Poslanee dr. Korošec o preganjanju Slovencev. V proraCunskem odseku državnega zbora so zadnje dni razpravljali o zapiranju avstrijskih državljanov ob izbrubu vojske in med vojsko. Tirolski poslanec dr. Gentilli je vložil predlog, v katerem zahteva, naj se vsem po nedolžnem zaprtim in iz domačega kraja odstranjt nim državljanom povrne škoda, ki se jim je povzročila s tem nasilnim postopanjem. V seji dne 5. julija je voditelj notranjega ministrstva grof Toggenburg zagovarjal vlado. Dejal je, da ga boli srce radi tolikih nesreč in škod, a naj bodo gospodje prepričani, da noben politični uradnik ni tiral ljudi vedoma in nalašč v zapor, marveč vsak je to delal s težkim srcem. Odgovarjal mu je poslacec dr. Korošec v bistvu tako-le: Lepo je, da ima gospod grof dobro1 srce, a o tem danes ne razpravljamo. Pač pa razpravljamo o zapiranjih, ki jih naše postave ne poznajo, vsled česar so vse te odredbe bile protiustavne. Gospod voditelj notranjega minlstrstva pravi, da noben politični uradnik vedoma ni delal krivice. Naj mu povem ta le vzgled: Ofie-6.-avgustft-leta-1914 je pokKcal tedanji koroški deželni pred^ednik Friess-Skene k sebi škofijskega kancelarja izpraznjene celovške škofije Quitta ter ga pozval, naj mu pomaga nastopiti proti slovenski duhovščini na Koroškem. Dejal je, da bo on proti slovenskim duhovnikom nastopil '/. vso odločnostjo, češ, ker so srbofili. Vabil je kancelaria, naj mu pomaga, ker bo s tem zelo olajšano stališče novega škofa, ki bo ložje ugnal slovenske duhovnike. Friess-Skene je izjavil, da bo dal prijeti in zapreti slovenske duhovnike ter jih bo dal ob belem dnevu peljati v ječo v spremstva orožnikov z nasajenimi bajoneti. Naj sedijo, četudi ne bo nič iz tega. Kar je tu govoril Skene, je brez dvoma govoril na migljaj od zgoraj. In če je tak migtjaj dobil Skene, so ga dobili tudi drugi. S tem je bila lažnjivim ovadbarn dana prosla pot in preganjanja nedolžnih ljudi so se nemoteno vršila iz osebnih in narodnostnih nagibov. Nekaj vzgledov v dokaz tega! • Župnik Ražun iz Št. Jakoba v Rožu na Koroškem je bil zaprt. Polieijski uradnik Spitzer, ki je prišel ponj, mu je povedal, da ga aretira radi »prevelike politične delavnosti«. Komaj pa je bil Ražun zaprt, je že prišel od šolskega sveta predlog, naj šentjakobska slovenska šola — ki jo je vodil Ražun — združi z nemško pod enotno vodstvo. To so hoteli doseči do zadnjega časa in tako uničiti tamošnjo slovensko šolo. Skene pa je tudi v Trstu, kamor je bil pozneje postavljen kot cesarski namestnik, postopal ravno tako ko na Koroškem. Tudi tam so se vršila preganjanja iz osebnih in narodnih nagibov. V Voloskera se je po izbruhu italijanske vojske nastanilo več političnih uradov, gla\arstva, del namestnije. Prišli so neraški uradniki z otroci. 20 teh otrok je bilo godnih za srednje šo)e. Potreba nemške gimnazije je bila vzpričo 20 nemških otrok v tej hrvaški občini seveda očividna. Kako priti do nemške gimnazije, ko pa je že obstajala izvrstno uspevajoča hrvaška realna gimnazija. To je bilo treba uničiti. Ne bodi lett;-zaprli »o ravnatelja in veHko profesorjev hrvaške gimnazije in zadeva je bila — za Nemce — ugodno rešeoa. Navaja za zgled aretacijo župnika Meška, ter razne druge slučaje na Slov. Štajerskem in Kranjskem. ln kake bode posledice tega postopanja za prizadete? Učitelj, ki je bil tako preganjan, je izgubil doklado; uradnik napredovanje v službi; duhovnik je ostal brez župnije ali pa se mu še vedno delajo težave pri kompetencah; vojaki pa nosijo, koder hodijo, seboj znamko »p. v.« — politisch verdachtig (politično sumljiv) in sami ne vedo zakaj. Posebno pri vojakih so posledice hude. Zato zahteva, naj se vsi ti slučaji preiščejo in če so dotičniki nedolžni, naj se jim izbriše ta znamka. Tako le puščati nedolžne Ijudi s takiih znamenjem po svetu, da jih vsakdo lahko preganja, tega mora biti konec!