EJ J K I r> f. t - - > •--t T LJUBLJANA 3LAV T J lana. »talna porafennjimu (C. O. con I« poste) j razen ponedeljka. Naročnina: za 1 mesec L 8-—* a L 38.—i celo leto L 75.—, v inozemstvo mesečno • številke 30 st. — Oglasnina za 1 mm prostora za trgovske in obrtne o ji ase L 1.—, za osmrU vabila L 1.50, oglase denarnih zavodov L i—» Oglasi na prvi strani L X— v Trsta, • sredo, 2. novembra 1927. - Lato VI. p«™«" artik« m ont. Letnik Lil EDINOST Uredništvo in upravuiitvo: Trst (3), ulica S. Franeesco d'Assisi 30« Te« lefon 11-57. Dopisi naj se pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, rekla« maci je in denar pa upravništvu. Rokopisi se ne vračajo. NeJrankirane pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne «Edinost*« Podarednigtvo v G o r i e i : ulica Giosuft Carducci št. 7, I. a. Telei. It, 337# Glavni in od£>yoou urednik: proL Filip Peric. mM reparacije Te dni je v mednarodni politiki spet prišlo na površje vpra^-Šanje nem&kih reparacij. Razprave o tem vprašanju imajo že od nekdaj to posebnost, da so zelo živahne, vršijo se z veliko vnemo in s slabo zatajevano iicrvoznostjo. Ali je in bo Nemčija zmožna izpolnjevati obveznosti, Katere ji naiaga Dawesov načrt? Ni čudno, če takšno vprašanje, v katerem je izražen dvom, razburja merodajne kroge pa tudi širšo javnost držav-zmagovalk, saj so bili ravno na podlagi nemških plačevanj po Da\vesovom načrtu konsolidirani o-gromni vojni dolgovi evropskih vojskujočih se držav, in Dawe-sov načrt je tako postal podla-c-a, na kateri je zgrajena sedanja gospodarska konsolidacija Evrope in posebno tudi stabilizacija različnih valut. Polom Dawesovega načrta bi moral imeti danes za vso Evropo ne-doglcdne posledice. Se pred nedavnim se je hitri razvoj nemškega narodnega gospodariva komentiral nad vse optimistično. Nemčija je pri svoji hitri gospodarski obnovi postavila nov rekord v gospodarski zgodovini narodov. Par številk nam more pokazati kako velik je obseg te gospodarske obnove. Po končani inflaciji se je nahajalo vse nem-fiko gospodarstvo v pravih razvalinah. Posebno težko se je občutilo pomanjkanje obratnih kapiitalov, fenomen, ki se pojavlja vedno v dobi deflacije in tudi pri nas smo ga v zadnjih mesecih občutili. V Nemčiji pa se je dosegel rekord v razveljavi j en ju marke in uničenju hranilnih kapitalov. Hranilne vloge, ki so znašale pred vojno 19.7) milijard mark, 30 padle po ustanovitvi nove zlate marke začetkom 1. 1924 na 608 milijonov mark. Ta vsota seveda tii mogla kriti niti najnujnejših potreb tako obsežnega gospodarskega obrata, kot je nemški. Bilo je +orej neobhodno potrebno, uvoziti iz inozemstva nekaj kapitalov, vsaj za kritje najsil-nejše potrebe, ker se primanjkujoči obratni kapital ne bi bil mogel ustvariti v notranjosti dovolj hitro potom štednje. Zadolževanje Nemčije v inozemstvu je bilo tedaj več kot potrebno, foilo je takorekoč življenjsko vprašanje, in ni povzročilo začetkoma tudi nobenih komentarjev v inozemstvu, posebno ker je blagodejno upli-valo na gospodarsko obnovo. Hranilne vlege so se zvišale od 608 milijonov mark 1. 1924 na 1.615 milijonov 1. 1925, 3098 milijonov 1. 192G in 4000 milijonov junija 1927. Uspeh je viden in silen, vendar zaostajajo sedanje hranilne vloge od i milijard še daleč za predvojno višino od 20 milijard mark. Do normalnih razmer je torej še daleč. Brezposelnost je padla od 2 milijonov na par sto tisoč, pijodukcija se je dvignila na predvojno višino, podjetja delajo z velikimi dobički ter morejo izplačevati lepe dividende, državne finance so deležne u-godne gospodarske konjunkture, ker se državni dohodki stalno višajo, nekateri izdatki, kot podpiranje brezposelnih, se pa nižajo. Posebno optimistično je ocenjevala] gospodarski napredek borza, kjer so se kurzi naj-solidnejših vrednot popetorilr. Par primerov nam pokaže posebno drastično revalutacijo na borzi. Akcije sledečih podjetij so veljale: 2. L 1926 1. !Y. 1927 26.1.1927 Deutsche Bank 103.5 192 153 Kemični* trust 104V* 325% 265 Rheinstahl 46 234 175 Siemens 64.5 295 258 Borzna tendenca se je pa v zadnji dobi spremenila, ker se izkazuje za povečani obrat radi dobro konjunkture premalo kapitalov, posebno pa tudi, ker se je prejšnji pretirani optimizem i>olagoma prelevil v pesimizem. Tudi ta gospodarska obnova Nemčije ima svojo senčno stran. Zadolževanje v inozemstvu je imelo za posledico pove-čanj> uvoza in takšno poslabšanje zunanje trgovinske bilance, da mora vzbujati resno razmišljanje. Letošnja pasiva zunanje trgovine bo šl£ v več piilijard zlatih mark. Kupna moč nemSkega prebivalstva je radi dotoka kapitalov iz inozemstva velika, konsum je naraste!, a konsumirajo se izposojeni kapitali, katere bo treba pozneje vračati z obrestmi. Vse gre dobro in tudi obroki Dawe-sovega načrta se plačujejo točno in se bodo, dokler se bo vršil dotok denarja iz inozemstva. Kaj, pa potem, ko usahne ta vir? Kajti jasno je, da bo moralo tudi nemško zadolževanje v inozemstvu enkrat prenehati. Danes se še vedno čuti življenjsko potrebo po dotoku tujih kapitalov in sigurno je, da bi prišlo do težke gospodarske krize, če bi se ta dotok sedaj naenkrat ustavil. Na Dawesovem načrtu intere-sirano inozemstvo gleda z nezaupanjem na rastoče zadolževanje Nemčije, ker se mora tako manjšati sposobnost Nemčije pri odplačevanju bodočih visokih reparacij skih obrokov. Mednarodni kontrolor nemških državnih financ, postavljen po Dawesovem načrtu, se je do sedaj omejil le na Javno kritiko, zadnje dni mu je pa dal sklep nemške vlade, zvišati državne izdatke med drugim za povišanje uradniških plač, povod za formalni nastop. Izročil je finančnemu ministru noto, v kateri opozarja, da se premalo štedi, kar ni v skladu z gospodarjenjem v smislu Davvesove-ga načrta. Nemški ponoe je občutil to noto kot moralni udarec, nastalo je prerekanj« med strankami, na borzah so tečaji padli, v inozemstvu pa se je zopet oživela diskusija, ali bo mogla Nemčija zmagovati visoke Dawesove obroke. In zanimivo je ugotoviti, da že sedaj mnogi pravijo, da Nemčija ne bo sposobna izpolnjen vati svojih reparacijskih obveznosti. Tega mnenja je mod drugimi svetovnoznani ekonom Gustav Cassel, ki pravi v «Fi-nancial Timesu», da je Dawe-sov načrt neizvedljiv in prorokuje neizogibnost revizije. Če je mogla Nemčija do sedaj redno odplačevati Dawesove obroke, je bilo to mogoče le, ker so bili obroki razmeroma še nizki in posebno tudi radi tega, ker je nemško narodno gospodarstvo dobilo v inozemstvu denar za reparacije. Nemčija je do sedaj izplačala po Dawesovem načrtu skoro 4 milijarde mark, izposodila si je pa v inozemstvu še nekaj več. Ko bo prišel dan, ko ne bo mogoče več najemati novih posojil, ker se bodo garancije izčrpale, se bo ta zgradba podrla. In ne bo treba dolgo Čakati, da bo vse nemško narodno bogastvo hipotekirano, ako bo zadolževanje šlo naprej v sedanjem tempu. Plačevati milijarde za reparacije in milijarde za obresti posojil pač ne bo zmagala zadolžena. Nemčija. In ameriški «Journal of Commer-ce» prihaja do sklepa, da se bodo v kritičnem momentu, ko se bo izkazala nabava potrebnih inozemskih valut za repara-cijske obroke kot nemogoča, postavili vsi inozemski upniki na stran Nemčije. Ker jim bo to veleval njihov interes. Tako zamotano se torej kaže vprašanje nemških reparacij v sedanji mednarodni diskusiji. Da se pa svet že danes pripravlja na neprijetne posledice, katere bo moralo imeti to vprašanje za bodočnost, je dobro znamenje, ker se bodo morda tako cbale eliminirati marsikatere neiprijetnosti. Kadar vidimo pred seboj gotovo nevarnost in se pripravljamo, da se srečamo z njo, nas ne bo mogla več tako hudo zadeti, kakor bi nas, če bi nas doletela nepričakovano. O. Železniška nesreča na progi S nI m on a - Terni KIM, 1. Sinoči okrog- 20. ure se je pripetila nesreča na železniški progi Sulmona-Aqui'la-Temi. Večerni potniški vlak je ob prihodu na postajo Sella Di-como deloma skočil s tira. 12 potnikov in dva železniška u-službenca je bilo lažje ranjenih. Poškodoval se je poleg stroja in prvega voza tudi del proga, k! pa je bila še tekom današnjega dneva popravljena. Medtem se je pričela preiskava, da se ugotovijo vzroki nesreče. IMa iz ptaiK Firii psi naMnlkn vldto RIM, 1. Davi je sprejel načelnik vlade delegacijo iz pokrajine Forli, ki so jo tvorili for-lijski prefekt, politični tajnik rn podtajnik fašlstovske zveze. On. Mussolini jim je izrazil svoje zadovoljstvo z manifestacijami, s katerimi je praznovala pokrajina Forli peto obletnico fašistovskega pohoda na Rim. Delegacija je poklonila načelniku vlade iztts knjige «FaŠi-stovska dela», katero je izdala forlijska pokrajinska fafitetov-ska zveza, 14 zvezkov 9 70.000 podpisi sodeželanov on. Musso-linija in znesek 530.000 lir v obliki liktorskega posojila, ki odgovarja predujmu, katerega je dovolila država za popravila gradu Rocca delle Caminate. Načelnik vlaJde je izjavil, da sprejema rade volje obnovljeni grud. Glede obligacij liktorskega posojila pa je odredil, naj se izročijo amortizacijski blagajni v str ho znižanja državnega dolga. Hn«sattnij0vi pohvala povodom proslave obletnice pohoda na Rim RIM, 1. Tiskovni urad faši- stovske stranke sporoča: »Glavni tajnik fašistovske stranke tolmači vsem fašistovskim pokrajinskim tajnikom in vsem organizacijam pohvalo načelnika vlade za velike manifestacije moči, vere in discipline, katere so pokazale organizacije fajšistovske stranke. Ena sama je zapoved za bodočnost: Tiho delati in graditi, da bomo pripravljeni za vsako bitko in vredni vsake zmage.» Poslednje priprave za poroko vojvode delle Pnglie a francosko piincezflnjo Ano NE APEL J, 1. Včeraj zvečer je prispela semkaj hči belgijskega kralja princezinja Marija, ki bo prisostvovala poroki vojvode delle Puglie s francosko prince-zinjo Ano. Tekom včerajšnjega popoldne je imel predsednik sonata TLttoni, ki bo poročni notar, razgovor z vojvodinjo d'Ao»-sta o formalnostih civilne poroke. Določeno je bilo, da bosta priči neveste španski in belgijski kralj. Poslednjega bo zastopa! njegov pooblaščenec. Ženinov! priči pa bosta prestolonaslednik Humbert in guverner Tripolitanije general De Bono. Po vsem mestu in posebno še v kraljevski palači in baziliki svetega Fratnčiška se vršijo za poroko velike priprave. DreoM fn gozdni nosodl na zapuščenih občinskih zemljiščih RIM, 1. Kongres za nasajeva-nje gozdov, ki se je vršil meseca junija v Palermu, je obrnil pažnjo vlade in javnega mnenja na to važno vprašanje. Načelnik vlade je odredil za enkrat prefektom, naj poskrbijo za nasade dreves vzdolž pokrajinskih in občinskih cest. Pokrajinske uprave in občinski načelniki naj proučijo in izdelajo v to svrho načrte za postopno nasajevanje ter naj se v slučaju potrebe obrnejo na gozdne uprave za nabavo dreves. Ce obstojajo v vatseh in njihovih o-kolicah zapuščena občinska zemljišča, naj jih dajo občinske uprave posaditi z drevjem, tako da bodo koristila zdravstvu in da bodo estetična. Blagoslovitev groba vojaka RIM, 1. Kakor vsako leto, so se podali tudi danes ob 16. uri duhovniki župnije sv. Marka v procesiji na grob neznanega vojaka, kjer se je vršila svečana blagoslovitev. Procesijo 90 spremljali orožniki v veliki uni formi, skavti ter množica ljudi. Ob zvon en j u zvonov bližnje cerkve je župnik blagoslovil grob neznanega vojaka. RIM, 1. Rasni listi prinašajo poročila o pripravljanju preko-atlantskih poletov, ki jih bodo IZvrštti z italijanskimi letali italijanski letalci na progi New York-Rim. Ministrstvo za aero-nautiko izjavlja, da nima s podobnimi iniciativami ničesar skupnega. Mga h taigmke mm ht«fi senatorja Tlttomija RIM, 1. Agencija «Stefani» objavlja daljšo izjavo predsednika senata Tittonija, ki dokazuje, da ima Italija pravico do besede pri upravi Tangerja In da se 'Francozi neupravičeno sklicujejo na dogovore iz leta 1912. in 1916., ko odrekajo Italiji to njeno pravico. Senator Titto-ni je bil svoj čas italijanski poslanik v Paaifczu in je skupno s francoskim zunanjim ministrom Briandom 9. marca 1916. leta podpisal francosko-itali-janski dogovor glede Maroka in Libije. .RIM, 1. Agencija «Radio Na-rionale» pravi, da obisk Italijanskih vojnih ladij v Tanger-ju ne predstavlja nikakega o-groianjaj miru. Italijanska zastava v Maroku pomeni le, da bo Italija varovala svoje pravice do ureditve Maroka in da ne bo dopustila nobenih pogajanj; ne da bi tudi ona pri njih sood-ločevala. Francosko stališče, da se Italija ne sme vmešavati v to zadevo, je ostalo še vedno isto. Italija bi se naj bila obvezala, da se ne bo zanimala za Ma-rofco. Buflatvo dragega sina prinoezinje Mafalda Hessen-Savoia RIM, 81. Agencija «Stefani» poroča, da je rodila princezinja Mafalda Hessen-Savoia v Rimu drugega otroka moškega spola. Njen prvi sin se je rodil 6. avgusta 1926. Danes ob 13.30 se je podal rimski guverner knez Potenziani v vilo Savoia ter v imenu mesta čestital očetu prtnen Hessen-skemu k veselemu dogodku. F*inc »e mu je za častitke iskreno zahvalil. Koncentracija letal v Milanu RIM, 1. Dne 6. novembra bo izvedena, kakor poroča agencija «Roma», v Milanu in njegovi okolici velika koncentracija letal. Prvi in glavni namen te koncentracije bo letalska vojna vaja za izpopolnitev izurjenosti osobja in praktično rešitev problema nove vojne taktike. V podrejeni vrsti bo posvečena koncentracija letal tudi obletnici zmage: Vršila se bo letalska parada in pa zračna propagandna manifestacija. Krčenje denarnega obtoka RIM, 1. Agencija «Volta» dokazuje v^ni izmed svojih informacij na podlagi številk, da se je od govora načelnika vlade v Pesaru, to je od 31. julija 1926. do 30. septembra 1927., znatno izboljšalo stanje denarnega obtoka. Celotni denarni obtok, ki je znašal dne 31. julija 1926. leta 20 'milijard 427 milijonov, je znašal dne 30. septembra 1927. leta 19 milijard 706 milijonov lir. Potemtakem se je denarni obtok v dobi 14 mesecev znižal za 1 milijardo 381 milijonov lir. Primerjanje rojstev RIM, 1. Agencija «Romia» primerjaj statistične podatke rojstev v prvih osmih mesecih tega lata s statističnimi podatki iz istih dob 1. 1924. in 1925. ter prihaja do zaključka, da kažejo števila rojstev v poslednjih letih konstantno tendenco padanja. Tudi prebitek števila rojstev nadi Številom smrtnih slučajev kaže enako tendenco. Ker je bito število porok letos večje nego v poslednjih letih, si obeta agencija za prihodnja leta spet naraščanje števila rojstev. Avtomobilska nesreča pri Poten*!. 4 oseb« ubite, več ranjenik. POTENZA, 31. Včeraj zjutraj se je tovorni avtomobil, na katerem se je peljalo več fašistov iz Corleto Perticara, ki so bili namenjeni na zborovanje v Potenzo, prevrnil med vožnjo v bližini kraja Poggio Cavallo čez ceetno škarpo v globok jarek ter se razbil. Pri tem so se štiri osebe ubile, več pa jih je bilo ranjenih. Ptocm proti Panpeloen se bo pričel tekom dveh mesecev ATENE, 31. Posebna parlamentarna komisija, ki se je že večkrat sestala, je odobrila poročilo svojega poročevalca, glasom katerega se bo vršil proces proti Pangalosu in njegovim pristašem tekom dveh mesecev Zagovarjati se bodo morali radi kršitve ustave. Hm ranrožmeea Infemta in Rusija ŽENEVA, t Ruski komisar za zunanje zadeve čičerin je poslal glavnemu tajniku Družbe narodov brzojavko z naznanilom, da je njegova vlada pripravljena sodelovati pri pripravah za razoroži tveno konferenco, ki se bo pričela 30. novembra tega leta v Ženevi. PAR 121, 1. V Parizu je vzbudila vest, da se bo udeležila pred-stoječe razorožitve ne konference tudi Rusija, precejšnje zadovoljstvo in polagajo na to veliko važnost. Tudi tozadevne vesti* iz Londona so zelo optimistične. Tako zelo velikih nad na to razorožitveno konferenco, kot v Londonu, v Parizu sicer ne gojijo, vendar pa rade volje u-gotavljajo, da se bo letos po vojni prvič zgodilo, da se bodo te konference udeležila zastopništva vseh evropskih držav. Niso Še znani smotri, ki jih zasleduje Rusija s tem, da je napovedala svojo udeležbo pri decembrski razorožit veni konferenci. Nekateii se celo bojijo, da bo ruska udeležba pr^ tej konferenci izključno le propagandnega značaja, kot bi naj bila o prtliki gospodarske konference, ki se je spomladi vršila istota-ko v Ženevi. Smrtno kazen v Rusli! se odpravi? MOSKVA, 1. Osrednji izvrše-valni odbor je izdal odredbe glede odprave smrtne kazni. Sklenil je spremeniti tozadevna določila kazenskega zakonika na način, da bo zamenjala smrtno kazen dosmrtna ječa. Jesensko zasedanje francoske poslanske zbornico PARIZ, 1. Jesensko zasedanje francoske poslanske zbornice se bo pričelo dne 3. novembra. Predvsem bo to zasedanje posvečeno državnemu proračunu za leto 1928. Gotovo pa je, da se bo poslanska zbornica bavila tudi z drugimi važnimi političnimi vprašanji, glede katerih bodo poslanci posamez. strank stavili interpelacije. Razpravljali bodo o odpoklicu sovjetskega poslanika Rakovskega in diplomatičnih odnošajih med Francijo in Rusijo. Poslanci socialistične stranke nameravajo predlagati v posebni interpelaciji, naj se odpravi francosko poslaništvo pri Vatikanu. Ustanovitev grške emisijske in poljedelske banke ATENE, 31. V skladu z zaključki konference, ki so jo imeli grški ministri poljedelstva, financ in narodnega gospodarstva, je bil podpisan predhodni dogovor za ustanovitev emisijske banke. Istočasno so ministri podpisali neki drugi dogovor, po- katerem poljedelska banka, ki bo v kratkem ustanovljena, ne bo imela ničesar skupnega z emisijsko banko. Včeraj je parlamentarna komisija odobrila ženevski dogovor o ustanovitvi emisijske banke. Poslanci ljudske stranke so po zelo živahni debati demonstrativno zapustili zbornico. Minister Marković za znižanje plač jngoslovenskih poslancev BEOGRAD, 31. Jugoslovenski minister dr. Bogdan Marković je poslal ministrskemu predsedniku Vukićeviću pismo, v katerem predlaga, naj se dnevnice narodnih poslancev znižajo od 300 na 200 dinarjev in naj se u-kinejo vse posebne doklade članov posameznih odborov narodne skupščine. Na ta način bi se prihranilo v državnem proračunu 13 milijonov dinarjev. Smrt nemškega princa GRUNBERG (Šlezija), 1. Princ Jurij von Schoneich, pastorek princezinje Hermine, sedanje žene bivšega nemškega cesarja Viljema, se jo smrtno ponesrečil spričo avtomobilske nezgode, ki se je pripetila v bližini Griin-berga. Letalska nesreća BERLIN, 1. Pilot Plauth, u-služben pri tvrdki «Jun ker» in kot letalec zelo cenjen, j^v^ed padca aeroplana izgubU^HMje-nje. Padel je tekom vežbe nad letališčem v Dessau-u z višine 1000 metrov. Konferenca za transitnl promet v Opatiji *BIUDIMPEŠTA, 31. Madžar-ska vlada je sprejela vabilo italijanske konference k udeležbi pri mednarodni konferenca za revizijo carinskih manipulacij pri tranzitnem prometu na železniški progi Donava-Sav a-Jadran . Konferenca se bo pričela 14. novembra in se je bodo udeležile delegacije Italije, Jugoslavije, Madžarske, Avstrije in Co-hoslova&ke. Politične beležke Konference za mednarodno sovjetsko propagando v Rusiji Ob priliki proslave desetletnice komunistične revolucije se bodo vršilo v Moskvi razne konference, kateiim bodo prisostvovale delavske delegacije iz vsega sveta. Po poroči lili ruskih listov, bodo dospele v Moskvo sledeče deputacije: ameriška (50 oseb), angleška (60 oseb), belgijska (30 oseb), nemška (60 oseb), finska (20 oseb), švicarska (20 oseb), Čehoslova-ška (50 oseb), irska (10 oseb), švedska (15 oseb), avstrijska (12 oseb). Razen tega bodo dospele delegacije iz Argentinije, Brazilije in raznih drugih delov sveta. Ruski komunistični vodilni činitelji so sklenili, da izkoristijo bivanje teh delavskih delegacij v Moskvi za velikopotezno organizacijo mednarodne propagande v prid sovjetski Rusiji. V ta namen se bo vršila v Moskvi posebna konferenca, takozvana «konferenca tovariv sovjetske Rusije«. Na konferenci se bo pred vsem pretresalo vprašanje vojne nevarnosti, ki po mnenju komunističnih voditeljev preti sovjetski Rusiji, ter vpraša in je zaščite prve delav-sko-kmečke republike na svetu. Dalje se bo razpravljalo o referatu glede uvajanja socializma v Zvezo sovjetskih republik ietr o raznih drugih vprašanjih, ki se tičejo političnega življenja v Rusiji. «Kra&naja Gazeta» toži, da je organizacija^ konference »tovarišev sovjetske Husijo) zelo težavna radi neugodnega položaja, v katerem se nahajajo komunisti v mnogih državaJi; v nekaterih nimajo niti svojih stanovskih udruženj. Tako je na pr. poziv, ki so ga odposlali iz Moskve portugalskim stanovskim zvezam, bil zavrnjen s pripombo pošte «naslovljenec neznan«. Spored slavnosti, k a t eri m bodo prisostvovali člani inozemskih delavskih delegacij povodom proslave desetletnice revolucije, je že pripravljen. Med drugim si bodo delegati tudi ogledali obratovanje v raznih tovarnah in industrijskih podjetjih v raznih večjih krajih Rusije. Osrednji odbor komunistične stranke in vseruska stanovska zveza sta razposlala to dni v vsa industrijska središča Rusije posebne okrožnice, \ katerih pozivata delavce, naj sprejmejo inozemske delegate z največjo prijaznostjo, da bodo le-ti zamogli odnesti iz Rusija kar najboljše utise. Drobne vesti Pametna odredba Ogrski minister za narodno zdravje, Vas, je predložil zakonski načrt o prepovedi izdajanja alkoholnih pijač mladoletnim pod osemnajstim letom in obiska javnih lokalov. Poslanska zbornica je ta načrt v toliko izpremenUa, u a. je !e»očila starostno mejo od osem'iujsuh na eden in dvajset let. Po tej novi postavi bodo t .»rej smeli mladi ljiidje, stari manj ko etien in dva„*ei let, le v spremstvu odraslih v javne prostore (gosti»ne, kavarne), alkoholnih pijač pa no dobe. Kem&l paša naslikan Kemal paša, sedanji predsednik turške rei#uDlike in njen zaslužni organizator in reformator, je naročil pri nemSSkem slikarju Kaemp-fu svojo sliko. S tem je prekoračil prvič turški politik predpise korana, ki prepoveduje vernikom vsako slikanje. Latinica mesto arabske pisave Na kongresu kemalistične stranke v Angori, glavnem mestu sedanje Turčije, je izjavil Izmed paša, da se bavi tur ka vlada z vprašanjem nadomestitve arabske pisave z latinico. IL V Trsta, dne 2. novembra 1927. DNEVNE VESTI Oseh vernih đo! dan Danes je vseh vernih duš dan. Dan, posvečen spominu onih, ki po dobojevali boj z življenjem in Miivajo sedaj svoj večni sen v blodni zemlji. Vseh voruih duš dan. Kdo nima evojc«v, ki so pred njim odšii v večnost, da bi se danes ne spomnil nanje? Ljudje romajo na grobove svojih dragih, da se pogovorijo z njimi v zbrani molitvi, rosi-Jo jim cvetja, znak ljubavi, s-nak prijateljstva, ki jih je družilo v življenju. A mnogo je tfckih, ki jkn ni dano, da bi porom ali na grol*ove svojcev, razun z mislijo. Daleč so grobovi njihovih očelov in bratov, v nepoznanih zemljah, koder so divjale vojn« vihre, lete poslednji zemeljski ostanki Isinov, žeriinov in mož... Vseh vernih duš d&n je dan žalovanja. Ni*o veseii spornim, ki nam jih obuja. O smrti tulijo grobovi: «Znabiti, da kdor zdaj vesel pre- [peva, V mrtvaškem prti nam pred kon- [ceiii dneva Molče trombetal bo: Memento mo- [ri!» Vseh vernih duš dan pa je tudi dan razmišljanja, dan vzpodbude in svarila: o življenju govore grobovi. Z zgledom nam govore, katerega so nam dali oni, ki sedaj počivajo po.l zemljo: vztrajaj, kakor smo vztrajali mi, naj te viharji življenja ne strejo in po postar-vah Sivi, božjih in človeških, zakaj: «Naj misli, kdor slepoto ljubi [sveta, in od veselja do veselja leta, da smrtna žetva vsak dan bolj [dozori.* POKRAJINSKA PRIZIVNA KOMISIJA ZA NEPOSREDNE DAVKE Prefekt comm. Fornaciari je s posebnim ukrepom imenoval novo prizivno komisijo za neposredne davke v tržaški pokrajini. Komisija je tako-le sestavljena: dr. Hektor Zonconato, predsednik; Marij Malabotich, podpredsednik; comm. K. Mrach, cav. A. ValenLino, cav. E. de Bernardinis, člani: inž. A. Ziffer, odv. S. Dompieri, dr. H. Tiriolo, rag. D. Zaffiropulo, namestniki. Komisija je imenovana za štiri leta. Nalezljive bolezni v našem mestu V tednu od 22. 10. do 29. 10. 1027 so bili v našem mestu sledeči slučaji nalezljivih bolezni: da vica 8, Čkrlatica 4, legarjeva mrzlica 5, paratifus 2. Umrli sta dve osebi, in sicer na davici in paratifu^u. TEŽAŠKI BLAGOVNI TRO. Ob koncu oktobra 1927. Tržaški blagovni trg stopa v november s koJikortoliko dobro bilanco čez oktober, ki v vsem prekaša lansko. Oktober je bil mesec krompirja, ki je v tej dobi daleč prekosil vse druge tržne pridelke, bodisi v količini, bodisi v zanimanju, ki ga je vzbujal med prodajalci in direktnimi konsu-menti. Morda je bilo zelje nekaj na boljšem kar se tiče količine, ni pa imelo radi svoje raznovrstnosti tako enotnega in organiziranega trga, kakor krompir. Tudi se je trg z zeljem izobličil šele v drugi polovici oktobra. Sadni trg je tekom oktobra sistematično pešal, čemur se ni čuditi, kajti sadje — razen kostanja in par vrst jabolk in hrušk — prehaja polagoma med Specijalitete. Zato rastejo sicer nekoliko kupi prizmatičnih zabojčkov, veliko bolj pa se krči število vreč, jerba-sov, brent in drugih posod, značilnih za trgovino s sadjem. Tržne cene so v oktobru utrpele le male spremembe. To bi pome-njalo nekako stabilizacijo tržaškega trga, ali pa pomanjkanje resnične in vplivne konkurence. Trg je zaključil mesec oktober z naslednjimi cenami: Zelenjava: rdeča pesa za kuho 100—120; navadna pesa 50—120; kislo zelje 130—150; navadno zelje 50—G0; cvetno zelje 150—180; cvetno zelje 300 lir za sto glav; vrzote 70—100; Čebula 70—80; fižol v stročju za luščenje lisast in svetlo-rumen 200—220; fižol v stročju 150—230; janež 50—160; JoČika 80—240; malancane 70—100; krompir 55—70; paradižnik 40— 130; radič 60—360; radičeve sadi- ke 160—170; sladka repa 60—80; delen 100—100; fcplnafia 60—160; val eri Jana 150; buče za kuho 180 —240. Sadje: pomaranče 70 lir za zaboj; pomaranč« 150 lir za stot; koštam 70-160; a<£h« fWe 240—250; kakl 166—180; Itoicu« & -85 lir za zaboj; melagrane 70; jabotita 60— f S60: hruške 103-2*$; groedje 10V —sto. Cene brutto per netto. Na drobno so cene aa višje. los*izalca. Z ukrepom tržaškega prefekta je bila v nedeljo. 30. oktobra, ras-puSčena »Ljudska knjižnica« na Froseku. V utemeljitev ukrepa je rečeno, da delovanje knjižnice ni bilo v skladu z nacionalnim redom. POPRAVKE. Iz kritike «France Bevk, Znamenja na nebu*, objavljene v včerajšnji Številki »Edinosti*, si je tiskarski Škrat privoščil dve vrsti, jih pogoltnil in vzel tako drugemu stavku na 4. strani pravi zmiseL. Čitatelji naj blagovolijo popraviti tako-le: Prvo ie vidno, ker Je to napisal ob začetku knjige, da u-glasi našo dušo, da bo zvenela, kakor zveni dufia omenjene knjige. Iz tržaškega življenja V. morje je padal. Ko je 34-letni premogar Marijan Tech, predpreteklo noč okoli 1. ure zapustil gostilno, kjer je prebil večer v veseli družbi, se je spomnil, da nima prenočišča. Začel je razmišljati, kje bi prenočil, ko je idoč mimo kanala uzrl veliko tovorno barko. Za silo bi lahko tudi tam prenočil, je menil mož sam pri sebi in ne da bi dalje pomifiljal, je skušal skočiti na barko, ki je bila nekoliko oddaljena od brega. Toda ker ga je imel precej pod kapo in ni več dobro obvladal svojih nog, je mo2 skočil tako nerodno, da je štrbun-knil v vodo. Ker ga je obleka zelo ovirala pri plavanju, mu je slaba predla; začel se je ie potapljati, ko je 59-letni urar Ignacij Miat-ton, ki je tedaj Sel tam mimo, za-čul njegove klice na pomoč. Miat-ton je naglo skočil v bližnji čoln, približal z njim potapljajočemu ter ga potegnil iz vode. Nato je spremil Techa na bližnjo kvestu-F^*odki Ti lahko pisal dolgo, dolgo, pred-no bi Ti vse razložil. Seveda tam do toga ne morete. Vendar pa s takim sistemom kot je tukaj, bi tsMJftall stanje za sto odstotkov, kor gospodarstvo je v splošnem bolj dobičkanosno kot težko in neumorno delo. Kaj pomaga, če de&a m je priden, če delo ni premišljeno. Delati z manjšim naporom in z večjim uspehom, to je tudi tam nujno potrebno. Kot sem že ommil, če bi ljudje dve uri na ' tedt n porabili, da slišijo kakega strokovnjaka o poljedelstvu in živinoreji, bi bilo kmalu bolje. Tudi bi lahko vsaka občina imela lastno zalogo živil, mlekarno, parno žago ali mline, tako da bi ljudje lahko kupovali žito ka« *na debelo in bi ljudje ftneli dek> in bi kupovali bolj po ceni. Kakšna nemarnost je puščati travo v gorah in po gmajnah gni-ti,ko bi se lahko lz nje dobilo mleko, maslo, sir, meso in volno za domačo rabo. Seveda je lažje iti v trgovino kupit — če je s čim. Kar »e tukajšnjega Življenja tiče, se da Živeti Še precej dobro, č« je človek v stalnem delu ali teh je malo. Posebno so reveži navadni delavci, ker njih delo je v splošnem bolj naporno in plača nižja. O svojem zaslužku Ti najbolje pojasnim, če Ti povem, da zaslutim za 10—11 Struc kruha na uro. Tako veš, kako bi bilo zame tukaj, če bi vedno deial.» Tlako piše prerprost ključavničar, fie mlad lant. Marsikaj dobrega je v teh besedah in vidi se, kako dobro opazuje razmere. RAZNE ZANIMIVOSTI Dobra prijatelja V aimaki tečaj na, pennsylvan-skem vseučilišču sta se vpisala te dnere dva dijaka in sicer Charles Siern, ki je 1.25 m visok in Fred Stiner, ki meri nad dva metra. Oba imata po osemnajst let. Da se razlika v njuni veličini So bolj poudarja, hodita po ulicah skupno. Doslej sta prišla že v vse amerikanske liste. Pokopan — oži vol Gospa Brown v New Yorku je pokopala svojega očeta. Začudila se je, ko priteče Crez nekaj dni k njej njen sin ter ji pove, da je srečal starega očeta na ulici. Mati ni hotela verjeti; Sele ko ji je sin izjavil, da je s starim očetom govoril, da sta se domenila, da se bosta vsak teden ob določeni uri in na določenem mestu čakala in da mu je stari oče celo dal novec, je verjela. Ko se je približal dogovorjeni čas, je Sla mati s svojim sinom na domenjeno mesto in ress, kmalu se prikaže iz&a vogla njen pokopani oče zdrav in kar je najbolj važno živ. Kako se je bilo to zgodilo? Oče in hči sta se bila nekaj sprla. Oče je ■opustil jezno hišo in izjavil, da se ne vrne več. Nato se je zgodila v neki sosednji newyor-ški ulici nesreča, avtomobil je povovil starega moža, ki je ležal nato štiri dni brez zavesti v bolnišnici. Ko je Brown zvedela o tem, je hitela v bolnico in spoznala v umirajočem pohabljencu svojega očeta, ki pa ni bil njen oče. Tako je Brown pokopala tujega moža kot svojega očeta, zato se je pa njen oče pokazal vnuku, ker ni hotel popolnoma prelomiti z domom. Ubral si Je drag poklic V Cepotovki na Ruskem so nameravali sezidati trinadstropno hišo. Ker je bilo določeno, da bo novo poslopje v okras občine, se je naprosil vešč in izkušen arhitekt, naj skrbi zato, da bo ros vzrastla krasna stavba. R£Sa se je Mižala že dograditvi, ko so prišli na to, da nekaj pri gradbi ne more biti v redu. Kdor je hertel iz drugega nadstropja v tretje, je imel premnogo težav. Pozabile so se namreč stopnice iz dru^ga nadstropja v tretje. Zbrala se je takoj posebna komisija skupaj, da preišče to za-dervo. Ugotovila je, da res manjkajo stopnice. Pozval se je arhitekt pred komisijo, da se zagovarja, Čemu ni preskrbel stopnic. In tej komisiji je priznal arhitekt, da sploh ni arhitekt, da je bil prej krojač za dame, ker pa ni imel mnogo posla, je presedlal in si rajši izbral poklic arhitekta. Ples&ča na Japonskem Policija v jap. glav. mestu TO-kio-u namerava zapreti zadnja javna plesišča, ki so nastala na mestnih ti ah v teku štirih let po zadnjem velikem potresu. V Osaki in Kobe-ju so vsa plesišča že on mesec sem uradno zaprta. Mladi Japonci so izborni plesalci, toda oblasti ne dovoljujejo, da bi prihajala oba spola pri godbi skupaj. Pri vhodih na pleslSča sede policijski uradniki in si zapisujejo imena vseh, ki prihajajo na plesišče. Plesišče samo je pod stalnim nadzorstvom, ker gledajo policisti ves čas skozi posebne luknjice v zidovih na plešoče pare. To stalno policijsko nadzorstvo je pa dovedlo do tega, da so imela plesišča vedno manj obiskovalcev, dokler »e ni večina njih zaprla radi slabega obiska. Radi lahkomiselnosti v smrt Iz Miskolcza se poroča o nenavadni avtomobilski nesreči. Neka družba, precej vinjena, se je hotela peljati v Szabo. V avtomobilu se je popivanje nadaljevalo. Eden izmed pijancev je zagnal prazno steklenico svojemu tovarišu, ki je sedel pred njim v avtomobilu, toda nI zadel njega pač pa Šoferja. Radi udarca je krmite 1 j izgubil zavest, avtomobil je treščil ob telegrafski drog in vsi so padli iz avtomobila. Šofer in trije iz družbe so se ubili, drugi so se pa težko ranili. človečka usoda Mlad, velik mož, star kakih osem in dvajset let, ki se imenuje William S. Church de Witte, je sedaj uslužben kot natakar v hotelu Astoria v New-Yorku. Prej je bil pomožni delavec v kuhinji istega hotela. Bil je vsem popolnoma nepoznan, Čeprav je bil že pred šestimi meseci vstopil v kuhinjo. Pred nekaj dnevi je pa spoznal neki gost v njem vnuka ^ro-fa Sergija Witteja, ruskega ministrskega predsednika pod zadnjim carjem. Ko ga je gost nagovoril z grofom, je ta izjavil, da je s svojo usodo popolnoma zadovo-vlen. Sedaj lahko zasluži v nekaj dneh pet funtov, medtem ko mu je Slo s pisateljevanjem, s Čimer se je prej bavil, precej slabo. Knez izpuščen ix ječo Knez Edmund Schwarzenberg je bil v soboto zvečer aretiran v nekem elegantnem praškem hotelu in sicer radi sleparij. V sredo so ga pa oblasti izpustile iz ječe, ker je njegova družina zagotovila, da plača vso škodo. Rodbina knezov Schwarrenberg je ena izmed najvišjih piemeniških rodbin na Češkem. Od krošnja rja do milijonarja Leta 1881. je prijel Silvester Poli v Zedinjene države Severne Amarike iz svojega rojstnega kraja Lucca. V prvem času se je preživljal s tem, da je kroSnjaril s slaSčicami in svečami. Ker je bil priden, varčen in podjeten, si ie z vsakim letom izboljšal položaj. Slednjič je postal graditelj gledališč. Te dneve je prodal amerikanskomu sindikatu vsa gledališča, ki jih je bil sam zgradil in ki so bila njegova lastnina za trideset milijonov dolarjev. Narod Samojedov V Moskvo se je vrnil odelek ruskega rdečega križa, ki je bil dve leti v pokrajinah ob Severnem morju, kjer je proučeval higijenič-ne in zdravstvene razmere pri Samojedih. 1300 vrst do^go pot so prevozili na saneh, ki so jih vlekli severni jeleni, preden »o prl&li do prvih nomadov. Sanl-tejcl so izjavili, da pri Samojedih ni ne jetike ne spolnih baletni, to pa radi tega, ker so Samojedl popolnjmt odrezani od ostalega sveta in ker iive v čistem severnem 2xaku. Ako bi bile higijenič-ne razmere boljSe, bi se omejile zdatno še one bolezni, na katerih sedaj bolehajo. Odrasli Somojedi so vsi nepismeni. V zadnjem času so se pa ustanovile nekatere Sole na jufcni strani tundre, velikega sibirskega gozda, katere obiskuje mlajši rod. Popravek. V včerajšnji osmrtnici sta pomotoma izostali besedi: brat in sestra, ki tudi žalujeta za pok. Marijo Sluga. HALI OGLASI BERLITZ-SCKODL vodi v vseh jezikih. Vi® Fabio Filzi 23, pouk izi pra- 1441 PISALNI stroji, majhni in veliki, kontrolne blagajne, več vrst. po nizkih cenah prodaja Miiller, Trst, Irenco 6, telefon 997. 1479 PRODA SE po zelo ugodni ceni radi družinskih razmer na sedežu okrajne sodnije na deželi nti najlep&eiu prostoru gostilna z opravo in vrtom. Informacije v pisarni odvetnikov dr. Ferfolje in dr. Sedmaka, Fabio Filzi 17. 1486 LIKVIDIRAMO veliko partijo loncev po L 1.50 na izbero. Trst, Plaz-za Oberdan št. 1. ZLATARNA Albert Povh Trat, Vin Mazzinl 46 Kupuje zlato, srebro in krone. Popravlja in prodaja zlatenino. — Cene zmerne. NA OBROKS * Obleke, palelots, delal pla> j Išči, tkanine, pet Me, platno, j deSnikl, gllets, volneni pul- i lover, blago velour i. t. d. n m Znižane cene! Pogoji ugodni! *m H Wla Roma 3, III. nadstroi^Jj Tržoflia posGiilnid in hranilnica registr. zadruga z omej. poro5wom tiraduje v svoj! lastni hiši ulica Torre bianca 19,1, n. j Sprejema navadne hrauilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čckoynl promet, ter jih obrestuje aar po 4% večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema „ Dinarje * na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. Daje posojila ua vknjižbe, menice, zastave In osebne kredite. --Obrestna mera po dogovoru. — Bi razpelo umi\M celice (sati) Uradne ure za stranke od 8.30 do 13 In od 16 do 18. Ob nedeljah je urad zaprt. Stev. telef. 25-67. KtfSi H Bdii • • J Izvršuje v*a tiskarska dela v najmodemajem stMu kakor | • ludi v večbarvnem tisku. Razpolaga z naj modem ajimi stroji, : • črkami. Lynotype, starsotypijo ter rotacijskim strojem. : 3 Vsa naročila s« izvršujejo točno in po zm»rnih cenah. ; • . * Ul. S. Francesco d'Assisi PODLISTEK Črni lovec Zgodovinski roman iz kanadske proći os ti (35) Spisal Jam66 Oliver Curwood Prevel France Majgajna. ^Povedati hočem, če boste po-elufiaii.» «Bom.» je dejala Anica. «ln mi boste odpustili, če vas užalostim ln verjeli v mojo iskrenost T» Bigot ni čakal odgovora, ker je spoznal, da bi mu ga ne mogla dati z lahkoto. •Zvesti ste in iskreni, Anal Verujem v Vas skoro tako neomaja-no kakor v našo ljubo mater t sa- mostanu Učlovečenja. Kakor se je ona ločila od vsega, kar ji je svet nudil dobrega in lepega, da (bo tem bolj vredna svojega vzvišenega poklica, tako vem, da It se tudi Vi Žrtvovali Bogu in domovini, če bi bilo treba. Zaradi tega in zaradi Vaše bistrovidnosti, s katero boste sprejeli moje besede, hočem govoriti z Vami o Davidu in o nevarnosti, ki mu preti.* «Nevarnosti, ki mu preti!» je vzkliknila Anica in Čutila, kako so ji mehke Bigotove besede pognale mraz po vsem telesu. «On je v nevarnosti...* «Da,» ji je segel v besede Bigot in zrij||travnost predse. «Toda ne zaflR^^amega sebe, zato ne bodite v strahu. On je ie zelo mlad in dovzeten ter je lahka žrtev pretkanemu sleparju. Slutim, da so bila v njegov izborni mladi um vsejana semena, ki jih £elizn z Vašo pomočjo odstraniti preden vzkalijo. Mislim na mračen in nepošten vpliv človeka, ki mu pravite Crni lovec. Temu človeku* rojenemu in vzgojenemu med naši-* mi sovražniki, potepu&kemu obmejnemu romarju, kar je brez dvoma, ne zaupam. V teh urab, ko skrivnostno in nepojasnjeno izdajstvo potira dušo in čast Nove Francije^ Imam misli polne sluten j. Jaz sumim črnega lovca.» «Monsieur!» . «Prosil sem Vas odpuščanja, Ana, za svojo bolestno odkritosrčnost napram Vam. Toda za Davida se gre in svojih sumov nisem Ml izustil še nikomur, razen Vam. Moje prepričanje je, da Crni lovec ni toliko izdajalec temveč vohun, čigar zlobne pretkanosti ne moremo Se razkrinkati. Jaz vem, da ga imate radi zavoljo Davida, ampak...» «Jaz... jaz.„* je vzklikala Anica in ni mogla nadaljevati. Bigotovi prsti so zopet stisnili njeno roko. «David ni samo mlad nego je tudi Angle2.» Njegov glas je bil ljubeč v svoji nežnosti celo tedaj, ko je črni hudič v njem izumljal svoja zvita natolcevanja. «Kakor se mladiko vpogne, tako raste pozneje kot drevo in mi ne smemo dovoliti, da bi ta sleparski vsiljivec vpognil naSega Davida* «Sveta Mati Bo4ja,» je Šepetala Anica skoro sama sebi. «Vi M ho* teli osumiti...* «Ne, ne — ne Davida!* je vzkliknil Bigot. «Prepričan sem, da je njegovo srce tako čisto sleparije in prevare kot moje lastno in ravno zato, ker imam toliko vero vanj in v njegov pogum, ga ljubim. Toda Ana, poglejte! ob na«ži stezi tu je grm strupenega bršljana. Tudi tako čiste in brezmadežne roke kot so Vaše naj se ga dotaknejo in na njih bo oetalo znamenje za-strupi jenja. Na tak način se bojim, da M strup take duše kot je duša Črnega lovca, učinkoval na vernost, zaupanje in ljubezen mladeniča* Ozrl se je navzdol in opazil, da je kri zginila iz Aničinih lic. Z eno tistih svojih naglih Sprememb, ki so ga napravi jal e za najnevarnej#ega mota v Novi Franciji, ee je v svojem zmagoslavju rahlo zasmejal. «Oplaftil sem Vas, mala gospa, in srčno mi je žal! Kruto je bilo od mene, da sem izustil takšne misli. Kajti, če boste Vi ob njegovi strani in bo Fran9oifl Bigot njegov prijate!], ne bo moglo škoditi Davidu tudi tisoč Crnih lovcev. Ali mi odpuščate?* «Dvom je dodan dvomu,« je rekla Anica in pri vsej svoji zvito« 1 ni mogel Bigot povsem razumeti, kaj je hotela reči s temi bos Mami. Pozneje pa, ko je zapustil Ani co in se pogovarjal sam /. \ -mi dreuilom, je rekel: «Past je /»'a.' popolnoma nastavljena. V;»u-dreuil, ko bi Vi dodali svoji loka vosti nekoliko romantike, bi 1 11 nepremagljiv ljubimec b> Celo Bigot sam bi ne mogel dot mnevati, kako globoke kali so pognale njegove judežovsko izdajal' ake beeede v Aničinem mišljenju Vsa v skrbeh in preplašena je zt»<* šala v svojo sobo. Strah pred Cr Tiim lovcem jo je tesneje objema, nego doslej.