Uredništvo: Schilierjeva cesta štev. 3, na dvorišču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. UpravnlStvo: Schilierjeva cesta štev. Ö Naročnina znaša za avstro-oigfei'süse dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12'50 četrtletno ... K mesečno ... K 2i0 Za Nemčijo: celoletno ... K 28"— za vse druge dežele i. Ameriko K 30'— Naročnina se pošilja vnaprej. Za ogBase (šnserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. Stev. 242. Telefonska številka 65. Celje, v petek, dne 22. oktobra 1900. Čekovni račun 48.617. Leto I. Vabilo na zborovanje slov. napredne mladine ki se vrši; v nedeljo. 24. oktobra 1909 ob 1. url pop. v veliki dvorani pri gosp. Hodnikn v Žalcu. Dnevni red: 1. Pozdrav gostov. 2. Nagovori odposlancev iz raznih krajev. 3. O organizaciji napredne mladine. Gèvorijo Andrej Oset iz Št, JurJa ob ]. ž. in razni drugi mladeniči in mladenke. 4. Pogovor o društvenih pravilih. 5. Volitev odbora. 6. Slučajnosti. Po zborovanju prijateljski sesta-nek pri gosp. Hodniku. Sodelujejo tambnrasl „Si. d. pod. društva" v Celju, žalski sekstet in razni pevci. Ruske politične stranke. Ko so nedavno tega izstopili Golobov, Polovcev, baron Čerkasov in Trifon iz stranke oktobristov, se je na Ruskem mnogo govorilo o potrebi novega grupiranja političnih strank v dumi. Danes namreč nimajo v dumi stalne večine, temveč si io vlada pri vsaki zakonski predlogi še le poišče. Pri tem koleba od desnice k levici. Ako se arre za zakon o svobodi vesti in prepričanja, potem se poišče večina s pomočjo levice, ako pa želi vlada sprejem kake reakcijonarne predloge, in teh je več nego naprednih, potem pa podpira vlado desnica. Sredino tvorijo oktobristi, ki so nekako jedro vladnih pristašev. Toda zanimivo je za ruske razmere, da se ta stranka pozitivne politike nikakor noče proglasiti za vladno. Za volilne agitacije, ki se je razvila te dni ob nadomestnih volitvah v Moskvi, se je vodja oktobristov Gučkov strastno branil proti očitanjem, da je njegova stranka vladna. Baje ona samo zato podpira vlado, da bi utrdila ustavni režim. Resnica je, da se oktobristom v vladni službi ne godi nič kaj dobro. V prvih dnevih tretje dume je štela ta stranka 164 poslancev, danes jih šteje komaj še 139 — kar znači zmanjšanje 25 glasov. Pa še ta številka ni bogve-kaj sigurna. Natančnejše bode pojasnil morda razmere v tej stranki ruskega meščanstva in kapitalistov strankin shod, ki se pravkar pripravlja v Moskvi. Strankarsko razmerje v tretji ctumi kaže sledeče številke: V dumi je zastopanih 11 strank in strančic. Nazadnjaško desno krilo tvorijo sledeče stranke: „pravi ruski ljudje" (črno-sotenjci) 50, nacijonalisti 20, zmerni „pravi" 75, skupno torej 145 poslancev; centrum (sredino) tvorijo oktobristi s 139 poslanci; na levici so poljsko-litevsko-beloruska skupina 7, poljsko kolo 10, naprednjaki in stranka mirne obnovitve 36, mohamedanci 8, kadeti 53, „trudovici" 15 in socijalisti 19, skupno 148 poslancev. Naravno je, da se konservativno navdahnjeni Poljaki nikakor ne strinjajo v socijalnih vprašanjih z ostalo levico. In v resnici iščejo zadnji čas poljski realisti in poljski narodni demokratje zbližanja z oktobristi proti kadetom, akoravno so bili ti zmiraj naklonjeni Poljakom, medtem ko so se oktobristi vedno ogibali odkritosrčnega odgovora na poljske zahteve. Ako vendarle nastane kaka sprememba v razvrščenju duminih skupin, se skoraj gotovo združijo naprednejši oktobristi . s kadeti, ostali pa pojdejo na skrajno desnico. Tako bi nastala v ruski dumi enotnejša konstitucijo-nelna sredina, ki bi mogla imeti velik in blagodejen upliv na razvoj ustavnega življenja v. ogromnem carstvu. Poleg tega ustavnega centruma bi ostali na levi in desni protivniki ustave. Skrajna nazadnjaška desnica je nezadovoljna, ker se ustavnost protivi njenim „monarhičnim" čustvom. Črno-sotenjcem še se zdi ministerski predsednik Stolypin, za čegar vlade je bilo prelito toliko krvi nezadovoljnežev z absolutizmom, napol revolucijonarec. Njihov ideal so ljudje po vzoru ode-škega guvernerja Tolmačeva, kateri nalaga časnikarjem pisati, da v Rusiji ni ustave in da je duma le institucija od danes do jutri, ki je lahko danes ali jutri zopet uničena. Med prijatelji ustave na Ruskem se sicer pravi, da se ustavna svoboda še ni mnogo uži-vela; da sq pa vendar nastale spremembe, o tem priča samoumor senatorja Kovalevskega zato, ker mu je bila preprečena uradna karijera, zasnovana na uslugah reakciji. Nezadovoljni elementi na levici pa trde, da v Rusiji ni ustave in zato hočejo ovreči današnji režim. Njihovih tendenc se seveda ne da primerjati z delom in željami črnosotenjcev, ali njihova taktika zasleduje isti cilj: one-mogočenje resnega parlamentarnega boja in zdravega, v današnjih ruskih razmerah utemeljenega političnega razvoja. Železnica Rečica na Paki —Gornjigrad. (Utemeljevanja predloga dr. V. Kukovca v deželnem zboru po* stenografičnem zapisniku.) Deželni glavar: Na dnevnem redu je utemeljevanje predloga poslanca dr. V. Kukovca zaradi gradnje železnice Rečica na Paki—Gornjigrad. Dam besedo gospodu predlagatelju, da utemeljuje svoj predlog. Poslanec dr. V. Kukovec začne svoj govor v slovenskem jeziku in nadaljuje nemški: Za zgradnjo proge Rečica na Paki v Gornjigrad govorijo velevažni razlogi v narodnogospodarskem oziru. Točk, katere so se že obravnavale ne bodem ponavljal, ampak se hočem baviti le z eno točko podrobneje in to je dejstvo, da bi se z zgradnjo te železniške proge ustvarila sijajna bodočnost gornjegrajskega okraja za razvoj velike in male obrti. Ta železnica bi bila za okraj tem važnejša, ker se tamkajšnje prebivalstvo zaradi pomanjkanja prilike za ugodno izrabljanje delavskih moči od leta do leta bolj izseljuje, akoravno bi imel okraj vse najboljše pogoje za največje blagostanje, ako bi bil zvezan z železnico z drugimi prometnimi progami. Posebno povdarjam, da se nahajajo blizu trga Rečice, nadalje pri Novištifti in v zadreški dolini velikanska skladišča najboljšega premoga, ki ima nad 700 kalorij. Opomnim nadalje, da se nahajajo izven tega blizu Nazarja velike množine bauksita za izdelovanje aluminija in v Solčavi velilki skladi mra-morja. Posebno pa bi bilo upoštevati, da je večjidel okraj z gozdi obraščen, kakor se je tudi že prej omenjalo in sicer s krasnimi smrekovimi gozdi. Že sedaj se izvaža vsako leto 40.000 kubičnih metrov ali 2000 vagonov mer-kantilnega lesa v tujino, četudi sedaj le po vodi in sicer z velikimi težavami in majhnim dobičkom. Z zgradbo železnice bi se ustvarila uspešna podlaga za razvoj lesne obrti na drobno in debelo, kar bi bilo tem važnejše, ker so delavske moči po ceni. S tem bi se v narodnogospodarskem oziru storil najsrečnejši korak, katerega deželno zastopstvo sploh more storiti, ako nakloni za zgradbo te železnice primerni denarni donesek. To bi ne bil enkrat brezploden izdatek, ampak investicija, ki bi ne koristila le okraju, ampak tudi deželi. To sem mogel navesti le v kratkem pri utemeljitvi svojega predloga, ker mi je bil čas le pičlo odmerjen in predlagam, da se moj predlog odkaže železniškšmu odseku. (Se je zgodilo. Op. uredn.) Politična hroniha. V Celju, 22. oktobra, z Komunike Zvezéf južnih Slovanov in zveze Slovenskega kluba. Načelništvo obeh jugoslovanskih klubov je izdalo včeraj sledeči komunike: Nespora-zumljenja, ki so nastala preteklo poletje v Narodni zvezi, so se popolnoma pojasnilain L ! S T E K. V stepi. Ruski spisal Maksim Gorki. — Preložil Fedor Gradišnik. Dalje. Požirajoči torej lačne sline in skušajoči s prijateljsko zabavo utešiti želodčne bolečine, smo hodili preko tihe in samotne stepe, razsvetljene od ru-dečkastih žarkov večernjega solnca; pred nami je zahajalo solnce, počasi toneč v žareče mehke oblake; za nami in ob straneh je gineval obdajajoči nas neprijazni horizont v modrikastem somraku, ki se je dvigal iz stepe proti nehu... „Nanosimo si potrebno za ogenj, bratje", je rekel vojak, ki je pobral ob potu kos lesu. „Prenočiti bomo morali na stepi — drva, dračje — vse prinesite!" Šli smo. na obronke pota in pričeli pobirati suhi plevel in vse, kar je bilo gorljivega. Kadarkoli smo se pri- pognili, se je oglasila v nas strašna želja, vreči se na zemljo, ležati nepremično in jo jesti, to črno in mastno zemljo, mnogo jesti, do omaganja — in potem zaspati. In najsi bo spanje za večno, le — jesti, grizti in čutiti, kako drči topla in gosta tekočina iz ust počasi po usušenem požiralniku v lačni, skrčeni želpdec, ki gori od po-željenja po živežu. „Ko bi mogli iztakniti vsaj par korenin", je vzdihoval vojak — „saj so užitne korenine —" Toda v črni, preorani zemlji ni bilo korenin. Južna noč je prišla kmalu in še ni ugasnil zadnji solnčni žarek, ko so na temnomodrem nebu že za-svetlikale zvezde; okrog nas pa so se vedno bolj zgoščevale temne sence, ki so zakrivale brezmejno daljo stepe. „Bratje", je dejal „študent" polglasno — „tam na levi leži človek!" „Človek ?" je dvomil vojak. „Čemu bi ležal tam ?" „Pojdi tja in vprašaj ga! Gotovo \ ima kruha, če se je vlegel v stepi... je govoril „študent". Vojak je zrl proti oni smeri, kjer je ležal človek, izpljunil in rekel odločno: „Pojdimo k njemu!" Samo zelene, bistre oči „študenta" so zamogle razločiti, da je temni kupček, ki se je dvigal približno petdeset korakov na levo od nas, v resnici človek. Bližali smo se, urno stopajoč preko trde zemlje, in čutili smo, kako poostruje rastoče upanje na jed bolečine naših lačnih želodcev. Bili sm9 že blizu — postava se ni premaknila. „Morda niti ni človek!" je izgovoril vojak temno misel nas vseh. Naš dvom pa je izginil v istem trenutku, kajti kupček se je že počel prigibati, rasti in videli smo, da je popolnoma pravilen, živ človek, ki je klečal na zemlji in iztegnil roke proti nam ... In rekel nam je z votlim, tresočim se glasom: „Ne naprej — sicer ustrelim!" Skozi motni vzduh je zadonel suh •kratek pok. Kakor na povelje smo obstali in molčali nekaj sekund, presenečeni vsled tega neprijaznega sprejema. „Ali je to lepo!" je mrmral vojak. „No — da!" je pomislil „študent". „Revolver ima pri sebi — mora biti navihan tiček!" „Hej!" je vskliknil vojak, ki je najbrže prišel do kakšnega sklepa. Človek je molčal, ne da bi se ganil. „Hej, ti! Ne bomo se te dotaknili, daj nam samo kruha ... saj ga gotovo imaš? Daj za Kristovo voljo!... Pro-klet bodi, lopov!" Poslednje besede je mrmral vojak v brado. Človek je molčal. „Slišiš!" je pričel vojak iznova, tresoč se jeze in obupa. — „Daj nam kruha — ne bomo se te dotaknili!... Vrzi nam ga sem!" „Naj bo!" je rekel človek kratko. Rekel bi nam lahko: „Moji ljubi \ poravnala. Oba jugoslovanska kluba bodeta tudi nadalje složno delovala v Narodni zvezi za skupni blagor in napredek Jugoslovanov v državi. z „Slovanska jednota" je izdala o svoji včerajšnji seji sledeči komunike: Parlamentarna komisija „Slovanske jednote" je imela dopoldne sejo, ki je trajala do 3 ure. Parlamentarna komisija je sklenila: 1. da odda pri jutrišnji volitvi zborničnega predsednika prazne glasovnice. Kandidat Jugoslovanov za mesto podpredsednika je po dogovorjenem ključu poslanec Josip Pogačnik; 2. vsakemu klubu je dano na svobodo, da vlaga nujne predloge, vendar samo o aktualnih stvareh. Prvi nujni predlog bo stavil poslanec dr. Kramàf. Zahteval bo, naj se sestavi poseben odsek, ki bode imel nalogo tekom 1 meseca izdati zakonski načrt o varstvu narodnostnih manjšin. O tem predlogu se bode razvila dolga debata, v kateri bode baron Bienerth podal programatsko izjavo; 3. nobena vladna predloga se ne izroči brez prvega čitanja odseku z edino izjemo zakonskega načrta o socijalnem zavarovanju. O nadaljnem taktičnem postopanju Slovanske jednote imamo še sledeča poročila: Glede taktike seje posrečilo včeraj najti način, za katerega so se zjedinile vse stranke. Izdala se je parola, da se naj Slovanska jednota na noben način ne pustj provocirati, temveč naj mirno zasleduje svoj cilj: padec Bie-nerthove vlade. Nujni predlogi, katerih se bode v torek takoj po izvolitvi odsekov stavilo 14, so se tako razdelili, da odpadejo na mladočehe, agrarce, češke radikalce in slovenske klerikalce po trije, na jugoslovanski klub in češke klerikalce po jeden. z Konferenca klubovih načelnikov je včeraj sklenila, da se izvoli danes le predsednik, v torek pa odseki. Posi. Kramàf je stavil predlog, naj se nanovo izvoli 52 članski šolski odsek. Predsedstvo bode isto kakor v poletju; namesto dr. Laginje bode izvoljen Pogačnik. Odseki ostanejo isti, izvzemši nagodbenega. z Nemški komentarji o taktiki Slovanske jednote. Za Slovana je sedaj prava slast čitati nemške liste. Graški „Tagespost", ki je imela včeraj zjutraj za Čehe le psovke („Buben" itd.), piše zvečer: „Ne da se utajiti, da imamo v Slovanski jednoti tako potenco, da ji ni v državi nobena druga enaka. Mogoče je, da se jim bode izročila dragocena' Bienerthova glava. Konečno stoji ohranitev parlamenta višje ko kabinet . . ." Predvčerajšnjim je še pisala „Tagespost", da hočejo nemški nacijonalci na vsak način Bienertha držati! — Še bolj imenitno opravičuje „Volksblatt" stališče nemških klerikalcev. Krščansko - socijalni poslanci vedo, da je zavlačevanje volitve predsedstva in odsekov tehnična obstrukcija; vendar pa se ne mislijo ne tej ne sledečim taktičnim potezam upirati — ker bi radi ohranili parlament! To piše isti „Volksbl.", ki je še pred dobrim tednom z vso vnemo zagovarjal § 14! Pa dobrim nemškim bac-kom se ne smejo žaliti nemška čustva, se ne sme povedati, da je Slovanska jednota gospodovalna moč v parlamentu. Ako Slovanska jednota čaka rešitve ogrske krize, da bi lahko tudi iz te kovala orožje zoper Bienertha, je pa gotovo to njena pravica — če more zavlačevati odločitev pri nas. In to more — čemu torej kazati samo lastno slabost in zavist, dragi „Volksblatt" ? o Kaj pravijo češki listi? „Union" piše o nastopu čeških radikalcev v sredo sledeče: „Da se razbija v klopeh čeških radikalcev, je v zbornici že nekaj vsakdanjega in tudi abzug-klici ministrom niso nič redkega. Vrhu tega se niso tega separatnega nastopa udeležili niti vsi radikale! : dr. Šviha, dr. Baxa, dr. Hajn in Klofač so prepustili kričanje svojim po grlu krepkej-šim tovarišem ... Kričanje za Funke-jevega govora je bilo neokusno. Funke je govoril kot najstarejši član zbornice in že zaradi tega bi morali radikalci, sami mladi možje, molčati... — Tudi „Den" obsoja neumesten nastop radikalcev v zbornici; k situaciji pa pravi: V čeških vrstah eksistirata dva pro-tivna si ekstrema: na jedni strani vse razdirajoči radikalizem, na drugi pa pretirana diplomatičnost; kako malo prvi imponira nasprotnikom, smo videli v sredo, a tudi pretirana diplomacija dandanes ni na mestu, ko se gre za to, da vladi dokažemo globoko, ne samo umetno nezadovoljnost češkega naroda. — Vest „Lidovih Novin", da je drž. posi. Kramàf bil pri min. pred. Bie-Derthu zaradi odstopa nekaterih nem. ministrov, „Den" odločno dementira. Drobne politične novice. Pomiloščenje banjaluškim obsojencem. Z najvišjo odredbo z dne 11. t. m. je pomiloščenih sedaj vseh 11 Srbov iz Banjaluke, katere je vojno sodišče zaradi sodelovanja pri listu „Otačbina" obsodilo k mnogoletni ječi in so del svoje kazni že prebili. Lani 2. decembra jih je bilo pomiloščenih 9, kateri so bili obsojeni k ječi od 2 — 7 let in so sedeli v Aradu; časnikar Dragomir Jankovič, ki je bil obsojen na 9 let in Peter Stijakovič, obsojen na 1 leto, sta bila pomiloščena bratje!" in ko bi bil položil v te tri krščanske besede najsvetejša in čistejša čustva, bi nas ne bila tako ganila in ublažila, kakor ta kratki in votli „Naj bo!" . Dalje prihodnjiJ. Antimilitaristi na Japonskem. Dr. Bryan iz Kobe - ja na Japonskem piše o antimilitarističnem gibanju v „Les documents du progres: Doslej je militarizem bil na Japonskem vsemogočen. Dasiravno je ogromna vojaška moč pomagala državi do znatnega raz širjenja njenih mej, jo je vendar po drugi strani gospodarsko silno oškodovala. Največji del vseh državnih dohodkov se je v zadnjih letih izdal za armado in vojno mornarico; vsi davki so se morali zvišati, novi monopoli vpeljati — in vendar še manjka denarja za potrebne kulturne naloge. —■ Vojaški patriotizem naroda je bil tako mogočen, da je bil doslej vsak odpor nemogoč. Še le težka gospodarska kriza, ki je sledila zadnji vojski, je odprla mno- gim oči in nova vlada je bila prisiljena znižati proračun za armado in vojno mornarico toliko, da ga je spravila v sklad z davčno silo države. Celo vrsto novih vojaških odredb se je ali preklicalo ali pa odložilo; program povečanja armade, ki bi se moral po načrtu bivšega ministerstva Katsura izvršiti že v 6 letih, se je razširil na 10 let; s tem so se zdatno znižali vsakoletni izdatki. Na vsak način ne misli vlada v prihodnjih letih najeti nobenega posojila v vojaške namene. Vodilni krogi so se neradi udali tem odredbam, ki so tudi nasprotne narodnemu duhu; široki sloji ljudstva, ki pa le teško nosijo velika davčna bremena, so vladine spremembe odo-' brili. Pridružili so se jim tudi mnogi inteligenti iz socijalnih in občečlove-ških nagibov. Že se kažejo prvi začetki mirovnega gibanja tudi v bojeviti Japonski; zadnja, malodane nepremagljiva trdnjava intransigentnega militarizma se grozi porušiti. šele sedaj. Jankovič je bil zaprt v Terezinu na Ogrskem in je bil v nedeljo spuščen. Kriza na Grškem. Vladne predloge, prikrojene zahtevam „vojaške zveze" (organizacija upornih častnikov) je sprejela državna zbornica en bloc brez debate. Nikdo si ni upal staviti niti najmanjšega spreminjevalnega predloga. Posebna komisija, obstoječa iz vojaških dostojanstvenikov, se je mudila ves čas v zbornici. Poslanci so zelo nezadovoljni s tem nasilstvom, a nikdo se ne upa niti ganiti. „Times" poročajo, da se je hotela enkrat zbornica npreti, a načelnik vojaške zveze polkovnik Zorbas je takoj zagrozil, da upelje vojaško diktaturo in zbornica se je uklonila. Častniki sicer kažejo javno svoje antidinastičao mišljenje. Hrvatski in slovenski deželni poslanci v isterskem dež. zboru so izrazili predsedniku srbske samostalne stranke dr. Medako-viču iskreno sožalje nad obsodbo ve-leizdajnikov v Zagrebu. Kongres oktobristov. Sedaj je določen program za kongres te največje ruske politične stranke, ki se bode vršil v Moskvi. O splošnih političnih vprašanjih bodeta govorila Guč-kov in Jerkopin; o šolskih in prosvetnih vprašanjih Anrep, Kapustin, Kljuš-jev, Lješin in Kovaljevski; o lokalni samoupravi knez Golicin, Hlebov, Rod-sjanko, Grim in Nikitin; o poljskem vprašanju Gribovski; o verskih vprašanjih grof Komarovski in Kamjenski; o zemstvih grof Kapnist in Šidlovski. Razpravljalo se bode nadalje o reformi senat», o odgovornosti uradnikov, o proračunu, o delavskem vprašanju, o gospodarskem položaju Rusije iu o omejevanju pijanstva. Demisi jo srbskega ministerstva je kralj odobril in naročil vodjema radikalcev Pašiču in Stojano-viču, da sestavita novo ministerstvo. — Špansko ministerstvo Maura je vsled hudega n aspro tstva liberalcev in demokratov v zbornici odstopilo. Dnevna kronik . Cesare Lombroso, glasoviti kriminalni antropolog, je umrl 19. t. m. v 73. letu starosti. On je začetnik mlade znanosti kriminalne antropologije, on je prvi postavil nauk o rojenem zločincu. Preiskoval je mnogo lobanj raznih zločincev, določal dimenzije in izraze zločinskih lic. Tako je ustvaril poseben tip zločina, ki ga je antropološki razlagal z atavizmom. Znamenja degeneracije so mu bila: slabeji razvoj lobanje, škiljaste 'oči, slabi lasje, pomanjkljiv čut za bolečino, posebna pasija za tetoviranjem itd. Ugovarjalo se je Lombrosovi teoriji, da niso samo zločinci od rojstva in iz navade, ampak tudi od trenutka in prilike, in'da se niti prvi ne morejo sumarično nazivati rojene zločince, ampak bolj produkt obstoječih družabnih in gospodarskih razmer. A najsibo kakorkoli: Lombro-sova dela so dala krepek impulz za teoretično, pa tudi za praktično kriminalno - antropološko delo, ker se je razvila na tej podlagi živahna diskusija v znanstvenih krogih, katere so se udeležili najznamenitejši patološki anatomi in psihijatri naše dobe. Cesare Lombroso se je rodil 1.1836. v Veroni. Oče je bil trgovec. Kot mladenič se je Cesare največ bavil z jezikoslovnim študijem, in mislilo se je, da se posveti filologiji. A vsled nasveta svojega učitelja Marzole se je 1. 1853. posvetil medicinskemu študiju v Padovi. Odtam je šel v Pavijo, odtod pa na Dunaj, in je bil 1. 1859. pro-moviran za doktorja medicine. Kot dijak je obelodanil delo o „vplivu kulture na blaznost in blaznosti na kulturo". Delo je bilo z odobravanjem sprejeto. Ko je aastala vojska med Italijo in Avstrijo, je vstopil prostovoljno kot zdravnik v italjansko vojsko. Svoje izkušnje, ki jih je pridobil na bojnem polju in v laza-retih, je priobčil v delu „Amputacije" in je dobil za to akademično priznanico. V občevanju z različnimi Italjani iz vseh krajev Italije je imel Lombroso priliko se baviti z antropološkim študijem. Preiskoval in meril je tisoče Italjanov in tako dobil oster pogled za anatomske norme in individualne razlike. Ob tej priliki je izdal delo: „Antro-pologična geografija Italije". Prvo večje delo, ki ga je izdelal Lombroso na podlagi svojega obsežnega filološkega in historičnega, antropološkega in psihološkega znanja in dela, in ki je baš isti čas izšlo kakor Darwinov „Nastanek vrst", je bilo „Beli in pisani človek"; tu prihaja v svojih izvajanjih do istih zaključkov, ki odgovarjajo Darvinovi descendenčni teoriji. Delo razvija teorijo o živalskem izvoru človeka, o našem sorodstvu s človeku podobnimi majmuni. L. 1859., ko je izšla ta Lom-brosova knjiga, autorju ni bilo znano niti Darwinovo delo o „nastanku vrst" niti dela Lamarqua in Spencerja. Italija se je nahajala takrat baš pred vojno in nihče se ni brigal za Lombrosovo knjigo. V isti čas spadajo tudi Lom-brosòva prva opazovanja v področju kriminalne antropologije. Ko je seciral nekega zločinca, je našel na njem abnormalnosti na lobanji in druge anatomske abnormalnosti in to ga je do-vedlo k preiskovanju živih zločincev. Izdal je knjigo: „Zločinec v antropo-lološkem in juridičnem razmerju in kot kaznjenec". L. 1862. je kot vojaški zdravnik postal docent psihijatrje in sodne medicine v Paviji. L. 1863. pa je kvitiral. Nastali so zanj težki dnevi življenske bede. Da bi se preživel, je prevajal razna dela na italijansko. L. 1864. je bil imenovan izvanrednim profesorjem psihija-trije in ravnateljem blaznice v Paviji. Njegovo najslavnejše delo „Genio e follia" je izšlo 1. 1894., 1. 1865. pa „Studii clinici sulle malattie mentali". L. 1876. je bil imenovan rednim profesorjem na univerzi v Turinu, in je deloval 30 let; predaval je sodno medicino in psihijatrijo. L. 1904. je pustil stolico sodne medicine in se posvetil samo psihijatriji. Poleg že omenjenih so znamenita njegova dela še: „Poezija y kaznilnici"; 1. 1890. je skupno s svojim učencem Laschijem izdal knjigo: „Politični zločin in revolucija". Politični zločini so učenjaka posebno zanimali. Skupno s Ferrerjem je izdelal 1. 1893. delo: „Žena kot zločinka in prostitutka". Pozneje je izdal še knjigo „o kreti-nizmu v Lombardiji", „Knjigo o grafologici", „Antisemitizem na znanstveni podlagi" itd. Velikansko število večjih in manjših aktuelnih člankov je napisal v razne liste, in lahko se reče, da je njegovo življenje bilo izpolnjeno z najmarljivejšim in najintenzivnejšim delom. Pred par dnevi se je njegovo zdravstveno stanje nekoliko poslabšalo, in že ga je iztrgala neizprosna smrt svetovni znanosti. — „P." o Še nekaj statistike iz „veleizdaj-skega" procesa. — O priliki končnih obrambnih govorov je predsednik bra-nitelje prekinil 637 krat in sicer najbolj dr. Hinkoviča (240 krat) in dr. Lukiniča (126 krat). Obtožence je pa prekinil 161 krat, Valerijana Pribiče-viča samega 83 krat. Besedo je vzel 1 branitelju in 2 obtožencema; eden bra-nitelj je bil globljen za 100 kron in dva obtoženca sta dobila strog ukor. Dr. Lukinič je pa še vložil 1 ničnostno pritožbo. z Kaj je z obsodbo? Med obsojenimi „veleizdajniki" je nastalo veliko nezadovoljstvo, ker še do danes niso dobili obsodbe. Vsako zatezanje z uro-čenjem obsodbe podaljuje njihov zapor. Že so hoteli, da žačnejo stavkati z gladom, ali branitelji so jih odvrnili od njihove nakane, sami pa so pri sodišču intervenirali. Obljubilo se je obsojencem, da kmalu dobijo obsodbo, ki je že v tisku in bo izšla v par dneh na 120 straneh, ter bode torij še bolj obširna kakor obtožnica sama. Prememba ruskega vojnega zakona. Ruski vojni zakon bode skoro znatno premenjen v nekaterih važnih točkah. V to svrho je pri glavnem štabu sestavljeno posebno poverjenstvo, ki dela na to, da bi se službena doba pri peš-polkih podaljšala kakor pri konjenikih. Posebno pozornost pa bodo v bodoče posvetili občni naobrazbi vojaštva. a Največji pesnik lužiških Srbov, Jakob Barte - Čišinsky, po poklicu duhovnik, je zadnjo soboto umrl. a Za profesorja stenografije na vseučilišču v Sofiji je imenovan slovenski rojak profesor Bezenšek., a Kaj mora zrakoplovec znati. Na novi šoli za zrakoplovstvo v Friedrichs-hafenu se učijo tile predmeti: Konstrukcija balona 4 ure (inženir Koler), motoroznanstvo 4 ure (grof Zeppelin jun.), matematika 4 ure (dr. Jonas), aerologia 2 uri (dr. Kleinschmidt), fizika 1 uro , geografija 2 uri, čitanje zemljevidov 2 uri (baron Bassus) potem nemško, francosko, lepopisje po 2 uri, stenografija 1 in telovadba 5 ur. Tega se lorej mora učiti, kdor hoče postati ,.zračni kadet" in razven tega se bodo morali kandidati od prihodnje pomladi vaditi tudi praktično v delavnicah, zračnih ladjah in prostih balonih. Najbolj je kandidatom priporočati pač — telovadbo. a Zvezo hrvaških glasbenikov snujejo v Zagrebu. a Književni dnevnik pod imenom „Vienac" namerava začeti s 1. novembrom izdajati v Zagrebu več hrvatskih pisateljev. a Na Sušaku se je vsled poziva posi. Barčiča vršil v nedeljo sestanek rodoljubov, ki so izvolili pripravljalni odbor za ustanovitev hrvatske ljudske šole v Reki. Šfojerske novice. v Odmevi našega shoda. Pod tem naslovom je priobčil „Slovenec" nekoliko čeških in hrvatskih časniških glasov o ustanovnem shodu „vseslovenske" klerikalne stranke. V tem članku svetuje „Slovenec" zabitim liberalcem (Demšarjev žargon!) naj si prečitajo prav pazno „Venkovov" uvodnik o ljubljanskem shodu. „Slovenec je seveda pobral nekaj njemu prikladnih ocvirkov ven in sedaj upije: Glejte, kako navdušenje vlada za nas pri čeških agrar-cih! ..Slovenec" pa ni omenil, da „Ven-kov" v ravno istem članku opravičuje udeležbo Kotlafevo kot čin politične uljudnosti, da si nadalje „Venkov"ne upa povedati, da se je šlo za ustanovitev klerikalne stranke in daje KotlaF sam v Ljubljani govoril le o Slovencih, ni se pa niti najmanj dotaknil klerikalcev. Isto „navdušenje" je popolnoma umevno, saj gredo slov. klerikalci za češkimi agrarci čez drn In strn in saj se neglede slovanskih tudi strankarski interesi obeh sedaj tako lepo strinjajo. Ostanimo torej le pri stvari, ljubi „Slovenec". — O Stipu Radiču bi tudi trebalo še povedati, natančno po „Pokretu", da je bil svoje čase nekaj tacega kakor n. pr. Krek v mladih letih ali mariborski Verstovšek v svojih boljših dnevih: namreč prav hud „brezverec". Sedaj se je Stipa zaradi svojih dolgov in pa zaradi časti-hlepnosti zapisal slovenskim in upamo da kmalu tudi hrvaškim duhovnikom. Vendar pa bi se naj Stipa, predno zapise črnim svojo dušo, spomnil na nekoliko krepek slovenski pregovor: Far-ško blago in volčje meso nimata teka! v Pogačnikova kandidatura za podpredsedniško mesto v drž. zbornici. V seji „Zveze južuih Slovanov", ki se je vršila minulo sredo, ima „Hrvatska" sledeče oficijelno poročilo: Govorilo se je o kandikatu za podpredsedniško mesto v zbornici. V tem vprašanju se je čutila „Zveza južnih Slovanov" (vsled svoječasnega kompromisa v tem oziru, ki je določil izmenjavo) moralno vezana proti „Slov. klubu", dasiravno se je slišalo mnenje, da lahko v tem vprašanju postopa Zveza po lastni i niči jati vi, ker so med obema kluboma prenehali odnošaji skupnih političnih akcij. Konečno se je sklenilo prepustiti Slov. klubu, da iz svoje sredine določi podpredsednika. —Toliko v pojasnilo cele zadeve in v odgovor „Slovencu". v Kaj pa to pomeni? „Den" poroča, kakor smo včeraj brzojavno ja- vili, sledeče: „Klub slov. klerikalcev kaže zlasti malo zanimanja za obravnavo o bodočem postopanju Slov. jednote, kar vzbuja splošno pozornost in je naravnost v nasprotju z gorečnostjo, katero je kazal predsednik tega kluba v poletju". Bilježimo za sedaj kot vestni kronisti. Vzrok te klerikalne zmernosti se bode kmalu pokazal in bojimo se, da bodo lahkoverni poletni bralci „Slovenčevi" za jedno razočaranje bogatejši. v Delo naših poslancev v drž. zboru. Posi. V. Ježovnik in tt. so vložili nujni predlog za državno podporo obč. Št. Janž naVinski gori, katero je silno oškodovala toča meseca julija. — Nadalje so vložili posi. V. Ježovnik in tt. nujni predlog za državno podporo posestnikom na Sp. Štajerskem, osobito v slovenjgrajskem okraju, kateri trpe na pomanjkanju krme. Besedilo obeh predlogov priobčimo. v Drž. posi. Ježovnik je vložil v državnem zboru prošnje sledečih občin in korporacij za 30% prispevanje države k šolskim stroškom: 1. Obč. Sv. Duh na Ostrem vrhu. 2. Gornjegrajsko učiteljsko društvo. 3. Zveza slov.-šta-jerskih učiteljev in učiteljic. 4. Obč. urad trg Lemberg. 5. Obč. Gradišče (arvežki okraj). v Pol. društvo „Naprej" ima danes zvečer ob pol 6. uri sejo v celjski čitalniški knjižnici. z Iz autonomnega Celja. „Auto-^nomni uradni predstojnik" vedno na novo kaže, da ga ni za širno prebivalstvo, ampak da živi in umre za nemškonacionalno celjsko kliko. Gospod popolnoma pozablja, da bi ne smel biti zastopnik stranke, ampak da mu je dolžnost, varovati objektivnost proti vsem. Če mu kdo ne prija, pa ga kratkim potom pošlje iz Celja, tako kakor sedaj najemnika neke gostilne, ki mu ni ugajal. Kaj je storil „autonomni" predstojnik? Poklical je posestnico gostilne k sebi, jej primerno razložil stvar in jej dejal, da se je oni najemnik predrznil usesti pred „autonomnim gospodom". Drugo se pa potem že še dobi. Neka sredstva se bodo morala najti, da se pride takim samosilstvom v okom. v Mesto Celje ima najstarši „Strelski klub", ki datira še iz onih časov, ko se je strelno orožje še le po malem začelo izpopolnjevati. Početkom 18. stoletja je bil že „strelski klub" tako organiziran kakor sedaj. v Za družbo sv. C. In M. je poslal našemu listu g. Martin Schwer iz Pisec 5 kron. v Iz Laškega trga. „Bralno društvo" v Laškem trgu priredi dne 7. listopada gledališko predstavo v zvezi z drugimi zanimivimi točkami. Na to se p. t. občinstvo že danes opozarja in zlasti c. sosedna društva se prosijo, da se blagovolijo na to ozirati. v Iz Laškega trga. Kopališče v Laškem trgu je baje kupila neka francoska delniška družba. Iz Laškega trga. „Ljudska knjižnica" ustanovljena od „Kluba napr. slov. akademikov" v Celju je vrejena in je jela pravkar poslovati. Njen sedež je lokal „Bralnega društva" v poslopju „Pivnice". Knjige se izposojujejo ob nedeljah od 9—11. ure dopoludne. Želeti je le, da bi se je Slovenci v trgu in okolici prav pridno posluževali. -Izposojevalnina od komada znaša 2 v> kar je z ozirom na veliki pomen, ki ga ima čitanje dobrih slovenskih knjig, gotovo malenkostno in potrebno. v Iz Ivnice. V torkovi noči je nekdo vkradel zvitek bakrene žice, ki je bila namenjena za nov telegrafski vod. Zvitek je tehial 60 kg in se ceni na 120 kron. Žica je ležala na okrajni cesti in tat, o katerem ni sledu, je imel lahko in hvaležno delo. v Iz Radgone. Mestna občina je uredila v Crešnjevcih »in sedaj tudi v Borecih opekarno, ki stane 350 tisoč kron. Pripomniti je treba, da je v Avstriji le nekoliko takih tvornic in sicer v Galiciji. v Od Sv. Marjete na Pesnici. V nedeljo je 17 letni viničarski sin Ivan Macun iz Grada v občini Dragučova streljal s pištolo. Da bi hitreje streljal, je še vročo cev z novega nabasal, pri tem se je pa smodnik vnel in strel je zadel Macuna v desno roko ter ga zelo težko ranil. Lahkomiselni mladini bi se moralo to prepovedati. v Iz Št. Ilja. Nekega 28 letnega Ivana Šobo, ki je bil nekje pri Slovenski Bistrici rojen in ki ga je zasledovalo mariborsko sodišče, je prijelo tukajšnje orožništvo, v Iz Slov. Bistrice. Okrajni šolski svet v Mariboru je enoglasno sklenil, da izreče Jakobu Versolattiju za velike zasluge, ki si jih je kot načelnik nemškega krajnega šolskega sveta pridobil za šolstvo in nemštvo v Slov. Bistrici sploh, hvalo in priznanje. Mož je seveda Italjan in pove katero nemško samo bolj po domače! v Iz Hoč. O kurjaču Augustinu se je sedaj zvedelo, da on ni popolnoma nič kriv Lešnikove smrti, vsled česar je nepojmljivo, da se je v Mariboru v neki gostilni še z ubojem habril, ubojem, ki niti ni bil uboj. Zdravniki so dognali, da je Lešnik umrl za srčno kapjo, ne pa vsled udarca po sencu, kakor se je poprej mislilo. Res je sicer, da se je mrtvecu poznalo po glavi in čelu nekaj lis, a udarci, ki so jih izzvali, niso bili smrtni. Obdukcija je dokazala, da je Lešnika zadela gotovo kap in da je morda to pospešila razburjenost in alkohol. Zaprtega Augu-stina so radi tega izpustili. v Iz Slivnice pri Mariboru. V nedeljo dne 17. tm. se je vozil 70 letni S. Čelan iz Slivnice v Rad vanje. Ker je bil utrujen, je na vozu zaspal, a v bližini vindenavske graščine je v spanju padel z voza in se je na obrazu ranil. Rana sega od ust do levega ušesa, da so ga prepeljali v mariborsko bolnišnico. v Iz Maribora. V pondeljek je hotel 17 letni viničarski sin Karol Ganser iz Celestrina pri Sv. Petru niže Maribora streljati s samokresom. Bil je pa tako neroden, da se mu je samokres pred časom sprožil in mu odstrelil prst na levi roki. v Iz Maribora. Orožništvo iz Gornje Sv. Kungote je privedlo na tukajšnje okrožno sodišče kočarja Petra Smrečnika, ki ima na Šoberskem svojo kočo. Sumi se, da je v godzdu umoril svojo ženo in sina. Zadnjo nedeljo je še krmila svinje, potem je pa izginila in našli so jo mrtvo v gozdu. Različni momenti govorijo, da jo je mož zadavil, kar pa on trdovratno taji. v Iz Maribora. Franc Brumec, še ne 14 let stari sin nekega dninarja je neredno posloval pri raznašanju mleka za tvrdko Jauk, vsled česar ga je včeraj vjutro vzel njegov oče v šolo. Mladi nepoštenjak se je tega tako prestrašil da je v stanovanju Flößergasse 3 odprl z vetrihom omaro, vzel iz nje britev in si prerezal vrat. Ko je prišel potem oče ob 12. domu, je našel sina ležati v mlaki krvi. Dvomi se, da bi težkoranjeni deček okreval. v Spodnještajerski grob v Mainzu. Dne 30. oktobra bode v Mainzu ob 11. uri predpoldan blagoslovljen skupni grob spodnještajerskih (večinoma slovenskih) vojakov ki so umrli v Mainzu, kjer so jih skupno pokopali. Tu se gre za one vojake, ki so bili svoje dni v nemški zvezni trdnjavi Mainz. Nekateri od njih še živijo na Spodnjem Štajerskem in se spominjajo odbeglih dogodkov v svoji nekdajni garniziji. a Pokončevanje škodljive divjačine. Za polaganje strupa so izšli najnovejši predpisi. Komur je poverjeno pokončevanje škodljive divjačine s strupom, mora vedno lastnoročno nastavljati strup, ali pa se mora to goditi vsaj pod njegovim nadzorstvom in v njegovi navzočnosti. Pri tem se pa mora paziti, da se to ne vrši tako, da bi opazovali početje nepozvani očividci. Strupa se ne sme polagati bliže kot 200 metrov od potov in obljudenih krajev, da ne pride domača živina in človek v nevarnost. Pri polaganju strupa se vedno mora ono mesto tako označiti, da ga more vsakdo lahko opaziti in spoznati. Ako treba se mora tudi vse prebivalstvo o polaganju strupa primerno obvestiti. Kranjske novice. d Narodno-napredna stranka za Kranjsko sklicuje za nedeljo 24. t. m. shod davkoplačevalcev ljubljanskih v protest proti od klerikalne deželnozborske večine sklenjenim zakonskim načrtom novega cestnega razreda in občinskega volilnega reda. — Nadalje priredi shoda v Logatcu in v Pre-stranku. d Svinjarskl Tirolec. Peter Te-gischer, tvorniški delavec v tovarni Jožefa Oberwalderja v Domžalah, je pred nekaj me^ci v živinski pohotuosti napadel mlado, nedoraslo dekletce in je posilil. Dobil je zato sedaj 3 mesece težke ječe. d Asistentom deželne bolnice v Ljubljani na porodniškem oddelku in oddelku za ženske bolezni je imenovàn dr. Benjamin Ipavic, bivši sekundarij gg. primarijev dr. Jenka, dr. Šlajmerja in dr. pi. Valente. d Restavracija in kavarna v „Zdraviškem domu" na Bledu se odda. Sedaj je prilika, da se oglasi kak Slovenec ali Slovan za to. Do sedaj so jo imeli v najemu samo Nemci. Primorske novice. o Nekoliko računa iz Goriške. „Soča" prinaša sledeče številke: V mestni skupini je dalo 44.000 prebivalcev 4 laške mandate; med temi je skoro 10.000 Slovencev. — Slovenska mestna skupina šteje čez 18.000 prebivalcev in je dobila 1 mandat. To je juha, ki jo je skuhal Slovencem don Antonio Gregorčič v zvezi z laškim liberalaem Pajerjem. A pri tem ognju si je skuhal Gregorčič še sledeče: z mesti in trgi volijo po novem volilnem redu tudi „krajevne občine", ki spadajo le trgom in mestom kot občinam. Prej so volili samo trgi, t. j. tržne ali davčne občine. Zakaj to? No, Gregorčič je hotel pač tudi trge dobiti v roke s pomočjo teh krajevnih občin, ki so po večini klerikalne. Poglejmo: Trgi sami imajo 9332, dodane vasi pa 8483 prebivalcev. Če bi se v trgih samih dobilo le nekaj klerikalnih volilcev, bi morda zmagal klerikalec. Tako je računal don Gregorchich ; pa se je zmotil, kar so včerajšnje volitve pokazale. o Generalnim ravnateljem paro-plovne družbe „Dalmatia" je namesto dosedanjega dr. Cimadorija, kojega ponovna izvolitev ni bila potrjena, izvoljen Hrvat g. Matej Šarič, dozdanji komercijalni ravnatelj družbe^ o Pevsko in glasbeno društvo v Trstu (podružnica ljubljanske „Glasbene Matice"), ki se je pravkar ustanovilo, otvori svojo šolo z novembrom 1909. leta. o Prepoved točenja mošta. Goriško okr. glavarstvo je prepovedalo točenje novega vina do 31. t. m., češ da se je pojavilo več slučajev driske. Gostilničarji so hudo oškodovani. o Dokument laške kulture! Kdo se ne spominja par mescev nazaj, ko so ob priliki neke kolesarske dirke na Tržaškem italjanski in nemški časopisi na najgnusnejši način blatili slovenske okoličane, češ da so ti natrosili žrebljev na cesto. Stvar se je izkazala kot drzno izlagana, a laški in nemški junaki niso imeli toliko poštenja, da bi bili preklicali. Sedaj pa se izve sledeče: V nedeljo je bila kolesarska tekma na progi Volosko-Reka-Trst. Zmagal je tržaški italjanski kolesarski klub, toda z uporabo skrajno vandalnega sred^va. Doznalo se je, da so ti junaki, ki so se takoj po odhodu zagnali z vso silo naprej, potresali na cesto za seboj risalne žrebljičke, ki so se vdirali v pnevmatike sledečih kolesarjev. fiajnovejša brzojavno in telefonica poročila. Državni zbor. d Dunaj) 22. okt. Danes se je izvršila volitev predsedstva. Oddanih je bilo 408 glasovnic; 141 glasovnic je bilo oddanih praznih (sklep „Slovanske jednote"!); Pattai je dobil 266 glasov in je torej izvoljen, Choc 1 glas. Izvolitev so pozdravili zlasti kršč. socijalci z živahnim odobravanjem. Pattai se je na to zahvalil starostnemn predsedniku Funkej#, izjavil da sprejme izvolitev in obljubil, da bode vodil predsedniške posle z isto nepristranostjo kot doslej in je prosil zbornico podpore za ljudstvu koristno delo. Nato so se izvolili za podpredsednike Steinwender s 323, Starzynski s 324, Zazvorka z 205, Pogačnik s 308 in Pernerstorfer s 307 glasovi, nadalje so se izvolili zapisnikarji in reditelji. Sledilo je čitanje dopisov. d Dunaj, 22. okt. Cesar je sprejel prezidij gosposke zbornice, kneza Win* dischgraetza, Fürstenberga in Schön-burga v posebni avdijenci. d Dunaj, 22. okt. V parlamentarnih krogih (nemških) se tolažijo, da bo razprava o 14 slovanskih nujnih predlogih kmalu končana. Padec nazadnj. ministerstva Maura v Španiji. d Madrid, 22. okt. Kralj je sprejel demisiio ministerstva Maura; sestavitev novega ministerstva je prevzel vodja španskih liberalcev, Moret. d Pariz, 22. okt. Dopisnik pariškega lista „Matin" v Madridu je imel pogovor z novim ministerskim predsednikom Moretom. Izjavil je, da se bode nova vlada predvsem zavzela za spoštovanje in ohranitev javnih institucij, da bode vodila politiko miru in priza-našanja, da bode pa po postavi in pravici postopala proti onim, ki bodo ali so že kalili javni mir in red. Napake prejšnje vlade hoče po možnosti popraviti. Tezuv. z Napulj, 22. oktobra. Vezuv se je zopet začel gibati. Včeraj se je slišalo gromu podobno bobnenje in iz žrela je letelo kamenje. Potovanje ruskega carja v Italijo. z Erfurt, 22. oktobra. Malo pred 9. uro dopoldne je dospel sem vlak z ruskim carjem. Stal je 7 minut, da je car zajutrkoval. z Petrograd, 22. oktobra. „Novoje Vremja' pripisuje potovanju ruskega carja v Italijo velik političen pomen. Četudi se ne more sedaj govoriti še o ničemur trdnem, se vendar lahko reče, da je v zvezi s tem izstop Italije iz trozveze. Stvar stoji sedaj v priprav- ljalnem štadiju, vendar pa se lahko uresniči, ker se strinjajo ruski in italijanski interesi na Balkanu. z Pariz 22. oktobra. Na francosko-italijanski meji pozdravi ruskega carja francoski minister zunanjih zadev Pichon. o Madrid, 22. okt. — Nova vlada hoče takoj proglasiti v Barceloni osebno, društveno in zborovalno svobodo, odpraviti cenzuro in čim prej končati nesrečno vojsko v Afriki. Za politične in časniške prestopke hoče proglasiti amnestijo in razpisati nove volitve. Ljubezenska žaloigra v Celovcu. o Celovec, 22. okt, 23 letnega Julija Seba, člana mestnega orkestra in hčerko nekega meščana, Magdaleno Gradišnik, so našli ustreljena. Dfekle je minulo soboto zapustilo domačo hišo in naznanilo pismeno starišem, da namerava zaradi brezupne ljubezni skupaj s svojim dragim uftreti. Ljubimca sta zapustila pismo, v katerem izražata željo, da bi bila skupaj pokopana. Deželnozborske volitve na Goriškem. o Gorica, 22. okt. Pri deželnozbor-skih volitvah v Gorici in furlanskih mestih so izvoljeni laški naprednjaki. o Tolmin, 22. okt, — Pri deželno-zborskih volitvah v slov. trgih je izvoljen Andrej Gabršček proti klerikalcu Fabijanu. Tržne cene. 21. oktobra. Dunajska borza za kmetijske pridelke. Pri pšenici ni bilo danes podvzet-nega duha in vadi tržnega miru je tendiralo blago v toliko mirno, da so se cene za 5 vin. znižale. Rži se je nekoliko prodalo. Kar se tiče krmil, je bila koruza neizpremenjena, dočim je bil oves