Kmetje, le vkup, le vkup! Piše Franc Pišek, župan in veleposestaik v Hotinji vasi. Viribus unitis! (Z zdrnžpnimi močmi!) Kmečki stan je sedaj ogromno zadolžen in ima vknjiženega dolga 4000 miljonov. Najložje se zadolži kraet, kajti nenadoma ga obiščejo iume, zadene bolezen itd. Opoirmiti se mora, da je pridelek računjen po dobreni letu, med tem ko pa redno v vsakem drugem letu uime toča, raoča, suša, mraz itd. nastanejo in tc se mora za 20% kot letna škoda v ozir vzeti. Novi dolgovi nastanejo, 5e mož ali žena umrje, prevzame sin ali heer posestvo, ali nastana kakg koli prememba v posesti. Znano je, da so deželne blagajne prazno in se namerava deželne doklade povišati. Strogo boderao zasledovali deželne poslance in kteri bi dovolil da se na rovaš kmeta doklade povišajo dobi — nezaupnico.  Upamo, da bodo prihodnje volitve pokazale, cla je naše ljudstvo verno, razsodno in si bo samo pomagalo. V to pnmaga,j Bog! Oglejmo si še, koliko stane dandanes viriarstvo, od katerega pridelka tudi nekateri žive. Žalibog, da je od zadnjih 30 let bilo komaj 10 srednj« dobrili vinskih let. Stari trs v obče izumira in edina rešitev je nov amerikanski nasad. Po Štajerskem so re-5 krasne lege za vinogrado in Stanko Vraz je pel: Nikjer na svetu lepšega ni, Kakor gorica, ki vince rodi. Vinograde v druge knHurne vrste preminjati povsod ne kaže in zadnja leta vidimo, da se pridno rigola in novo z-isa.ia. Ker sc dandanes gospodarske razmere celo drugačne kakor pred 30 leti: delavci so poiovico di*ažji in jjh celo dobiti ni, vino (mošt) pa se prodaja v času trgatve po sramotno siizki ceni 1% sladkorja po 2 Ainarja vinskim barantaeem. se delo v srednji lelini niti ne izplača, vklub temu. da država olajšuje d:n:ko in podpira vinarstvo. Zato je za to stroko kmetijstva potreba temeljite pi*euredbe. - 1. Treba je pomisliti, da lepa lega vinograda ni za nobeno drugo • kulturno vrsto n. pr. njivo, pašnik ali Si.i'1o-.iO'*i*ik -posobna m bi druga vrsta tudi dolindkov ne dounSfcia. 2. Lahko se mnogo družin kot viničarji pošteno preživi in 3. -< ¦•¦a.rs.lvu pcsestnilca naj v rodnili letili delo poploča in d;*iavi ivnojio koi-i«ti, ker za davek, dao in oarino -iiiatne d i3*odke pi-fjema. Hektar (VA orala) no\o prerigolanega in nnsa.lenega vinograda t-iane približno: Rigolanje kvadr. meter po 12 v. . . . 600.000 K Cepljene trte 1—1.20 meter narazen, se jib potrebuje 8350 a 10 v 1336.00 „ Sajenje in priprave 100.— ., Kolje' 178.75 „ Drugi stroški in delo okoli 50.— „ 2264.75 K Gnoj, vožnja, planiranje in zguba, ker se 0.^ trt posuši še lakaj ni vruoiinjeno. Davcne oblasti morale bi vsako škodo po uimi kakor tudi vse kulturne prernembe hitro rešiti, nikar pa cele mesece — in leta— zavlačevati. Dežoia ima d;?n;1aiies dobro urejene trsnice ia koristilo bi se mno^o, če bi c e 1 o u b o g i dobili cepl.iijne Irte zostonj, drugi pa po 10 vin. komad. S*daj prodaja dežela eepljene trte po 14 v, kar jt predrago. Pomisliti moramo, da za to ceno oddajajo tudi zadruge in posamezniki. In ker deželo trsnic« mnogo stanejo, nimajo vinorejci nobene znatne koristi. Galica se je letos podražila in cene bodo št vedno višje. Tukaj mora država poseči vmes ter ustanoviti lastno tovarno za galico. Eno tovarno za galico vlada že ima, pa ker se je premalo proizvaja komaj za Tirolsko zadostuje; kajti tam tudi sadno drevje temeljito škropijo. V obrambo naših vin se je letos sklenila nova postava in predlansko leto na laško vino večja oolnina. Vlada si prizadeva domačemu vinorejcu pomagati. Zadnja leta se je ve<3 nas kmete zadevajočih postav prenaredilo, pa žalibog naši poslanci so skrbeli premalo za kmečke koristi. Leta 1901 se je spremenila postava v prenosu premičnin in malih posestev. Pa le tisti do 5000 K cenilne vrednosti imajo olajšave. Ko bi se venkar moralo oziroati na srednja posestva do 10.000 K vrednosti ali na celi stan sploh, kajti grozno težko breme je davek desetek. O tem bi se dalo pisati veliko, pa ,tukaj ni umestno in potrebna navodila naj oskrbi svoj čas slov. kmečka zveza svojin: poslancem. Poslanci bodo morali skupno in enotno postopati ter v državnem in deželnem zboru, odločno zahtevati naše pravice. V zadnjih 10. letib se je vsem stanovom od države zdatno pomagalo, kmet je pa osodi prepušen, in ni čuda, da se kmečko prebivalstvo izseljuje in kmeeki stan vedno bolj hira. Mnogo prememb bo treba glede šolstva, kmečkih in strokovnih šol, obrti in za novo uravnavo davkov se bodo morale takoj začeti delati priprave. Vsak, kdor hoče biti dober državljan, mora delati za obrambo in blagor kmečkega stanu: kajti če bo kmet izobražen in gmotno dobro stal. bodo srečne družine, občine, okraji, dežela in država. Res toliko rodoljubov dela in dela, žrtvuje vse kar premore, pa kmečkemu stanu nič ne pomaga, ker nS združen, ker se pusti begati in ščuvati od ljudi, ki imajo vedno na jeziku, da so njegovi prijatelji, v resnici so pa njegovi stanovski in verski sovražniki.