknjo, ne pozabite, da dobite boljše blago po nižji ceni kakor drugje pri Beno B. Leustig, 6424 St Clair ave.__(X39)
Naprodbj
e mesnica in grocerija. Proda se Tadi bolezni. (Zamenja se tudi za posestvo. Poženi. Vprašajte ha 19807 Cheroke ave, Nottingham, O.	' (70)
PAZITE
kje kupujete vašo narejeno o-pravo. Blago ktspšjeno pri me1 ni je vedno najboljše, sveže, h pesno in poceni. Beno B. Leustig, 6424 9t Gair ave.
(*39)
□glasite se na 1158 U 6tth St
t	-M * ♦A®®/
- ?......"f ' i
dafcajem. Kopaiisče na razpolago. Vprašajte na .1207 E. 6othSt. zakUaj.	(67)
Opa front soba, zgorej se odda za enega fanta. Vpra te na i453 E- 53^ St. (67(
NAJFINEJŠE
ženske bluze iz vsakovrstnega blaga, fino izdelane, dobite vedno po najnižjih cenah pri Beno B. Leustig, 6424 St Clak ave._(x39)
Ali ste zadovoljni
a grocerijisikim blagom, katerega kupujete? Ali je postrežiba dbbra? Ako ni, povejte meni, in skušal vas bom za!db-voljjiti.. Imam vpdno svežo" ze-j lenjavo, razna jedila, sir, šunka, salami in dr. V poletnem času se posebno priporoča o-(kusno saltfje za hrano. Se priporočam slovenj s-kim gospodinjam v obilen dbisk. Točna postrežiba, zmerne cene. Naročila doivažamo na' dom.
John Centa, slovenska grocerija, 6105 St. Clair ave. (71)
.. Delo dobi slovenski fant za
pomoč v mesnici. Plača po ((Dogovoru. Oglasi naj se na 542 E. 152nd St Collinwood. (68)
POSEBNO NAZNANILO
od špecijalista možem in ženam, Iki so bolni na kaki kronični bolezni. Jaz sem zdravnik 32 let, in moje skušnje so me privedle do zdravljenja vsake znane kronične ibolezni, brez vprašanja koliko časa ste bili belini in kdo vas je zdravil Mtaftgo žensk je bolnih ker se zanemarjajo in ne vedo svojega pravega položaja in ne vedip kaj je narobe. Ne odla^ šajte kHokler se vam ne more ve^|>omagati. Vsa .zdravila in najbolj moderne električne naprave dmam za vašo pomoč v svojem uradu, kjer se pogovorimo v ivašem (jeziku, torej ni treba pripekati tolmačev s seboj ICS^vse vas ne more ozdraviti, vaqi tgkoj povem.
PreŠB^va s X žarki, kadar je 'potrebno. UraJdbe ure: od 3. zjutraj do 8. zvečer. Ob nedeljah od 9 do 12 ure.
Dr. Cowdrick
2209 Ontario St. en blok od marketa.
brtnik se udjud(no priporočam v popravo avtomobilskih »treh (top), kakor tudli v izldlelbvan-je nio»vih. Ganantirano delo in niidce cene. Isdeliujem in po-praMM1 tvšdi vse druge stvari, kar se tiče uenjenih izdelkov. Se priporočam , v obilen obisk.
Frank Pire, 59x1 St Clair ave.	(78)
Udov e c
bi se rad spoznal s polteno Slovenko aK ndovo, v starosti 20 do 30 let, v snrrho ženitve. Sem star let in ittam svoje posestvo. Oglasite se pri Joa. Samsa, 947 E. 67th St. (69)
f Dr. J. V. ;
ŽUPNIK,!
SLOVENSKI
■' ZOBOZDRAVNIK,''
I » 6127 SL Clair Av* ' '
Knansovo poslopje nadGrdl-
noTo trgovino.	4 |
1 ^Najbo^še zobozdrav-
niško delo po niz- ( , ! * Irih cenah.
I	Uradne ur« «d 8:30 zjutraj do
, 1	8:30 irafar.	' »
wall** i'
Dr> Semohuias,0>D.
II	■ Specialist za oči.
| 811S St. Clair Ar*. 2. n&datropjc, j Cleveland, Ohio
Zdravimo oli i a jih preiščemo. Preskrbimo prava očala.
.........................min............
■J. S. Jablonski
SLOTEHSP FOTOGRAF. j
6121 ST. CLAIR AVE. ,
Izdeluje alike m lenitbe in draiiaake alike, otroike I •like, po najnoTejil modi in po nlskih cenah. Za I e^.OO Tredaoatnih alik (en ducat), naredimo eno veliko aliko v naravni velikosti ZASTONJ.
VSE DELO JE GARANTIRANO.
I Or. F. J. KERN, I
^	6202 ST. CLAIR AVE.	i
My	SLOVENSKI ZDRAVNIK	*
^ Zdravi rsc molke ia ženske bolezni. - Operacije.| \
Vf	urad** v* t	Ur a d zaprt	, .
jg lo-i« 4n*MM mdo m n*d*b'o popoldni e
S 3 popolihio	•	m	i
!S EUsiHi	«
to	SUMfoi«! na KUMPTON AVE. TeUfeai MmK« IMI L	C
jS*'	'	* • u
j j*	^ f AMfj
nered v želodcu, ka	J ^^ P1^1*"*^^
RavmatlzemT Qtavo- H	'gJipH ^ va<j pr>ngg z x l
$1000.00 X ŽARKI SE RABIJO ZA PREISKAVO H ZDRAVLJENJE!
Pridite takoj in u fipedjaltat tm pnpofcannm pnetite, potem vreete, če morete ozdraveti, kar uapeh Je odvlaen qd preWoare. N)e«ort kraanl ■troji Iz vseh delov sveta mu pomagajo^ da kna najboljftl sdravnllU urad t meatu. Ko ao druge metode zdravljenja zgubila iao6, doMte tukaj wpeh. Bnea vpraftanfe kakAno botezen imate, Ce adramik vidi, da ae da ozdmret* bodite preprKaoL da kmalu ozdravite. In i#Domur ni treba zapraviti denarja, ne da M dobil uveli. Pridite ki pogovorite m petvatoo g sdnvvnitom.
2047 E.9th St. DOCTOR WOLFE	Mad Euclid
4. Muki.	IM■!»■■». CUMBLAMP. o.	m Proap«oI ,
Utedae »e« >. ajlmj de a. »t. Ofc	ed f de 1.	J
| Zaupno zdravilo dela čudeže.
Skoro že trideset let ae Tirinerje-va zdravila rabijo t naj-vecjim fcatipanjem. A bo tudi radi pravega vzr^ca, idea* zaupnost izddov«telja zasluži popolno zaupa- -nje in čislamje od strani številnih odjemalcev. Mate povišanje ceni je sedanja poitreba, da se ohrani zanesjiva vsebina izdelkov. Branili smo šc dolgo zoper kfraginjo na vseh števflnih potrebščinah naših, a novi vijni dbvek mam je spod-bil še zadnji steber in morali smo ceno nekoliko (povišati. V*ak prijatelj TH-nerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo vdikto več tplačati za potrebščine, hi tudi lekarja stane velfco več, ni mog«£e dmginji v okom priti. Zato-pa bo vrednost .Trinerjevih lefloov povrnila Odjemalcem vse kar vo£ plačajo aaai nje.
TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO d
torej ima tako zaupaaje in vspeh med svetom, ker <učini, da»bo4 zgfubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spooetilh v želokltcu. Trinerjevo Zdravilno Gnenko Vino očisti želodtec in odstrani iz notra* njščine drolbovja vse wabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvwin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trtnterjevi leki so iprosti vsakovrstne nepotrebne mešanice in vsebujejo 3e potrebne zdravillnq grenke koreninic« ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, nepce-bavnosti, glavobola, poiiglavobdla, nervoznosti, nwadne slaiboče, (kakor tudi v želodčinih neprilikah, ki rade nadlegujejo zensklei ob premembi žitja ali rudarje ali diu^e kPelavce, ko ddajo in vdihavajo plin, če rabite tak lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Ddbite ^e v vseh lekarnallu
TRINERJEV LINIMENT
prodore vselej v koren boiečine, zato pa je zlasti v slučaju protima, afli revma-<izma, nfcvragije, lumbago, otrpelosti gležnje v in drugih, najpotrebnejša in najhitrejša poroolo. Jaloo dobro je tikli v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev m za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah.
TRINERJEV ANTIPUTR1N
je izvrstno inprav prijetno zdravik) za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in st; istJotako za čiščenje ran„ izpuščanje in drugih kožnih obvorov. Dobi se v vseft lekarnah.
Naj novejše nagrade ao dobila TrinCrjeva zdravila na mednarodnih r«zaUvah: Gold liedal-^San FnocmcO 1915, Grand Prix — Panama 19x6.
JOSEPH TRINER,
MANUFACTURING CHSMI8T.
1333-1343 So. Ashland Ave.	Chicago, QL