Zanimivosti. Najbolj visoka ženska kaznilnica. V Newyorku se že gradi 28 nadstropij visoki nebotičnik, kl je namenjen za žensko ječo. Zlodinke bodo uživale vse udobnosti, a trpele pod strogiimi pravili. Vsaki razred bo strogo ločen od drugega. Tako je namenjeno tretje nadstropje prvič kazmovaaim osebam. Tudi ponovno kaznovane so ločene od onih, katere se že ne morejo poboljšati. Oblasti upajo, da taka joca ne bo »vieoka šola za zločince«. Spodnja nadisropja so namenjetoa telovadbi, ker bi se Ihiša pri velikiih prostih vajah v gorenjih nadstropjiih preveč zibala. Bolnica, jedHnica, knjižnica in cerkev so vse nameščene zgoraj, ker je manj občuten mestni ropot. Majnika se bodo selila v nebotičnik prve ztočinke. Usode iznajditeljev. Ravno pred sto leti je neki kemik na severnem Anglešikem pričel izdelovati vžigalice, katere je prodajai po en šdling škatlp. Za one čase, ko je denar predstavljal mnogo veojo vrednosf kot pa danes, je bilo to sitoo drago in le najboij bogati slojji so ijib kupovali. Štiri leta je tako delal, a ni mu prišlo na um, da bi iznajdbo patentiral. Tako pa ga je prehitel drugi in obogatel, iznajditelj sam pa ni imel od tega nobenih kariisti. — Francoz Ch. Cros je pred Edisonom iznašel fonograf, a ker je opustil pateotitiranje iznajdbe, je umrl kot siromak. — Toda temu in še marsikomu se ni tako godilo kot iznajditelju aluminija. Aluminij je namrec že v starem Rimu nekdo iznašel. Ko je lUberij videl posode izdelane iz tega blaga, se je prestrašil, misleč, da bodo njegove srebrne in zlate posode postale brez vrednosti in dal je iznaijditelja obglavM. — Dostikrat so kaj nenavadni motivi privedli do iznajdb. Tu sem spada tudi pletitni stroj. V času, ko je živel WiilMam Lee, so nogavice le z roko pletli. Lee pa se je zaljubil v neko pletOko. Ker pa ni marala o njem nič slišati, je sklenil maščevanje. Po dolgem trudu je iznašel stroj, ki naj bi nogavice pletd hitro in pooeni, tako da bo ona, td. ga je zavrgla, ob zaslužek. Tako je nastal prvi pletilni stroj, a Lee ni imel dosti koristi od tega. V bližini Nottinghama na Angleškem je postavil tovarno ter od kraljioe EMzabete skušal doseci monopol za izdelavo nogavic s strojem. Kraljica pa ni hotela, da bi prišlo toliko pletilj ob kruh, zato ni dopustila izdelave, kakor je to Lee nameraval. Šel je nato v Francijo v upanju, da se mu bo isto posrečilo tam, a tudi tu ni dobil privoljenja ter umrl v uboštu. Nesmiselne vremenske prerokbe. Dostikrat cujemo trditi ljudi, da je vreme kakega gotovega dne odlooilno za kak pozmejši čas. Kaj je na tem resnice? Ako pregledamo taike prerokbe, nam mora biti takoj jasno, da so vse take nemogoče, ker si po večini same nasprotujejo ter vodijo do nesmisla. Tako je n. pr. razširjena prerokba, da kakršno je vreme 1. januarja, taiko je potem tudi cel mesec januar, in da je vreme 2. januarja (dasiravno je že 1. januarja določeno), odlocilno za februar in ker to še ni zadosti, tudi še za vreme sledecega septembra. Tudi pravijo, da _e vreme 31. dne prvega meseca v letu odločilno za vreme meseca marca, dasiravo je bilo že 1. januarja določeno, kakšno bo zadnjega. Ako je sv. Pavla dan, to je 25. januar, (torej zopet ne drži prerokba 1. januarja) lepo vreme, bo celo leto lepo. Po preTokbi 1. januarja mona biti tudi 25. januarja lepo in ako je temu tako, potem celo leto ne sme biti drugače rn so vse nadaljnje razlage odvec. Tndi se dostikrat čuje, da bo vreme po zimi tako, kakoršno je 2L novembra. Če je torej 1. januarja lepo, mora biti tudi 25. januarja in logifino potem tudi 21. novembra ter bi morali po tej lestvici imeti lepo vreme brez konca in kraja. Toda po ljudskih prerokbah je vreme odvisno le od mnogo drugih dni. Tako n. pr. od Svečnice, t. j. 2. februarja, sr. Medarda 8. junija, 40 mučencev 10. marca, 3. julija to je prvega pasjega dne, sv. Jerneja 24. avgusta itd. Raziskovalci, ki imajo čas za take stvari, si niso prav na jasnem, aakaj ee naj>raje prorokuje za 40 dni skupaj. Mislijo pa, da je to od tega, ker je v času Noetovem 40 dni deževalo itd. Najhitrejše bitje na svetu. Neki aogleški učemjak je temeljito proučaval letalsko zmožnost neke južnoameriške niuhe, znane pod imenom Cephonemia. Učenjak namvlje to muho kot najhitrejše bitje na zemlji, kajti ta preleti v eni uri 1230 km, torej nekako 350 m v sekundi. Z ogromno silo, ki je nakopičena v muhi, se pomika tako hitro, da ima gledalec vtis, da je videl le brezkcuiono črto. Ako bi bil človek zmožen konstruirati letalo, ki bi imelo enaiko brzino, potem bi se dosedanji rekord, ki znaša 460 km na uro, potrojil. Kako se godi angleškemu kmetu. Neki angleSki farmer, ki v veliki meri goji grah, ga ,je lani prodal za 380 funtov, to je za 104.500 Din. Lepa svota, bo vsakdo rekel. Toda preden je postavil grah na trg, je imel stroskov 415 funtov (114.125 Din), torej je imel 10.000 Din izgube. Neki drugi farmer je poslal na trg 39 vreč graha in po odbitku vseh stroškov mu je ostalo še pol krone (25 Din). To si je dal vdelati v okvir kot v &pomin na »sijajno« kupčLjo. Dva kmeta sta prišla v neko londonsko restavracijo, kjer eta si naročila kosilo. Izračunala sta, da sta za krompir, ki eta ga dobila, plačala 4 penije (6 Din). Računala sta še dalje ter dognala, da dobi restavrater za tono krompir|a 180 hintov (49.000 Din), med tem ko je dal zanj samo 3 funte (825 D). Vsaj oden izmed niiju ga je tako prodal. Neki farmer je prodal zgodnje zeljnate glave po 3^ penija (5 Din). Žana njegova pa je drugi dan kupila eno teh prodanih glav ter placala zanjo 1 šiling (14 Din). Tudi angleški sadjerejci se prifožujejo nad slabimi cenami za svoje pridelke. Neki poljedelec je prodal jabolk v vrednosti 1200 Din, a plačati je moral za prevoz na trg, tržno takso ter onenra, ki je jabolka prodajal, 425 Din. Mnogo kupčij je na Anglešikem, ki se ne izplačajo, a najslabša med temi je prodaja sadja in zelenjave. Torej tudi angleškemu kmetu ni postlano z rožicami, kakor bi marsikdo mislil. Pozabljena Tas. V Blagovesčen&k ob kitajski meji se je povmila ruska ekspediicija, ki je preiskala obmejne gozdove. Ob reki Arhari sredi močvirja v notranjosti pragozda je našla vas s 400 staroobredniskimi prebivalci, katera doslej nikomur ni bila znana. Emetje so dobri lovci in tudi premoržni, ker prodajajo Eitajcem kožuhovino, oziroma jelemje rogove za zdravila. Na vasi niso nikoli videli kakega tujca. Ko so (vprašali prisleci, ali imajo tu kakega boljševika, so vprašali kmetje: »Kdo pa je to boljševdk? Nismo o njem nič čuli.«