771318 607007 SEPTEMBER 2002 . C*. v^-iGrand* x Casino Lipica Lipica 5. Sežana - Sloveni|a Tel.: *0S 7310 600 Cavitvo Portorož leto 9 številka 103 cena 180 SIT / Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož B2llllC8l KlOPCI^ — IZHAJA 15. V MESECU- " — primorski uTr'p > Živilska industrija d.d., Industrijska cesta 21, 6310 Izola Po skoraj četrt stoletnem dogovarjanju in političnem modrovanju seje v ponedeljek, 16. septembra 2002 ob 11.30 zgodil prvi temeljni kamen za prvo piransko garažno hišo na prostoru sedanjega makadamskega parkirišča pri piranskem pokopališču, ki so ga postavili županja Občine Piran Vojka Štular ter oba v.d. direktorja JP OKOLJE, Sebastjan Jeretič in FOTO: FK-Primorski utrip Darij Barrile. V javni garažni hiši (pritličje + 6 do 7 kletnih etaž) bo 220 parkirnih mest, naložba Okolja z DDV 761 milijonov SIT (finančni lizing 240 milijonov), dokončana pa naj bi bila v osmih mesecih. 6. srečanje Lokalnih časopisov Slovenije bo v petek, 4. oktobra 2002 ob 10. uri v Hotelu Perla v Novi Gorici, v organizaciji novogoriškega tednika OKO. Predvideni sta dve aktualni temi: Oglaševanje in mediji ter Novinarji in volitve. Pričakujejo okrog 100 udeležencev iz 40 časopisnih hiš. Lani je bilo v Slovenski Bistrici v organizaciji časopisa Panorama, predlani pa v Portorožu v organizaciji Primorskega utripa. Svečana otvoritev podružnične OŠ Vincenzo de Castro Piran v Luciji bo 2. oktobra 2002 ob 10.00 uri. Kar je čisto in jasno je resnično! Popolna oskrba vida Za vaše oči Fotooptika Rio poskrbi! Ljubljanska 24, IZOLA Tel.: 64 00 500 Joras bo zbiral podpise za predsednika države Pravemu navalu (14) kandidatov za SLS in predsednik Narodne zveze , ssssaszArJi KV gos„„sk, dd,v«c « Secovg z, sv,„,k, fiZ 's000 sir“4'r “ea šF52 * bo sedanji občinski svetnik, član predsednika države. Zdaj mora, zato PnPravlJa tudl SV0J vol,lm ProSram- Park 04$r S J1 T 1 Š r k R A O R I A PORTOROŽ Senčna pot 2, 6320 Portorož Tel.: 00386 05 674 09 50, fax: 674 09 51 V neposredni bližini Avditorija Posebna ponudba: * Rojstni dnevi * Srečanja * Pogostitve ob sprejemih * Hladno - topli bifeji * Dnevni menuji T rrr 1 11 P|i ! l l 111 1 1 j 1 1 ,lf-t 8 1 | r>p£r=f 1 im ThI Ml ■ , m-* Ob občinskem prazniku občine Piran (15. oktober) bo svoja vrata odprla Visoka šola za podjetništvo v prečudoviti prenovljeni palači Trevisini, ki bo s svojimi študenti (okrog 300) in gostujočimi profesorji v Piran prinesla nov življenski utrip. Ob občinskem prazniku bo predsednik Republike Slovenije Milan Kučan v občinski palači slovesno odprl predsedniški salon nove Galerije Občinska palača in se udeležil koncerta ob 150-letnici Mladinskega pihalnega orkestra Piran. Vlada ribičem - kodeks obnašanja Ir vi \ »Odprta vprašanja med državama je potrebno reševati strpno in sporazumno ter pri tem upoštevati potrebe in interese prebivalcev teh območij, so se na incidente odzvali obalni sindikati. Ribiči smo strpni ljudje, vendar povejte nam že enkrat do kod smemo loviti ribe, sta med drugim v Piranu povedala predstavnika hrvaških in slovenskih ribičev Daniele Kolec in Zlatko Novogradec, ko sta pred novinarji brala »ribiške točke premirja in poziv vladama«. In končno sta vso ribiško zmedo v Piranskem zalivu sprevideli tudi hrvaška in slovenska vlada. Premiera Račan in Drnovšek sta naročila podkomisiji SOPS za ribištvo izdelati nov red - kodeks obnašanja za ribiče. Nastal je začasni trimesečni režim, ki bo veljal na celotnem območju od Ankarana do Vrsarja, ki ga predvideva obmejni sporazum - tudi kje, kako, do kod in s čim loviti ribe na morju. Pravice ribičev so v glavnem izenačene. Ribolov v »kalnem« ni več mednarodni incident temveč prekršek, ki bo zaposloval ribiške inšpektorje, upravo za pomorstvo oziroma luške kapitanije ter instrumenta odgovarjajoče kazni. Na morju bo mir. Daniele Kolec in Novogradec v Piranu Zlatko Portorož-Obala 14B, tel. 05/674 41 49 V centru Portoroža nasproti starega hotela Palače Menjalnica ODPRTO VSAK DAN OD 8.00-21.00 S.p.Ivan Konstantinovič univ.dipl.ekon. Jk šifra Izola-Kristanov trg 2, tel. 05/640 11 10, fax: 05/640 11 11 OBALA V MALEM immobili Nepremičnine www.sifra-nepremicnine-sp.si NAKUP, PRODAJA, ZAMENJAVA HIŠ, STANOVANJ, PARCEL, IMAMO LICENCO IN 12 LET DELOVNIH IZKUŠENJ PRI POSLOVANJU Z NEPREMIČNINAMI Foto color laboratory Obala 7, Bernardin, 6320 Portorož - Tel.: +386 05 674-0880 O) - za prenos fotografije s CD, disketa (flopy disk), SMART Media, Compact Flash iz digitalnega fotoaparata na fotografski papir | Županj aVojka Štular 1 1 Nihče ni imel predstave o razsežnosti starih problemov v občini Zdi se, da vam je, kljub slabim izgledom na začetku vašega mandata, uspelo razrešiti nekatera ključna vprašanja piranske občine v zvezi s starimi, za mnoge pojme nesmiselnimi in lahkovernimi potezami prejšnjih vodstev, kar je pripeljalo do tožb in tudi že odneslo milijone. Črne inačice teh dogajanj bi, če bi se uresničile, spravile občino na rob proračunskega stanja. Lahko za bralce Primorskega utripa v zvezi s tem naštejete poglavitne vaše poteze? »Pred štirimi leti pravzaprav nihče, vključno z mano, ni mel predstave o vseh razsežnosti problemov, ki so nastali zaradi napačnih in za občino škodljivih odločitev mojih predhodnikov na čelu Občine Piran. Predstavljala sem si, da se bom lahko takoj nemoteno lotila razvojnih projektov na področju gospodarstva, vzgoje in izobraževanje ter se v celoti posvetila zagotavljanju pogojev za dvig kakovosti kulturnega življenja v občini, socialno varnost in zdravje občanov, oživljanju starega piranskega mestnega jedra in razvoju podeželja ... Žal pa sem se morala ob vsem tem zakopati še v pravne spise in enega po enega reševati tudi po več kot desetletje stare sodne spore. Nekateri so bili videti tako brezupni in nesmiselni, da bi najraje poslala pred sodišče tiste, ki so vse skupaj zakuhali. Vendar novi, bolj ali manj upravičeni, sodni procesi niso bili tisto, kar je občina takrat potrebovala, zato sem se začela z nasprotniki pogovarjati in pogajati. Takšen pristop pa je seveda zahteval zelo veliko časa in truda. Mnogi so bili nad mojim ravnanjem presenečeni in celo navdušeni, nekteri pa so zaslutili priložnost za izsiljevanje. S prvimi smo sklenili dogovore ter sodne in izvensodne poravnave, drugi so se grdo ušteli. Prav v teh dneh pripravljamo kočno obliko menjalne pogodbe z Marino, potem ko sem sporazume že podpisala z Splošno bolnišnico Izola, z družbami Drogo, SCT za Fieso, Hoteli Bernardin, Hoteli Piran... K uspešnim zaključkom pogajanj in doseženim sporazumom je s svojim strokovnim vztrajnim delom pripomogla občinska uprava in občinski svetniki s svojimi odločitvami. Združeni smo bili uspešni. Druga zgodba je podjetje Imperial Palače, kjer nisem našla razumih sogovornikov, zato sem podjetje odpravila z odstopom od najemne pogodbe. Konec tega meseca bo Občina Piran objavila mednarodni razpis, s katerim bomo poiskali novega, resnega strateškega partnerja za prenovo in trženje hotela. Stari hotel Palače bo znova zaživel že v naslednjem županskem mandatu. To je moja obljuba.» Izgleda, da je na površju še en problem. Naslednik ljubljanskega Mibexa grozi z visokimi zahtevami. Presenečenje za občino? »Zadeva Mibex je povsem drugačna kot sodni spori, ki sem jih omenjala. V ta spor med Ministrstvom za okolje in prostor in naslednikom Mibexa, podjetjem Ars inženiring, je bila občina vpletena le posredno, in sicer z odločbo o odstranitvi ruševin. Podjetje Ars inženiring je dobilo spor z ministrstvom za okolje, prostor in energijo in ima zdaj pravnomočno gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo nekdanjih hotelov Helios in Orion. Občina Piran investitorja pri načrtovani gradnji ne bo ovirala, seveda če bodo dela potekala v skladu z veljavnim gradbenim dovoljenjem in občinskimi odloki, ki opredeljujejo pogoje za gradnjo v tem območju.« Občina Piran 15. oktobra praznuje svoj praznik. Pravzaprav se zdi, da bosta od letos dalje pa v bodoče v Piranu kar dva praznika; solinarski in občinski - uradni. Sicer pa, ali nam lahko na kratko opišete kako bomo 15. oktober obeležili letos. Lahko pričakujemo tudi kakšno otvoritev in kdo so letošnji nagrajenci? »Moram priznati, da sem zelo vesela, ker nam j e skupaj z družbo Mobitel in Turističnim društvom Piran uspelo oživiti nekoč znameniti solinarski praznik. Piran mora razvijati tiste svoje značilnosti, ki gradijo identiteto občine in utrjujejo skupnost. Prepričana sem, da se bomo tudi za letošnji občinski praznik ob številnih priložnostih zbirali v velikem številu. Imamo ogromno razlogov za slavje. V ponedeljek bomo položili temeljni kamen za prvo piransko garažno hišo. V Piranu poteka prenova glasbene šole, knjižnice in dnevnega centra za starejše občane, kijih bomo odprli do konca leta. Mladinski epicenter v Piranu bo ob svoji prvi obletnici prihodnji teden dobil novo računalnico, manjšo slovesnost pa bomo priredili tudi na treh trgih prenovljenega Pirana. Konec meseca se bo nadaljevala gradnja ceste v obrtno cono in obnova Liminjanske ceste v Luciji, kjer poteka tudi prenova osnovne šole z italijanskim učnim jezikom. Ob našem prazniku nas bo obiskal tudi Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, ki bo slovesno odprl predsedniški salon naše nove galerije Občinska palača in se udeležil slavnostnega koncerta ob 150-letnici mladinskega pihalnega orkestra Piran. Ob občinskem prazniku bo svoja vrata odprla Visoka šola za podjetništvo v prečudoviti prenovljeni palači Trevisini, ki bo s svojimi študenti in gostujočimi profesorji v Piran vnesla novo življenje.« Piran je očitno zelo simpatično mesto za protokolarne obiske, ki se jim kot županja morate zelo posvečati. V vašem mandatu ste sprejela in gostila že kar nekaj pomembnih tujih visokih gostov. Koliko pomeni to tudi strošek za občino in ali vam slovenski protokol (vlada) kaj povrne? In še, nekateri komentarji ljudstva so, da tudi vi kar pogosto potujete v tujino. »Naj kar takoj pomirim zaskrbljene »komentatorje«. Zaradi preobilice dela doma v Piranu ne uspem izpolnjevati vseh svojih obveznosti v tujini. Kar ni prav. Občina Piran, ki živi od svoje prepoznavnosti v tujini, mora imeti razvejano mednarodno sodelovanje. Letos sem našo zahodno mejo prestopila trikrat, zavrnila pa sem več kot dvajset povabil. Zaradi tega so me celo »ošteli« posamezni direktorji hotelskih hiš v občini, ki od mene pričakujejo aktivno udeležbo v promociji občine Piran v tujini. Zato so mi iz srca čestitali za lansko sklenitev pobratenja med mesti Piran in Indianapolis. To sodelovanje je že prvo leto prineslo velčkratno povečanje števila nočitev ameriških gostov v Piranu. Občina Piran je pobraten s številnimi občinami, je članica evropskih združenj mest, ki jih povezuje bogata kulturna in arhitekturna dediščina. Sodelujemo z mesti oljk, vina in soli. Sodelovanje je osnova boljšega spoznavanja ljudi in zbliževanja različnih narodov in kultur. Tudi to je poslanstvo Pirana, saj v njem živijo radoživi, prijazni in kreativni ljudje, zazrti v prihodnost. Državniški obiski v Piranu so v celoti strošek protokola uradov Predsednika Republike Slovenije, Vlade Republike Slovenije in posameznih ministrstev, ki nas zaprosijo za te sprejeme. V Ljubljani seveda poznajo in cenijo urejenost našega mesta ter visoko usposobljenost službe za mednarodno sodelovanje in protokol Občine Piran. Državniške obiske vselej izpeljemo brezhibno, tudi tiste na najvišji, predsedniški in kraljevi ravni. Omeniti moram, da si za te obiske prizadevajo številne slovenske občine, vendar jih v Piranu prekašamo. Vedeti morate, da takšne publicitete, ki jo prinesejo državniški obiski v tujini preprosto ni mogoče kupiti z oglasi. Upam si trditi, da so državniški obiski za Piran najcenejša reklama v svetu.« Izteka se vaš štiriletni mandat in tudi mandat sedanjega občinskega sveta. Kako ocenjujete prehojeno pot in uspehe občine. Boste uspela kot županja še v tem mandatu položiti temeljni kamen za gradnjo garažne hiše v mestu? »Mislim, da sem si s svojim delom v najtežjih preizkušnjah za občino Piran zaslužila priložnost, da pokažem, kaj sem sposobna narediti potem, ko sem te preizkušnje premagala. Kar sem pred štirimi leti obljubila svojim volilcem, sem uspela izpolniti. Le garažna hiša v Piranu in lucijska cesta v obrtno cono, na kateri se bodo dela nadaljevala konec tega meseca, bosta končani v prihodnjem letu. Spoštujem vse svoje protikandidate in jih ne podcenjujem, vendar sem prepričana, da bom v naslednjih štirih letih občino vodila dobro. Ker imam ustrezno znanje in ker sem si ob svojem delu pridobila dragocene izkušnje, ki jih ostali nimajo. Ne vem, ali bo zadostoval en sam obisk volišča. Bi bila pa zelo vesela, če bi si Pirančani in Pirančanke le z enim krogom prihranili več kot tri milijone tolarjev. Ta denar bomo namreč še krvavo potrebovali za ambiciozne razvojne projekte pred nami: prenovo celotnega središča Portoroža, vključno s starim hotelom Palače, območjem nekadnje tržnice Kaštel in štiripasovnico z osrednjo zelenico in parki. Zame je sicer najpomemebnejša izgradnja več kot sto novih nepridobitnih stanovanj za piranske občane, ki bodo tako od leta 2004 lahko svoj stanovanjski problem reševali doma. Ravno tako pomembna je izgradnja doma za upokojence, knjižnice izpostave mladinskega centra v Luciji, kjer bomo že prihodnje leto vnovič postavili železniško postajo. Občina Piran je zelena turistična občina, zato bomo nadgradili centralno čistilno napravo na Forančah in jo prilagodili najzahtevnejšim evropskim standardom. Tudi vse nove turistične zmogljivosti bodo morale zadovoljiti naj strožje naravovarstvene kriterije. To velja tako za skorajšnjo ureditev golf igrišča in modernizacijo letališča v Sečovljah, kot tudi za urejanje Fiese in izgradnjo novih hotelov v Portorožu. Ne glede na to, da smo med slovenskimi občinami na prvem mestu po deležu sredstev za kulturo, ki jih namenjamo svojim občanom, bomo nadaljevali z novimi vlaganji v kulturo in umetnost. Še več bo še bolj kakovostnih prireditev, predstav in razstav. Nadaljevali bomo z vlaganji v predšolsko vzgojo, izobraževanje in še okrepili prizadevanja za ustanovitev Primorske univerze. Svojo univerzo Primorci potrebujemo in si jo zaslužimo. Občina Piran je sicer najbolje komunalno opremljena občina v Sloveniji, a tudi na tem področju je prostor z izboljšave. Nadaljevali bomo z deli na kanalizacijskih omrežjih, linijah javne razsvetljave in rekonstrukcijami preobremnjenih občinskih cest, kot je Belokriška ulica. Več sredstev bomo namenili tudi za urejanje zelenih površin, otroških igrišč, kopališč, sprehajalnih poti in kolesarskih stez.« 10. novembra bodo lokalne volitve. Znanih je že kar nekaj neuradnih kandidatov za župansko mesto, med njimi tudi kandidat LDS, vaše koalicijske stranke. Boste ponovno kandidirali za županjo in ali računate na zmago že v prvem krogu? »Da, kandidirala bom za županjo. S svojim dosedanjim vodenjem občinskega sveta Občine Piran sem dokazala, da znam prisluhniti vsem političnim opcijam, jih usklajevati in jih na koncu tudi pripeljati do konsenza glede ključnih razvojnih ciljev. Tako bo tudi v prihodnje.« Franc Krajnc Odgovorni urednik Primorskega utripa POHVALA TURISTIČNIM DELAVCEM Ob izteku poletja in zaključku turistične sezone na naši obali, ko veliko beremo o dobrih in slabih straneh turizma, se čutim dolžna napisati nekaj pohvalnih besed o ekipi turističnih delavcev zunanjega bazena hotela Metropol v Portorožu. Kakor vsako leto, tudi letos skupaj s prijatelji in znanci redno obiskujem bazen. Zakaj prihajamo prav v ta bazen že vrsto let? Ne zaradi lepo urejenega bazena, toplote sonca in morja, marveč zaradi turističnih delavcev, ki so prijetni, ustrežljivi, delajo s srcem in dušo. Med njimi se počutim domače, prijetno in predvsem varno. Letos je ekipa nova, vodi jo pa gospod Nenad Petkovič, ki ima pri izbiri srečno roko, pomagajo mu pa njegove psihološke sposobnosti. Seveda je delo najbolj odvisno od vodje, ki je vedno nasmejan, ustrežljiv in s svojim toplim, kulturnim odnosom do gostov daje ostalim vzgled. Zato zasluži vso priznanje. Delavci v ekipi so sicer mladi a olikani, prijazni in delavni. To je predvsem zasluga g. Nenada, ki zna ekipo voditi, ji svetovati in jo tudi korigirati. Pozornost, ki jo delavci pokažejo predvsem do nas starejših, invalidov in otrok je vredna javne pohvale, zato bom napisala njihova imena: Verica, Vučko, Kemal, Nebojša, Matevž, Mitja, Matej, Aljoša, Dejan M. in Dejan R.. Sonja ter Nataša. Prosim upravo hotela, da to delavcem posreduje in upošteva pri nagradah in priznanjih. Žal se bazen zapre že ob 19. uri - mnogi bi pa želeli ostati vsaj do 20. ure. Prav tako je bazen zaprt že od 15. septembra dalje, želja pa bi bila, da bi bil odprt do oktobra - seveda le ob lepem vremenu. Toplina in pozornost turističnih delavcev, ki privlači turiste, je najboljša reklama, to pa gostje posredujejo svojim znancem, saj pregovor pravi: DOBER GLAS GRE V DEVETO VAS. Breda Rustja, Lucija Ukmarjeva 14 v imenu: Ivice Rožič, XXXDIVIZIJE 14, LUCIJA Nade Fikfak, Malija 30, IZOLA Majde Pečnik, Glinškova ploščad 21, LJUBLJANA Verice Varušak, Obala 97, LUCIJA in mnogo drugih. primorske novice Bmediteran festival Z VELIKO POMOČJO PRIJATELJEV KONCERT ZA MEDITERAN Četrtek, 26. septembra ob 20.00 na Manziolijevem trgu v Izoli VLADO KRESLIN, ZORAN PREDIN, JANI KOVAČIČ, ANDREJ TROBENTAR gostitelj bo MEF z NOB, prišel bo FRANCI BLAŠKOVIČ in še kdo Število obiskovalcev omejuje velikost Manziolijevega trga, vstopnice lahko rezervirate na tel. 05 64 18 303. ■ 'i ~ primorski utp JUBiški praznik Izolani in Pirančani so bili za arbitražo Vse bolj tradicionalen in tudi pester izolski ribiški praznik je letos privabil nekaj tisoč obiskovalcev, ki so si lahko ogledali vrsto prireditev in nastopov, med katerimi je precej medijskega zanimanja pritegnilo pogajanje med Piranom in Izolo za pomiritev med mestoma zaradi »stoletnega vojnega stanja«, mirovni sporazum pa še vedno ni podpisan. Tokrat so pogajalci v Izolo pripeljali celo oglejskega patriarha, ki je želel končno le pomiriti Izolane in Pirančane, a tudi njemu ni uspelo. Figov top na odru pogajalcev na Velikem trguje v Izoli je bil dovolj zgovorno opozorilo Pirančanom, da bi se bilo treba vdati in sprejeti zahteve Izolanov. Pihalni orkester iz Boršta Na koncu neuspešnih pogajanj je uspešno zaigral pihalni orkester iz Boršta. Letos je postala aktualna arbitraža, zato naj bi jo bili pripravljeni sprejeti tako Pirančani kot Izolani. Avtor Srečko Gombač je pripravil zabavno odrsko predstavitev, za sceno pa je poskrbela Janja Sever. Pomagal je tudi znani novinar in glasbenik Mef. Vse je že kazalo, da bo arbitru iz Ogleja letos uspelo doseči sporazum... Piranska advokatinja Šalamura si je celo zakrila oči (na fotografiji) ob poslušanju svoje nasprotnice, izolske advokatinje Feferine, ki je Pirančanom natresla kar nekaj slabosti. »Res je, da imate v Piranu velike figove liste, a v Izoli imamo najdebelejše fige. Izolani nikoli ne govorijo grdo ampak po resnici.« Šalamura ji odgovarja: »Od zmeraj so nam bili Izolani nevoščljivi. Če so Piran napadli Venziani so hoteli biti napadeni tudi Izolani.« Feferina pa spet. »Zadnji bot je Steljo Bidon tuku ženo na Tartinijevem trgu P' e Jn a °. a m kričal, da le perilo slabo oprano. Ko smo ga vprašali , „ ? zakaj tuče svojo ženo je odgovoril, da ne tuče svoje žene ' „ .... , ampak samo popravlja pralni stroj.« Ko je arbiter Moderz. ... J J ’ patriarh iz Ogleja sprevidel, da tudi letos ne bo prišlo do Pr'staJtt/°, "a, vse pomiritve med Pirančani in Izolani in da barufe še ne bo * 6 ° konec, je prekinil pogajanja, ki se bodo nadaljevala * naslednje leto, ob verjetno že jubilejnem ribiškem prazniku v Izoli. hi si prikegljali pršut Izolsko kegljaško društvi vsako leto ob ribiškem prazniku pripravi tekmovanji v kegljanju za pršut, pa tud, srečolov. Z letošnjimi uspeh, so bili kar zadovoljni. Pogajanja Izolska advokatinja Feferina našteva slabosti Pirančanov in to tako prepričljivo, da ji je publika zaploskala, piranska advokatinja Šalamura pa si je kar zakrita oči. FOTO: FK-Primorski utrip. Njegovo veličanstvo patriarh iz Ogleja (Moderz) je nekaj časa skrbno poslušal pravdanje advokatinj ..., in končno odločil - arbitraža ni uspela, pogajanja se nadaljujejo naslednje leto. Figov top - strašno orožje Izolanov s katerim so nekoč I i 41. * Slastne županove ribe Sabina Franček Neko jutro slučajno vklopim televizor, da preverim ali je moja ura točna. Naletim na Sabinin prispevek o Valentinovem. Drugačen kot smo jih sicer vajeni. Sproščen, prijeten prispevek. Zanimiv pristop novinarke, ki me je že na prvi pogled tako pritegnil, da sem oddajo Dobro jutro gledala do konca. Od takrat, če je le mogoče gledam Dobro jutro Slovenija. Oddaja ponuja marsikaj novega, je poučna in ni težko ugotoviti, da jo tako voditelj kot novinarji pripravljajo z ljubeznijo in srcem. Odkod prihajaš Sabina? »Rojena sem v Ljubljani , vendar na Slovenski obali živim že dobrih 10 let. Recimo, da sem postala umetna Primorka, temu tu rečejo ‘forešta’ z ljubljanskim naglasom, sicer primorskega državljanstva še nimam, ampak s časom si ga bom priborila.« Kako si začela novinarsko pot? »Tako enostavno in hkrati zapleteno vprašanje. Verjetno mislite, da študiram novinarstvo in sem zato zaplavala v te vode. No, usoda je popolnoma drugačna. Že v srednji šoli sva imeli s sošolko »manijo«, recimo temu tako, da sva vsako leto obiskali kakšno avdicijo. Spomnim se, da sem bila stara 15 let, ko sem sedela v množici ljudi v avli RTV v Ljubljani in se spraševala zakaj sem tam. Saj, na koncu koncev mi je bilo zmeraj všeč, ker sem lahko nekaj povedala v kamero. Zdelo se mi je,da sem že skoraj Marylin Monroe . Potem, proti koncu gimnazije meje navdušenje minilo, lansko leto pa sem zopet sla na avdicijo na POP TV in bila sprejeta za »Extra« novinarko. Splet okoliščin, morda tudi usoda, meje po določenem času pripeljala na vrata nacionalke.« Kaj te je tako navdušilo? »Če sem popolnoma iskrena še sama ne vem. Recimo lansko leto nisem imela namena obiskati avdicijo. Ravno sem prišla z enotedenskega izleta in sem zagledala na televiziji, bombastično reklamo o avdiciji. Pogovarjala sem se z mamo. V bistvu mi je ona predlagala. Vse adute imaš v svojih rokah, mi je dejala. Na koncu sem bila sprejeta, ne boste verjeli, med 650 kandidati.« Ali teme za prispevke izbiraš sama? »Jaz predlagam določene teme za reportaže, potem pa se z uredniki pogovorimo, ali je to dovolj zanimivo. V bistvu se zmenimo demokratično zmenimo, ni avtokracije. Na primer, ti moraš to in ti to... So pa tudi seveda prispevki, dnevno-informativnega značaja, ki pa mi jih določi urednik, odgovoren za to področje.« Naletiš kdaj na kakšne težave? »Kakšne narave? S sodelavci? Redko. Tako kot v vsaki drugi službi tudi tu pride do nesporazumov. Mislim, daje to popolnoma naravno. Nemogoče je sodelovati z različnimi ljudmi in pri tem ne naleteti na konflikt ali oviro. Bi bilo preveč lepo,da bi bilo resnično.« Prijetnosti pri tvojem delu? »Teh je veliko. Od tega, da vedno spoznavam nove ljudi in zato mi ni nikoli dolgočasno. Resnično. Jaz pravim,da hodim v službo - ne grem delat. To je precejšnja razlika. In če vem, da delam z zanimivo ekipo potem je dan takoj lepši.« Pri tvojih prispevkih ni težko ugotoviti, da izbiraš naključne sogovornike. Bo tudi >’ bodoče tako? »Da, moji sogovorniki so v večini primerov natančno, a naključno izbrani. Tudi, če se morda na prvi pogled zazdi, ni vedno tako. Oči in ušesa imam zmeraj na preži.« Kaj pa kot mlada, ambiciozna ženska je tvoja pot do uspeha daljša kot recimo zasanjanem, zaspanem moškem politiku? »Zanimivo vprašanje. Sama sebe nisem nikoli gledala v luči nekoga drugega. On pa je, recimo uspel, ker je imel dobra poznanstva. Ne vem. Na svoji poti, do sedaj, moram potrkati ob les, nisem naletela na večje ovire. V Alkimistu piše, da ima vsak svojo osebno legendo, ki jo mora živeti. Nihče mi ne more povedati katera enačba za uspeh je prava zame, kot tudi jaz ne morem nikomur zagotoviti,da če ubere to pot, bo zagotovo človek oblečen v srečno srajco.« Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske obale in zamejstva primorski u^p Glavni in odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož, Tel./Fax: 05 677 0185, tel.: 05 6777 140, E - pošta: informa.portoroz@siol.net Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija: Obala 125, Lucija Tel.& fax: 05 677 0185, GSM 031/851-240 Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna VEK Koper Ustanovitelj in izdajatelj: «/Wi?5)(g7 Tržno komuniciranje in informiranje Portorož, Obala 125, Tel./Fax: 05 677 0185, tel.: 05 6777 140 Adrijana Krajnc Vasovič s.p. Matična št. 1094343 DURS, Davčni urad Koper, Izpostava Lucija. Davčna št. 59225246 Transakcijski račun št.: 10100-0035275306 BK, PE Lucija Letna naročnina (za 12 številk) 1.800,00 SIT Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost (DDV) po stopnji 8,5 %. Naši obalni župani so res polni dobrih zamisli. Najprej se je skupina, ki jo je na čolnu spremljal celo notranji minister, odpravila na morje, vendar je skrbno pazila, da ne bi prekoračila sredinske črte. Nalovili so celo skoraj pol polno kaseto rib. Izolska županja Breda Pečan jih je potem korajžno prenesla kar mimo carine na teraso Hotela Marina. Za vsak primer so ribe še prej pregledali, če morda nimajo na repu vtisnjene hrvaške zastave. Potem so županji Breda in Vojka in župan Dino ribe lepo spekli, domačinka Breda Pečan jih je podelila udeležencem ribiškega praznika. Kaj bi sporočila tvojim kolegom? »Vsak nov dan je nov začetek. Mislim, da to ne velja le za moje kolege, ampak univerzalno za vse ljudi, ker življenje je jin-jang. Svetlo in temno. Če pa si rečeš, ‘ hočem-znam-zmorem’, potem si prehodil že pol poti. SK Izola Zaščitili bodo muzejsko lokomotivo Ob 100 - letnici Parenzane (Porečanka) je bilo veliko aktivnosti, zapisov in tudi načrtov kako najbolje obeležiti spomin na pomemben zgodovinski čas, ko je od Trsta do Poreča sopihala lokomotiva malega vlakca. Osrednja proslava je bila pred železniško hiško v Izoli, le nekaj sto metrov stran, pri črpalki v Izoli, pa so postavili kopijo lokomotive, ki bo, kot poroča izolski Mandrač, dobila tudi zaščito pred vremenskimi nevšečnostmi. Zaščitno ogrodje je financirala evropska skupnost izdelali pa so ga domači obrtniki. Družbi Instalacija d.o.o. Koper podelili dva certifikata V ankaranskem gostišču Mulino je bila v četrtek, 12. septembra 2002 krajša slovesnost, na kateri je predstavnik Slovenskega inštituta za kakovost in meroslovje (SIQ) Ljubljana podelil koprski družbi Instalacija d.o.o. (skupina Istrabenz) certifikat ISO 9001: 2000 in okoljski certifikat ISO 14001:1996. S tema dvema certifikatoma se potrjuje, da ima družba v skladu z zahtevami urejeno skladiščenje in pretovarjanje naftnih derivatov ter vzpostavljen in ustrezno vzdrževan sistem vodenja, ki izpolnjuje zahteve navedenih standardov. Priprave na pridobitev certifikatov so se v družbi začele že konec leta 2000. Kar šest sodelavcev je pridobilo naziv notranjega presojevalca za področji kakovosti oziroma ekologije, intenzivno izobraževanje pa je v procesih pridobivanja certifikatov vključevalo vse zaposlene. Direktor Instalacije d.o.o. Boris Gorup je ob tej priložnosti predstavil dejavnost Instalacij, kjer letno pretovorijo kar 1,8 milijona ton naftnih derivatov. Začela seje tudi izgradnja novega rezervoarja s 60 tisoč m3 prostornine za 90-dnevne državne blagovne rezerve naftnih derivatov. Svečane podelitve so se udeležili, predsednik uprave Holdinga Istrabenz Igor Bavčar, bivši predsednik uprave Istrabenza Janko Kosmina, drektorji odvisnih družb in drugi vidni predstavniki gospodarstva, zbornice in politike. Državni prvenstvi športnih ribičev Zveza za športni ribolov na morju Slovenije kot organizator ter RČD Porporella Koper kot prireditelj, prirejata v Kopru dne, 28.9.2002 12. DRŽAVNO PRVENSTVO V TRNKARJENJU S SKALNATE in ZIDANE OBALE ZA KADETE, MLAJŠE MLADINCE in STAREJŠE MLADINCE. Sodelovalo bo sedem klubov iz Slovenije s približno trideset tekmovalcev. Zveza za športni ribolov na morju Slovenije kot organizator in prireditelj RPD Piran, prirejata 5. 10. in 6. 10. 2002 v Piranu 12. DRŽAVNO PRVENSTVO V TRNKARJENJU S PALICO IZ ZASIDRANEGA ČOLNA ZA ČLANE. Pravico do nastopa imajo 10 prvouvrščenih iz lanskega državnega prvenstva ter 20 najboljše uvrščenih iz predtekmovanja, ki se bo odvijalo 21.9 in 22.9.2002 v Piranu. Sodelovalo bo 13 klubov iz Slovenije. Istrabenz plini so postali generalni pokrovitelj Rokometnega društva Izola Rokometno društvo Izola je s podpisom triletne pogodbe o generalnem pokroviteljstvu pridobilo štiri milijone tolarjev letno, ki jih bo podjetje Istrabenz plini, d.o.o., Koper, izplačevalo društvu ob izpolnjenih pogojih pozitivnega poslovanja društva, doseganje ustreznih športnih in tekmovalnih rezultatov in ob ustreznem zagotavljanju množičnosti rokometne dejavnosti v lokalnem okolju. Svečani podpis sponzorske pogodbe je bil 4. septembra 2002 v prostorih Srednje gostinsko turistične šole v Izoli. ) ! H Na fotografiji Primorskega utripa: Direktor Istrabenz plini d. o.o. Zorko Cerkvenik in predsednik RK Izola Matjaž Avsec podpisujeta sponzorsko pogodbo. Na levi izolska županja Breda Pečan in Vladimir Luketič, direktor družbe Delmar Izola, član uprave RK Izola. Rokometno društvo Izola se kot naslednik Rokometnega kluba Izola, ustanovljenega kot sekcija TVD Partizana že v letu 1957, ponaša z več kot štiridesetletno tradicijo vzgoje mladih rokometašev. Iz izolske rokometne šole prihajajo igralci, ki danes igrajo v prvi članski ekipi. Strokovnost in kakovost rokometne šole so domači igralci dokazali z uvrstitvijo v prvo državno ligo, znotraj katere so prvič zaigrali v sezoni 1996/97, se v njej angažirali štiri igralne sezone in vanjo ponovno vstopili v letih 2000/2001. Rokometno društvo Izola ima svojo dvorano, ki si jo deli z ŽRK Izola, v kateri se igra izključno rokomet. Dobro vzpostavljena piramida v mladinskih rokometnih vrstah vzdržuje pet selekcij, ki tekmujejo v svojih kategorijah v državnih ligah in selekcijo mini rokometa, ki deluje v okviru osnovnih šol. Znotraj naštetih kategorij se v vadbo vključuje več kot 100 otrok. Vse to zagotavlja pogoje, da se društvo z lastno šolo rokometa in z minimalnimi nakupi razvija v moderno, dobro organizirano in ambiciozno društvo z dobro vpeljanimi in načrtovanimi načini dela. Glavni cilj društva so dosegljivi le s tesnim sodelovanjem z lokalnim in širšim družbenim okoljem, ki je pripravljeno zagotavljati vire financiranja in sposobno soustvarjati in podpirati ustrezne kadre, tako tekmovalne, kot trenerske. Kot je povedal predsednik Rokometnega društva Matjaž Avsec bodo razširili športno vzgojo mladih in tekmovanje tudi v druga okoliška mesta in kraje na Slovenski obali - Piran in Lucijo. Močna podpora Občine Izola, ki pod taktiko županje, gospe Breda Pečan, obravnava društvo kot enega glavnih in odločujočih akterjev na področju športa v lokalnem okolju in gospodarskih subjektov, ki se zavedajo svoje večstranske vpetosti v širši prostor, zagotavlja društvu podporo pri uresničevanju ciljev, zastavljenih z novo, dolgoročno strategijo razvoja in organiziranosti. Slednja poleg ciljev tekmovalnega značaja posebej poudarja cilje popularizacije rokometnega športa ter spodbujanja množičnosti, ki ne pomeni le selekcioniranja igralcev, temveč tudi bodočih rokometnih delavcev, vodstvene strukture, sodelovanje s sponzorji, gledalci in ljubitelji športa. S temi cilji so se poistovetili tudi Istrabenz plini, ki bodo ob njegovem izpolnjevanju ustrezno soustvarjali športno podporo slovenskega obalnega prostora. 102« "€> Radio Tartini Piran© ( 05 6730 081 [d 05 6730 085 H radio-tartini@siol.com Koper Nova ureditev mirujočega prometa Na 450 parkirnih mestih za tržnico 90 minut parkiranja brezplačno V ponedeljek, 9. septembra, je v delu mesta Koper začela veljati nova ureditev mirujočega prometa, kar pomeni, da so na delu centralnega parkirišča za tržnico in na območju ob glavnem pomolu t Ukmarjevem trgu začeli pobirati parkirnino. Tako bo mogoče na 450 parkirnih mestih za tržnico prvih 90 minut parkirati brezplačno, vsaka nadaljnja ura pa bo veljala 100 tolarjev. Uporabniki bodo lahko parkirnino plačevali z gotovino oziroma z vrednostno magnetno kartico, ponoči pa bo na voljo avtomatska blagajna. Na tem parkirišču bodo lahko z nakupom letnega abonmaja (12 tisoč tolarjev) parkirali tudi stanovalci, ki razpolagajo s ključem zapornice za Gortanov in Staničev ter Prešernov trg in Tominčevo ulico. Na glavnem pomolu, kjer je 147 parkirnih mest, bodo postavili dve parkirni uri, cena parkiranja pa bo 120 tolarjev na uro. Tu bo parkiranje omogočeno tudi za vozila z dovolilnico, in sicer za prebivalce, ki stanujejo med Ukmarjevim trgom, Kidričevo ulico, Muzejskim trgom in Belvederom Kot smo lahko slišali v sredo (4. septembra) na tiskovni konferenci, gre za začetek izvajanja sklepov župana Mestne občine Koper, ki jih je bil dolžan sprejeti na podlagi odloka o izbirni gospodarski javni službi ‘Upravljanje določenih javnih parkirišč. Odlok in sklep, s katerim so določili parkirišča, so koprski svetniki sprejeli oktobra lani. Kot je povedal župan Dino Pucer, je namen nove ureditve mirujočega prometa povečanje dostopnosti in obiska na koprski tržnici in v starem mestnem jedru. S parkirišči upravlja koprska Komunala, po besedah direktorja Slavka Ferčka pa je ureditev parkirišč stala 35 milijonov tolarjev. Sicer pa je v starem mestnem jedru in na obrobju približno 9000 parkirnih mest, od 4900 javnih jih ostaja 3500 še naprej brezplačnih. V soboto, 21. septembra krst največje slovenske jadrnice Izdelava 23,98 m dolge prve slovenske jadrnice znamke Kcy 80, razreda Max Open, gre h koncu. Svetovna premiera največjega doslej izdelanega športnega plovila v Sloveniji bo na carinskem pomolu v Kopru 21. septembra 2002 ob 11.00 uri, ko jo bodo ob prisotnosti predsednika države Milana Kučana tudi uradno krstili. Na novinarski konferenci (pred splovitvijo) bodo jadrnico podrobneje predstavili krmar in skipper Mitja Kosmina, projektant Andrej Justi ter predsednik ekipe Slovenia 1 Team, ki bo z jadrnico tekmovala, Janko Kosmina. Prvi uradni nastop slovenskega maxija bo predvidoma že 13. oktobra 2002 in sicer na tradicionalni tržaški Barcolani. V Piranu vedno dovolj sveže ribe V torek, 20.avgusta 2002 so županja Občine Piran Vojka Štular, direktor podjetja Delmar d.o.o., Vladimir Lukežič in v.d. direktorja JP Okolje, Sebastjan Jeretič skupaj slovesno odprli novo piransko ribarnico na Tartinijevem trgu 2 v Piranu. Županja je prvim dvajsetim obiskovalcem nove ribarnice podarila po kilogram sardel, vsi ostali obiskovalci pa so si lahko porcijo ocvrtih sardel privoščili na zelenjavni tržnici. Tako se je tudi simbolično začelo novo obdobje za mesto Piran, v katerem kar nekaj časa ni bilo dnevne ponudbe svežih morskih rib. Z otvoritve nove ribarnice v pritličju piranske občinske stavbi na zelenjavnem trgu, 20. 8. 2002. FOTO: Adrijana Krajnc Vasovič - Primorski utrip Vladimir Lukežič: »Minilo je že skoraj leto dni, od kar smo zaprli vrata stare ribarnice, Kidričevo nabrežje 2 v palači Trevisini in to je bilo natanko 30. septembra 2001. Po dolgotrajnih razgovorih smo skupaj z Občino našli najboljšo rešitev, in sicer novo ribarnico v Piranu na novem naslovu, Tartinijev trg 2. Pridobivanje vseh potrebnih dovoljenj je trajalo dosti dlje, kot smo načrtovali. Piran je bilo edino mesto na Obali brez ribarnice. In to smo občutili tudi mi zaposleni na Delmarju, ker so nas ljudje neprestano spraševali zakaj ni ribarnice v Piranu oziroma, kdaj bo odprta. Povedati moram, da smo kot naj večji ponudniki sveže in zmrznjene ribe prek lastne prodajne mreže v Sloveniji, ki sedaj šteje že 18 lastnih ribarnic, končno dočakali tudi piransko. Investicija v ribarnico Piran je bila kar zajetni zalogaj, tako za Občino Piran, ki je vložila sredstva v gradbena in obrtniška dela, pa tudi za Delmar Izola za nakup vse potrebne opreme. Investicija je bila ocenjena na 14 in pol milijona tolarjev.« Ob koncu se je direktor Delmarja zahvalil vsem, ki so sodelovali pri izvedbi tega projekta in obljubil, da se bo Delmar skupaj s svojimi prodajalci potrudil, da bo bilo vedno na izbiro dovolj raznovrstne ribe. Sebastjan Jeretič: »Projekt ribarnice v Piranu je za mesto seveda velikega pomena. Z otvoritvijo se v naše ribiško mesto vrača stalen prostor, v katerem bomo lahko krajani kupovali svežo ribo. V tem projektu so sodelovali Občina Piran kot lastnik in investitor obnove prostorov, podjetje Delmar d.o.o. Izola kot najemnik prostora in investitor opreme in JP Okolje Piran kot zastopnik občine, ki je v njenem imenu vodil projekt in ki bo - tako kot pri vseh občinskih poslovnih prostorih - njihov uporabnik. Poslovni prostorje bil v tem projektu prenovljen, hkrati pa sta bila urejena tudi kamniti vhodni portal in javna izlivka za potrebe naše tržnice. Skupna vrednost gradbeno obrtniških in instalacijskih del znaša 17,5 milijona Sit. Obnovljeni prostori skupaj obsegajo 85 m2 in izpolnjujejo sodobne standarde in visoko sanitarno tehnične pogoje. Osnovni prodajni prostor obsega 36 m2, v sekundarnih prostorih pa so urejena skladišča s hladilno tehniko in prezračevanjem.« Vojka Štular: »Ker je Piran ob drugem tudi ribiško mesto in ker imamo Pirančani radi svoje mesto in poudarjamo, da smo obmorsko mesto, ni bilo prav, da Piran nima svoje ribarnice. Da ribarnico res potrebujemo smo se strinjali v celotni občinski upravi, kot tudi občinski svetniki, ki so v proračun za letošnje leto potrdili skoraj da 15 milijonov SIT za njeno prenovo. Ribarnica naj bi popestrila, ne samo življenje na našem zelenjavnem trgu, ampak življenje v celotni Občini Piran.« Veste, takšne ribe bodo prodajali v novi ribarnici v Piranu. Vrečka tudi za vas, je županja Vojka Štular dejala noni Pierini, ko je po otvoritvi tamkajšnjim udeležencem razdelila nekaj vrečk svežih rib. FOTO: AKV - Primorski utrip Gašpar Gašpar Mišič Piran naj postane središče naprednih podjetniških idej Podjetnik, vizionar, realizator idej in kulturnik, poln načrtov kako bi prispeval svoj delež k hitrejšemu razvoju mesta, v katerem živi že 22 let in ga ima, kot pravi, neizmerno rad. To je Gašpar Gašpar Mišič - Pirančan, ki se zavzema za višjo kulturo bivanja v mestu. Včasih je zelo razočaran in pravi, da v Piranu skorajda vedno naredimo korak naprej in korak in pol nazaj. Ker je premožen, trdi pa, da denar ni vse in daje prednost znanju, je v mestu postavil galerijo v kateri se lahko družijo ljubitelji kulturnih umetnosti. Hotel je celo kupiti palačo Trevisini, pa se je komisija odločila drugače. Ali opažate, da je mesto napredovalo in kaj bi mu še dodali? »Piran se vsekakor iz leta v leto bolj razvija, napreduje, a to v glavnem po zaslugi zasebnega kapitala. Mislim pa, da razvoj mesta ne poteka po nekem načrtu. Ne vem kako je mogoče, da odgovorni v tolikih letih niso bili sposobni v mestu ali pred njim postaviti niti ene garažne hiše. Jaz bi jo postavil na vhodu v Piran, nad čistilno napravo. Znal bi najti investitorje in bi jo zgradil brez enega samega proračunskega tolarja. Morda s solastništvom Občine na podlagi prispevka občinskega zemljišča. Naj mi kdo reče, da naložba v garažno hišo ni rentabilna stvar. Sicer pa bo, če ne bomo pravočasno ukrepali, mirujoči promet postal problem občine številka ena. Tudi v Luciji. Tam je potrebnih kar nekaj ukrepov. Na primer Šolsko ulico bi zaprl za dvosmerni promet in pridobil 50 parkirnih mest. Garaža v TPC II je zgrešena zadeva, zlasti, ker so vse (dostava, odvoz smeti...) strpali na istem mestu. Vhod v garažo bi moral biti z druge strani. Nekoč ste biti zelo žalostni, ker vam niso omogočili nakupa palače Trevisini. Vemo, da ste v enem tednu zbrati potrebnih 118 milijonov tolarjev kupnine? »Trevisini sem želel kupiti za potrebe kulturnih dejavnosti in je nisem dobil, kljub višji ponudbi. Danes sem zadovoljen, ko vidim kako je lepa. S številnimi študenti in profesorji ter obiskovalci bo mesto (zlasti zunaj turistične sezone) še bolj zaživelo.« Slišimo, da včasih kritizirate občinsko upravo »Dovolj imam tako imenovanega slabega piranskega komunalnega turizma. Mislim, da bomo dosegli zadovoljstvo občanov šele potem, ko lahko zagotovimo zadovoljstvo turistov. Občutek imam, da občinska uprava s svojim delovanjem ni bila na strani hotelirjev, turizem pa je naše gospodarstvo. Premalo dajemo tudi za razvoj turizma na podeželju. Ne znamo aktivirati ljudi, vključiti občane, da bodo bolj sodelovali in se ne bodo počutili odrinjene od soodločanja. Kaj smo jim dali?« Vidimo, da imate na mizi Že kar nekaj pisnih podpor svojih simpatizerjev za piranskega Župana. Vprašam vas, ker so nekateri v Delu zanikali pisanje Primorskih novic o njihovi kandidaturi, če boste vi res kandidirali? »O tem sem dolgo razmišljal in se dokončno odločil, ko je soglašala moja žena. Res je, na letošnjih lokalnih volitvah kandidiram za župana Občine Piran kot neodvisni kandidat. Svoj program bom predstavil v medijih v času volilne kampanje.« _______________________________FK Golden Drum 2002 9. oglaševalski festival Nove Evrope Portorož- Piran-lzola-Koper 13. - 18. oktober 2002 Doslej največje in še nikoli tako imenitno srečanje oglaševalcev in predstavnikov oglaševalskih agencij bo v kongresnem središču Grand hotelu Emona Bernardin s pričetkom 13. oktobra ob 14. uri - predvajanje nagrad Golden Drum Festivalov 1995-2001. Zaključna svečanost in podelitev nagrad bo v večnamenski dvorani Bonifika v Kopni, v petek, 18. oktobra ob 20.00 uri. Golden Gala Party bo v GH Emona. Pobude in vprašanja OBČINSKIH SVETNIKOV Svetnica Občine Piran Rožana Špeh o aretaciji Jorasa in škodi v zvezi s Piranskim zalivom Člani in simpatizerji Nove Slovenije - Občinski odbor Piran - obsojamo aretacijo Joška Jorasa, saj je nezakonita in akt politične samovolje hrvaških oblasti. Obsojamo dejanje hrvaške policije, kije na slovenskem ozemlju vzela prostost slovenskemu državljanu. Zahtevamo, da slovenska država naredi vse, kar je v njeni moči, za izpustitev Joška Jorasa, svetnika občinskega sveta Občine Piran, da zaščiti njega, njegovo družino in njegovo premoženje. Predlagam, da se Jošku Jorasu, našemu kolegu v občinskem svetu Občine Piran, pošlje pismo kot znak naše podpore. V naši občini, to je v Občini Piran, je bil izvoljen minister za zunanje zadeve dr.Dimitrij Rupel. Njemu in njegovim sodelavcem je zadeva v zvezi z našim zalivom - s Piranskim zalivom - in Joškom Jorasom, ušla iz rok. Prosim za odgovor, zakaj se je to zgodilo, saj vemo, da bo škodo, ki je nastala v zvezi s tem, popravljalo kar nekaj generacij. Od odpadkov do koristnega materiala Družbi Finali Trading d.o.o. iz Lucije je z veliko vztrajnostjo štirih let uspelo uresničiti pomemben projekt organiziranega zbiranja in predelave gradbenih odpadkov za območje Slovenske obale. Podjetje projekt že uresničuje na Serminu in ima vsa potrebna dovoljenja za obratovanje. Dovoljenje je izdalo Ministrstvo za okolje in prostor, obalne občine pa so temu ustrezno sprejele tudi odloke, v katerih je določeno, daje treba vse gradbene odpadke voziti na omenjeno lokacijo v Koper. Žal kljub sprejeti odredbi vsi tega navodila še ne upoštevajo in odlagajo odpadke na črnih nedovoljenih točkah. Očitno je tudi, da pristojne inšpekcijske službe ne uspejo vedno odkriti in kaznovati takih onesnaževalcev okolja, saj obstaja resna nevarnost onesnaževanja podtalnice, znano pa je tudi, da se vse skupaj na koncu konča v morju. Eno čmo odlagališče smo odkrili celo na Serminu v neposredni bližini Centra za zbiranje in predelavo gradbenih odpadkov. Velike zmogljivosti Finali imajo na prostoru za predelavo odpadkov velik stroj - drobilec, ki drobi in reciklira gradbene odpadke in hkrati prek magnetne magnetne naprave odvaja železo. Iz tega drobilca potujejo odpadki na turbo sejalnik, kjer sortira razne granulacije kamnitih agregatov -pesek, razne granulacije tamponov, ki so koristen material za nadaljnjo uporabo v gradbeništvu. Zmogljivosti strojev so kar precejšnje - 150 do 200 kubičnih metrov na uro. To naj bi zadostovalo za vso obalo in celo več. V Evropi je takšen način predelave gradbenih odpadkov praksa že nekaj let. S tem se zmanjšuje črpanje kamnolomov ter poseg v naravo. Kaj mora storiti nekdo, ki ima gradbene odpadke in kaj lahko pripelje v predelavo? Vse kar sodi v gradbeni material -kamen, opeka, beton, malta, celo asfalt ter gradbene izkope pri gradnji. V to ne sodijo azbestne plošče in cevi, papir, karton, najlon, plastika, steklo. Ko pripeljete odpadni gradbeni material na lokacijo v Sermin vam delavec izda prevzemnico in plačate 800 SIT za kubični meter primernih odpadkov. Če so v materialu pomešane smeti in neustrezni odpadki je treba odšteti za kubični meter 2.600 SIT, saj je treba te odpadke potem ročno odstranjevati. Prednost oddaje gradbenih odpadkov na tej lokaciji je tudi ta, da lahko voznik takoj kupi, naloži in odpelje predelan uporaben gradbeni material (različne frakcije), ki ga imajo tam vedno na zalogi. Na fotografiji: Divje odlagališče gradbenega materiala. Morda se niti ne zavedamo kako onesnažujemo naše okolje. Cene so različne, zavisi od frakcije. Pesek 1400 SIT/ m3, tampon že za 860 SIT/ m3. Zaradi večjega povpraševanja po kontejnerskem odvozu gradbenih odpadkov se podjetje Finali Trading pripravlja tudi, da bi že v tem letu nabavilo kontejnerje in vozila za odvoz gradbenih odpadkov za potrebe vseh treh obalnih občin. Občinske službe Občine Piran so za taksiste v Luciji odredile novo taksi-postajo pri čistilnem kolektorju v bližini mostu čez kanal Fazan, vendar se taksisti s preselitvijo ne strinjajo in to najmanj iz dveh razlogov: Povedali so, da pri kolektorju zelo smrdi, v glavnem pa so prepričani, da jih občina hoče preseliti čim dlje proč od avtobusnega postajališča v Luciji, kjer so sedaj. Če bo borba trajala predolgo bo na tem mestu ostal neizkoriščen prostor vsaj za tri avtomobile hkrati, da ne omenjamo stroškov za postavitev nove taksi-postaje. Danijel Starman »Pričakovali smo, da bodo Jorasa aretirali« Takole mirno se na Jorasovem posestvu v Sečovljah št. I (dobrih 30 metrov od hrvaške mejne kontrolne točke) paseta kobila in Žrebe z. Vrhnike in jima je malo mar kaj se dogaja i' njuni bližini. Joško Joras je 13. avgusta 2002 (osem pred aretacijo, ki sojo 21. 8. 2002 na mednarodnem mejnem prehodu Sečovlje izvedli hrvaški policisti in ga odpeljali v okrožni zapor v Pulj na prestajanje 30-dnevne zaporne kazni), v sodelovanju s Civilno družbo Slovenije za mejo v Istri na njegovem domu v Sečovljah št.l sklical novinarsko konferenco, na kateri sta skupaj z njegovim odvetnikom Danijelom Starmanom podala nekaj osnovnih misli in ugotovitev glede trenutnih dogajanj v zvezi z mejo. Joras si je dotlej s svojimi akcijami že nakopal vrsto težav in naj bi ob tem storil kar sedem kaznivih dejanj (skupaj z zadnjim še ne izročenim). Kazni ni plačeval, saj ne upošteva pristojnosti hrvaških sodišč za prekrške, ker je prepričan, da je njegova hiša v Sloveniji. Ne ve pa, da po parafiranem sporazumu sporna naselja (Bužin, Škudelin in Mlini skupaj s Škrilami) pripadajo Hrvaški. Hrvati teze, daje Jorasova hiša na Slovenskem očitno ne sprejemajo in zato vse podleže njihovi zakonodaji. Tudi obešanje zastav na zgradbe, za kar si je treba pridobiti dovoljenje. »Jorasu pri aretaciji ne bi mogla pomagati niti naša policija, ker bi s tem povzročila mednarodni incident«, je na naše vprašanje kdo bo zaščitil Jorasa, postavljeno zunanjemu ministru 19. 8. 2002 (torej le dva dni pred aretacijo), na novinarski konferenci Ljubljani, odgovoril zunanji ministre dr. Dimitrij Rupel. Tako Slovenija tudi posredno priznava, da je celoten predel onstran kanala Sv. Odorika na Hrvaškem! Na ta dan, v torek, 13. avgusta, sta Joras in Danijel Starman poskrbela tudi za zanimiv dogodek. Namreč uspešno, brez težav (s potrdilom za pašo) sta čez hrvaško mejno kontrolno točko na Jorasovo posestvo pripeljala brejo kobilo in žrebe z Vrhnike, ki se zdaj paseta na Jorasovem posestvu. Kobilo in žrebe je Jorasu podaril njegov strankarski kolega SLS gospod Škof, kajti Joras ima resen namen ukvarjati se s kmetijstvom, čeprav je po poklicu natakar. V času prestajanja zaporne kazni bo za prijazni lepi živalci skrbela njegova hčerka. Ali lahko postane Joško Joras neke vrste žrtev celotnega spleta dogajanj v zvezi z mejo, smo na novinarski konferenci 13. 8. 2002 pred Jorasovo hišo vprašali njegovega odvetnika Danijela Starmana. «Mi smo pričakovali, da ga bodo danes (13. 8.) aretirali. Tri pisma naslovljena Jorasu, ki jih nihče ni odprl, so po mojem mnenju poziv na prestajanje kazni, ker so za hrvaške sodne organe pretekli vsi roki in so se tudi denarne kazni že spremenile v zapor.« Kaj boste storili, če Jorasa res zaprejo? »Mi v Civilni družbi bi šli z njim v zapor. Videli bomo kaj bodo potem storili. Malo bomo shujšali, gladovna stavka. Če nas ne sprejmejo bomo hodili pred zapor in tam čakali. Ni problema. Verjemite mi, da se nam bo pridružil še kakšen Slovenec. Pozvali jih bomo. Hvala bogu, če ste tudi vi novinarji z nami, ker brez vas smo nemočni. Sicer bom pustil advokaturo in bom z Joškom tam. Tako kot sem Levstika pripeljal čez mejo in ga bom v kratkem zastopal na višjem sodišču. Tako je to. Domovina je samo ena in jo je treba braniti. Posamezniki so tisti, ki jo delajo. Ne mase, mase jim sledijo. Če bi Ljubljančane poslušali in če ne bi bilo generala Maistra bi bila danes meja v Celju.« Očitno je, da se Slovenija in Hrvaška oziroma njeni predstavniki v tej sestavi niso sposobni prebiti do dogovora o meji. Se torej res bliža dan, ko bomo morali zaprositi za pomoč mednarodno arbitražo. O čem bi ta odločala? »Arbitraža odloča o stališčih ene in druge stranke. Če bo Slovenija arbitraži predložila sedaj parafirani sporazum o meji, Hrvaška pa sredinsko črto, je naloga arbitraže samo odločanje med, ali med 80 in 50%, torej v tem okviru. Če pa Hrvaška predloži še jasne dokaze, slikovne in tako naprej, daje izvajala (recimo ribolov), ali pa preprečila naš ribolov v tem območju, bo vsak arbiter (znano je, da so arbitri konzervativci po naravi stvari) pač rekel - mejo bomo malce premaknili ali pa bomo šli po sredinski črti in se ne bodo ozirali na zgodovinske in posebne okoliščine, ki jih določa drugi odstavek 15. člena Konvencije ZN o pomorskem pravu iz leta 1982. Gre samo za to, daje treba drugače postaviti koncept.« Kako to mislite? »SFRJ je razpadla, Badentiere je točno zapisal v tretjem razdelku kaj je treba pri tem upoštevati, ne pa se iti neke vaške kupčije - in to konkretno Drnovšek in Račan se, brez zunanjih ministrov, brez vodij pogajalskih skupin, v vikendu, dogovarjati o teritoriju in ljudeh. V današnjem času se niti Španci niti Maročani tako ne pogovarjajo, pa čeprav gre samo za kamen in galebe, ki so na spornem otočku. O ljudeh se pogovarjajo kot, da so predmeti. In hvala Bogu, da imamo Joška Jorasa, ki ves čas pokončno vztraja pri tem, da je tukaj (kjer je njegova hiša), Slovenija.« Ni opaziti, da bi krajani v treh spornih zaselkih sledili zahtevam Joška Jorasa oziroma se mu pridružili v akciji. Na hrvaški strani je bilo vse več tudi zahtev, da je treba Joška Jorasa zapreti. Takšno zahtevo naj bi hrvaški ribiči poslali na vlado. Govorilo pa se je tudi, da naj hi vrhovno sodišče RH za prekrške zamrznilo izvršitev sodbe o prestajanju zaporne kazni. Morda je sodba bila v teh kuvertah? Ali menite, da bi po vsem bili do Hrvaške potrebni tudi nekoliko trši prijemi in kako si to predstavljate? »Poglejte. Strinjam se z vami, da se to vodstvo politično ni sposobno pogovarjati, ker se morajo vsi zamenjati. Vsi so obremenjeni z osamosvajanjem, vsi mislijo, da so heroji, tako na naši kot na njihovi strani, razen Tudmana, kije umrl. Vsi drugi so še isti. Celo iz bivšega Centralnega komiteja. To je eno. Drugo vprašanje, zakaj prebivalci teh zaselkov ne sledijo Jorasu? Ob temeljitem poznavanju teh ljudi bi povedal sledeče: Joras je tukaj nov subjekt, z drugimi koreninami in drugimi spoznanji. Pri njemu je te svari še dodatno akumuliral še en dejavnik - dejavnik Nemčije, zdomstva. Če pa vi govorite na primer z družino Pribac, ki je bila v treh rodovih nazaj fizično maltretirana - od vsakega gospodarja posebej - do sedanjega, kaj so delali z njegovim prihodom na zalivanje na oni strani Dragonje...., bi jaz vprašal kdo bi bil tisti Don Kihot, ki bi danes pripeljal vole čez mejo, pardon čez kontrolno točko - in jih pasel na Pribčevem posestvu. Kdo? Slovenija je izdala te ljudi, ne Hrvaška. Hrvaška jim vsiljuje elektriko, vodo, telefon in tako naprej. Jih podkupuje z raznimi načini in pravi, če ne boste z nami bomo nehali odkupovati od vas - breskve, preprosto. Nihče ne sme očitati tem ljudem, da niso zavedni Slovenci, da niso državotvorni. Pojdite do vsakega posebej pa boste videli kako se bo z vami pogovarjal. Če sta pa na pogovorih že dva skupaj, se boji.« Kakšni ukrepi bi torej bili potrebni, da bi omehčali trda hrvaška stališča o meji? »Najlepše in najbolj elegantno je, da Državni zbor RS ugotovi, da se ne morejo pogovarjati, da so že poskušali vse. Mora ugotoviti tudi, da je predsednik vlade dr. Drnovšek Jorasova novinarska konferenca pred njegovim domom 13. 8. 2002, osem dni pred njegovo aretacijo. Na strehi sta še dobro vidni evropska in slovenska zastava. Poznejši nasilni hrvaški obiskovalci so sneti slovensko, pustili evropsko in obesili hrvaško. A le za kratek čas. Po aretaciji je Jorasova hiša do leta 2004 (le zakaj do takrat?) lahko predmet nenehnega nadzora in pregledov hrvaških pristojnih organov. prekoračil vsa pooblastila. On ni imel pravice parafirati takega sporazuma o meji. Miho Pogačnika pa je treba nagnati iz zunanjega ministrstva. On kot pravnik je zlorabil tudi pravno etiko. On ni smel parafirati takega sporazuma, ki je v nasprotju z Memorandumu o Piranskem zalivu, s stališči parlamentarnih strank o Piranskem zalivu, v nasprotju z ustavo RS, ki govori v 4. členu, daje Slovenija nedeljiva in ozemeljsko nedotakljiva. On je za del teritorija Slovenije, kjer zdaj sedimo (na vrtu pri Jošku Jorasu, op. p.) kot sestavni del Občine Piran, podpisal, da gre tuji državi. Tega pooblastila ni imel. Prej bi moral iti v parlament po specialna pooblastila. Prej, preden so ta sporazum o meji sploh parafirali. Veste to je kaznivo dejanje. Jaz sem pravnik. To se da dokazati, če bi sploh imeli tožilce. Ampak mi imamo državne uradnike, ki pač nekoga le sledijo. Vsak tožilec v svetu bi bil srečen, če dobi takšen primer.« Glede trših prijemov do Hrvaške. Obstojajo kakšne druge inačice? »Zelo velike! Poglejte, mi jih ozemeljsko držimo. Jaz sumim, vam povem odkrito, da je Drnovšek obljubil Račanu za paraf na tem sporazumu tudi ozemeljske koncesije Hrvaški pri prehodu Slovenije za avtoceste Reka - Trst. Da jim je obljubil tudi denar za hrvaške varčevalce, verjetno tudi nemogoč sporazum o nuklearki, kije v absolutno škodo Slovenije. Zdaj jih je dobil po grbi v celoti. Moral bi odstopiti. Normalen predsednik vlade bi odstopil, če bi doživel tak fiasko. Si predstavljate! Če politik nekaj obljubi v tajnih pogovorih je isto kot če bi obljubil javno. Upajmo, da bo tudi ta tiskovna konferenca kaj pomagala, da bodo slovenski politiki, kljub temu, da se zdajle sončijo po hrvaški rivieri, spoznali, da je tukaj njihova domovina in daje naša domovina tudi tu kjer zdaj sedimo.« Franc Krajnc Izjava Policijske uprave Koper 18. 8. 2002 »V nedeljo, 18. 8. 2002, nekaj minut pred 9.00 uro je na mejno policijo Sečovlje poklical Joško Joras iz Sečovelj št. 1 in prijavil, daje pred njegovo hišo skupina neznancev, ki kriči in ga žali. Ker pot do navedene hišne številke vodi prek hrvaškega mejnega prehoda, smo preverili pri hrvaških policistih, ki so bili o navedeni zadevi že obveščeni in so že tudi intervenirali. O vsem smo obvestili Generalno policijsko upravo.« Izj ava za javnost V občini Piran odločno nasprotujemo odločitvi hrvaških oblasti, ki so včeraj odvzele prostost slovenskemu državljanu, piranskemu občanu in občinskemu svetniku Jošku Jorasu. Takšno ravnanje Republike Hrvaške pomeni nedopusten odmik od politike strpnega reševanja odprtih vprašanj med obema državama. Zaporna kazen ni rešitev za zaplete, ki nastajajo zaradi odloga ratifikacije sporazuma o meji v hrvaškem parlamentu. Od hrvaških oblasti zato pričakujemo, da svojo odločitev ponovno pretehtajo, od slovenskih pa zahtevamo, da Joška Jorasa takoj ustrezno zaščitijo. Obenem bi želela izraziti zaskrbljenost zaradi stopnjevanja nestrpnosti in vse večjega števila incidentov na obmejnem področju, kar ne sodi v naš miselni prostor in našo multikulturno okolje. Zato pozivam tudi svoje kolege iz sosednjih hrvaških občin, naj se mi pridružijo pri umirjanju povsem po nepotrebnem izzvanih strasti naših občanov. 22. avgust 2002 Županja Občine Piran Vojka Štular, prof. Odmevi Jutranji list Joras se je odločil ostati v puljskem zaporu Vodo si kupuje v zaporniški kantini »Joško i -............................... Joras ni J Joras odlučio ostati predloga 1 U Pulskom ^Om i ! PITA - JoŠko Joras uijr prihvaiiti prijv- ^ * O dlog sktVCnskog ministri! venskega Dimitriju Rtipela da mu Republika Slovenija ° plati prekršajne kazite. ministra kit/ne i svojih ,')0 dana a iv. kritja, poivrdin nam je ra', u uvlj I. ..r. . zunanje , nema ni- Zafleve dl". L'ikvih primjfdbi - Dimitrija imamo ipj LMIIIIII ljd nat ni posebnih /uhljev;* .- Rupla, da P’'|dU drugih /nhoivrika , mU iiiihieajeiiili t<>r Republika _____ Slovenija plača kazni za storjene prekrške. Ne dopusti, da bi kdorkoli zanj plačal kazen in želi svojih 30 dni zapora odslužiti do konca«, objavlja novinar R. Borovečki na peti strani zagrebškega Jutranjega lista 29. avgusta 2002. To naj bi novinarju potrdil ravnatelj Uprave zaporov pri Ministrstvu za pravosodje Josip Hehet, ki je še dodal: »Hkrati, kljub zgodbam, Joras nima nikakršnih pripomb na ravnanje v zaporu, za kar imamo tudi njegovo pisno izjavo. Tudi nima posebnih zahtev za pitno vodo, ker si jo, skupaj z drugimi zaporniki, kupuje v zaporniški kantini, takšno kot si želi, a njegova družina ga lahko obišče tudi zunaj običajnega umika.« SDS - Občinski odbor Piran Klub svetnikov SDS Občina Piran Piran, 22. 08. 2002 Županji Vojki Štular ZAHTEVA Za sklic izredne seje občinskega sveta Piran Jorasova pisma Joško Joras je 18. 8. 2002, takoj potem, ko so neznanci sneli in odstranili z njegove hiše v Sečovljah št. 1 evropsko ter slovensko zastavo, poleg slovenske mejne policije v Sečovljah, obvestil tudi notranjega ministra dr. Rada Bohinca, zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla in predsednika slovenske vlade dr. Janeza Drnovška. Takole jim piše: Zaradi dogodkov v Piranskem zalivu in včerajšnjega priprtja našega občinskega svetnika Joška Jorasa zahtevamo, da se nemudoma skliče občinski svet občine Piran. Hrvaški organi so priprli Joška Jorasa kljub temu, da mu je država Slovenija priznala, da stanuje na naslovu in v hiši Sečovlje 1, ki je še vedno sestavni del občine Piran. Prav tako je dobil potrdilo, daje bil na volitvah 1998 izvoljen v občinski svet občine Piran kot občan Pirana. Klub svetnikov SDS Piran predlaga občinskim svetnikom v občinskem svetu občine Piran, da se na izredni seji sprejme ustrezne sklepe in izrazi podpora Jošku Jorasu. Ob tem barbarskem dejanju hrvaških oblasti Klub svetnikov SDS Piran najostreje protestira, saj so Jošku Jorasu poleg osnovnih človekovih pravicah kratene tudi politične pravice. Glede na to, da so sedaj avgusta v veljavi sodne počitnice, se z odreditvijo tridesetdnevnega zapora Jošku Jorasu praktično onemogoča kandidiranje za jesenske volitve, saj pričnejo teči volilna opravila že 2.9.2002. Ker je zadeva nujna, prosimo, da se seja občinskega sveta skliče v najkrajšem možnem času. Lep pozdrav. Zadeva: Protipravni napad na mene, mojo družino in moje premoženje. Spoštovani gospod predsednik! Okoli 8h zjutraj dne 18.08.02 sem bil jaz in moja družina predmet groženj oboroženega hrvaškega državljana iz skupine napadalcev, ki so bili na parkirišču igralnice “Mulino” v oddaljenosti nekaj metrov od moje hiše. Nasilno so sneli z droga najprej zastavo Evropske zveze, izobesili so hrvaško zastavo, pozneje pa odstranili še slovensko zastavo. Jaz in moja družina smo ogorčeni tudi zato, ker je napadu prisostvovala skupina hrvaških policistov; pričakujem, da Zunanje ministrstvo takoj ukrepa, slovenska policija pa vzpostavi policijski nadzor na območju, kjer živim z mojo družino. Gre za izvršitev sklepa Bajukove vlade z dne 29. novembra 2000, kjer je zapisano : “Vlada Republike Slovenije nalaga Ministrstvu za notranje zadeve, da takoj zagotovi stalno prisotnost policije na levem bregu Dragonje v K.O. Sečovlje” (Sklep št. 003-01/98-19 - 29.11.2000). V primeru, da ne bo takoj zagotovljena varnost moje družine in premoženja, bom prisiljen svojo varnost zagotoviti sam po načelu samopomoči. O nasilnem dejanju bom obvestil pristojne organe Evropske zveze, ki so zadolženi za varstvo človekovih pravic vseh nas, evropskih državljanov. S spoštovanjem Joško Joras Jorasove zmote Joško Joras si je v času svojega aktivnega delovanja kot borec za pravično mejo v Istri in za zaselke ob Dragonji nakopal veliko težav in celo zaporno kazen. Bilo je le še vprašanje časa kdaj se bo umaški sodnik za prekrške dokončno odločil in izdal zaporni nalog. Jorasov odvetnik Danijel Starman se je bal, da se bo to zgodilo že 13. avgusta 2002, ko so se prek hrvaškega mejnega prehoda peljali s kočijo in pri Jorasovi hiši sklicali novinarsko konferenco. Da je Joras v nevarnosti in da bo moral plačati ceno nesposobnosti diplomatsko-političnega dogovora med državama ter, da ga bodo na zahtevo hrvaških ribičev verjetno tudi zaprli je napovedal naš časopis že 15. avgusta, torej šest dni pred njegovo aretacijo. Naš urednik je o tem javno opozorili tudi ministra za znanje zadeve na novinarski konferenci 19. avgusta v Ljubljani in ga vprašal kako misli zunanje ministrstvo Jorasa reševati ali mu kako drugače pomagati? Morda bi se takrat dalo še kaj storiti? Stvari so se potem odvijale z naglico. Hrvaški policisti so Joška Jorasa aretirali na mejnem prehodu v sredo, 21.8. 2002 dopoldne in ga odpeljali v puljski okrožni zapor na prestajanje 30-dnevne zaporne kazni - uradno za prekrške po hrvaški zakonodaji, ker naj ne bi spoštoval navodil mejnih organov hrvaške, ni hotel plačati carine za uvoženo blago (pomivalni stroj), ni upošteval navodil o omejenih količinah vnosa mleka na hrvaško ozemlje in mleko postavil na ograjo na mostu, neupravičeno se je predolgo zadrževal na mejnem prehodu, zastave (najprej slovensko nato še evropsko) je izobešal na svojo hišo v nasprotju z hrvaško (tudi slovensko?) zakonodajo o zastavi in grbu. Vse to (iz zaselkov edini on), ker je prepričan, daje njegova hiša Sečovlje št. 1 v Sloveniji. Sedaj ve, da če se znajdeš na oni strani mejnega prehoda v Sečovljah, moraš vedeti kje se nahajaš! Joras je v zaporu gladovno stavkal in verjetno tudi razmišljal o svojih zmotah. - daje onkraj kanala Sv. Odorika kontrolna točka in ne s slovenske strani priznan hrvaški mednarodni mejni prehod Sečovlje ter, da vse kar kdor počenja kaznivega na oni strani Dragonje, ne podleže hrvaški zakonodaji. Nedavne izjave odgovornih ministrov dr. Rupla v Ljubljani in dr. Bohinca v Kopru, da slovenska policija »tam čez« (na kopnem) ne bi mogla intervenirati in reševati Jorasa, saj bi šlo za mednarodni incident, njegove zmote le še podkrepijo. - zaman je upal, da se mu bodo pri svojih akcijah javno pridružili krajani iz tamkajšnjih (spornih) zaselkov. - upal je, da bo užival podporo državne, zlasti lokalne politike, še pred najhujšim. Podpora seje res zgodila, celo s proračunskim denarjem, a šele, ko seje znašel v zaporu, tudi denarna, a le proračunska. - sedaj verjetno upa, da bi za svoje nacionalne zasluge lahko kandidiral tudi za predsednika države. Nekaj malega za pokušino o morski meji in incidentih na slovenskem morju »Na morju sametn incidentov pravzaprav ni. Možje med seboj -ribiči, hrvaški in slovenski policisti, občujejo med seboj korektno, lahko bi rekli, v rokavicah. Incident pa nedvomno je, če hrvaška pomorska policija prestopi črto nadzora slovenske policije. Ob razdružitvi Jugoslavije so obveljale administrativne črte (meje) med republikama, kot med Republiko Hrvaško in Republiko Slovenijo in širše. Prav tako je v času SFRJ potekala razmejitvena črta (meja) na morju med SR Hrvaško in SR Slovenijo - črta do katere je SR Slovenija izvajala svojo republiško suverenost. In to črto je treba razumeti (in to tudi je) za začasno mejo na morju do katere izvajata svojo suverenost (vsaka s svoje strani) sedaj samostojni državi R Hrvaška in R Slovenija. To pomeni, da ima Slovenija do te začasne črte (meje) do nadaljnjega polno suverenost, v kar spada, brez senčice dvoma, tudi pravica do ribolova slovenskih ribičev, kot ureja Zakon o morskem ribištvu in drugi zakoni in predpisi R Slovenije. Sredinska črta ali črta HI Zasebno imenujem to črto HI (hrvaška izmišljija). Gre za enostranski akt R Hrvaške na podlagi listine OZN o razmejitvi v zalivih. V dokaz navajajo prvi odstavek listine, drugega, ki jih negira, pa zamolčijo. Podobno ravnajo pri določitvi kopne meje. Kjer jim koristi se sklicujejo na kataster, kjer pa bi kataster na naraven način uredil morsko mejo -tam previdno molčijo, ali pa bi takšno možnost zavračali češ, da gre za ozemeljsko zahtevo, kar pa to nikakor ne bi bila. Šlo bi zgolj za določitev (korekturo) meje na terenu, kar se je že ali pa se bo še zgodilo na mnogih točkah od Jadrana do tromeje z Madžarsko. Kar se tiče morebitnih ukrepov s slovenske strani; je že tako, da med nami ni samo morje, je tudi kopna meja. Veljalo bi tudi vprašati BiH, ZRJ oziroma Črno goro, kakšno mnenje imajo o razmejitvi na morju in rekah z R Hrvaško? Splača se imeti dobrega soseda, toda zato sta potrebna dva. Je pač tako, da je kdaj pa kdaj potrebno s kakšnim ukrepom prepričati soseda, da se splača biti dober sosed.« Iztok Pečar, Piran. Joras ovadil hrvaške varnostne organe Joško Joras je 8. septembra 2002 v prostorih Postaje mejne policije v Sečovljah ustno ovadil in predlagal kazenski pregon zoper hrvaške varnostne organe, ki naj bi mu po navodilu odgovornega Vladimirja Vidoviča, sodnika za prekrške v Umagu, dne 21. 8. 2002 okrog 16.00 ure odvzeli svobodo na poti domov, točno rečeno na območju katastrske občine Sečovlje. »Hrvaški varnostni organi so me z ozemlja Republike Slovenije odpeljali na Hrvaško in sicer v zapore v Pulj. Svoboda mi je bila odvzeta od dne 21. 8. 2002 od 16.00 ure do 6. 9. 2002 do 16.00 ure«, izhaja iz zapisnika. Pri predaji zapisnika o sprejemu ustne ovadbe je bil prisoten Marko Jakomin, odgovoren za stike z javnostjo pri Civilni družbi Slovenije za mejo v Istri. . Roger Gogola Deset let sredinske črte Letos mineva deset let, odkar se je v Piranskem zalivu pojavila »sredinska črta«, ki naj bi razdelila ta zaliv na slovenski in hrvaški del. Črto po sredi Piranskega zaliva, kot mejo na morju, so začeli Hrvatje risati na svoje turistične zemljevide že leta 1992, nato pa so pohiteli in takšne meje risali tudi na šolske zemljevide. In kaj smo pri tej predrznosti naredili mi? Niti protestne note nismo poslali, ker se je tedaj (in še enkrat tudi dve leti kasneje) večina poslancev (kar 60 odstotkov) odločila, da se proti temu početju Hrvatov ne protestira. V knjigi »Boj za južno mejo - Istra« so našteta imena teh nezavednih Slovencev. f | iULHJl SICMTE-HITA Cm m 3/4 PUKBkft« Ml*« , 1==t> Sosutpfondbe . Maribor RADIO j OPČINE Smo prva in edina slovenska zasebna radijska postaja na tržaškem. Izbrana glasba za vse okuse. zanimive oddaje v živo. UKW frekvence 90,6 in 100,5,STEREO, 24 ur Tel.: 0039040 21 26 58, fax.: 0039040 21 32 95 r UGANKARJI! ODSLEJ Sl LAHKO POMAGATE Z NOVIM UGANKARSKIM SLOVARJEM Z VEC KOT 11.000 GESU! INFORMACIJE IN NAROČILA TEL 05/ 6273 893 AU 040/ 244 899/ r BREZPLAČNO1 VEDEŽEVANJE Vsakdo lahko postavi le eno vprašanje. Zapišite ga na kupon in ga pošljite na naslov: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož. Brezplačni odgovor pod šifro bomo objavili v eni izmed naslednjih številk. primorski ufr'p A Brezplačno vam odgovarja vedeževalka ELFRIDA Vestalka s.p., Glavni trg 17 b Maribor Vprašanje:------------------- Rojstni datum: NAROČILNICA naročam primorski uMp Ime in priimek______ Točen naslov Poštna številka i Trdni informator Primorske ZA VU STIH s nuM» TtctilM BREZPLAČNI MALI OGLASI NAJ800ATEJŠA ponudbo ( Kupite me jahto) i NEPMMIČNIN in rabljenih .VSAK PETEK AVTOMOBILOV no Primorskem. MALI OGLASI I iz ITALIJE irt HRVAŠKE Letna naročnina za naročnike (12 številk) i 1.800 sit i Datum______________Podpis I Izpolnjeno naročilnico pošljite na: j^INFORMA Portorož, Obala 125, Lucija, 6320 Portorož ■ * primorski utp t PUNTI BINGO -... Ko vas sreča •» * - sreča ■j- 4 sGrandB FRENCH ROULETTE CHEMIN DE FER - |TRENigpBt5UMANTE AMERICAN ROUtETTE (KRIBBEAN fejKBT ralcKJACK SEVEN CARD STUD POKER SLOT MA(?BfBBft#i Casino'Portorož (Jk"$ir\o Portorož d J. www.caslno-portoroz.com Obala 75a • Portorož ■ Tel.: OS 676 0 373 • Fax: 05 676 0 375 Predsedniška kandidata se predstavita Dr. Anton Bebler - predsedniški kandidat DeSUS Neodvisni kandidat s podporo Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS) se je na Slovenski obali predstavil že dvakrat. Prvič v hotelu Delfin ZDUS v Izoli, kjer ga je enoglasno podprl Pokrajinski odbor DeSUS za Južno Primorsko. Kandidata je predstavil predsednik Pokrajinskega odbora in predsednik Občinske organizacije DeSUS Izola, Branko Simonovič. Dr. Beblerja so podprli tudi vsi naj višji izvršni organi DeSUS. Dr. Anton Bebler seje rodil leta 1937 v Moskvi, je profesor, vrhunski vojaški analitik, poliglot, ima velike izkušnje v diplomaciji, predvsem pa ima čista stališča do aktualnih družbenih in mednarodnih vprašanj (NATO in EU) ter sprejema program DeSUS. Bil je tudi na soočenju štirih predsedniških kandidatov (Dr. France Arhar, dr. Anton Bebler, dr. Lev Kreft in Barbara Brezigar) 13.9. 2002 v GH Emona na Bemardinu. Dr. Lev Kreft - predsedniški kandidat ZLSD Dr. Lev Kreft je predstavil svoje poglede na svet in slovensko stvarnost ter spregovoril o svoji kandidaturi 3. septembra 2002 v Mladinskem in kulturnem centru v Kopru, kjer se je udeležil prireditve Šola odprtih oken. Predsedniškega kandidata ZLSD je predstavil Marko Brecelj, nato je invalidka Milena Pečarič povzela razmišljanje zakaj se invalidi vključujejo v politični boj. Dr. Lev Kreft seje udeležil tudi soočenja štirih predsedniških kandidatov v Grand hotelu Emona na Bernardinu. Mladim v Kopru je govoril o socialni državi, obnašanju sodobnega (socialno neodgovornega) kapitalizma, ki hlasta za dobičkom in o zgodovinskem utopizmu. Dr. Lev Kreft je prepričan, da je politika stroka, ki je vredna kolobarjenja. »Prišel bo 10. november in takrat se boste odločali, komu oddati svoj glas za predsedniškega kandidata", je dejal. Dr. Lev Kreft je pristaš zmernega napredka, v katerem mora biti vgrajena socialna komponenta. I tri9lav ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D. Približali smo storitve zavarovancem Vse vrste zavarovanj lahko sklenete tudi na pošti v SPODNJIH ŠKOFIJAH Urnik Predstavništva Spodnje Škofije: Ponedeljek : 9.00 do 12.00 Sreda: 8.00 do 12.00 in 16.00 do 18.00 Petek: 9.00 do 12.00 Na vašo željo pa lahko zavarovanje uredimo tildi na domu ali v podjetju in seveda tudi v katerikoli poslovalnici Zavarovalnice Triglav. Telefon predstavništva v Spodnjih Škofijah: 05 65 49 680, ISDN 65 40 048, telefaks: 05 65 49 681 GSM: 041 721 162 E ■■M tnglav Predstavništvo Zavarovalnice Triglav d.d. - Območne enote Koper je od 2. aprila 2002 tudi v prostorih Pošte Slovenje, Spodnje Škofije 207, 6281 Škofije. Tam vas pričakuje Branko Krnjak, univerzalni zavarovalni zastopnik z dolgoletnimi izkušnjami v stroki, ki vam bo predstavil ponudbo Zavarovalnice Triglav d.d., vam svetoval in tudi pripravil zavarovalno polico. Tako boste lahko ob opravkih na pošti na Škofijah uredili tudi najnujnejše glede zavarovanja. Na vaš klic pa se bo rad oglasil tudi pri vas na domu ali v podjetju, kjer vam bo pripravil vse potrebno za sklenitev različnih vrst zavarovanj; * Premoženjsko zavarovanje (poslovno in osebno premoženje, premičnine, nepremičnine, stavbe, lokali, hiše, stroji oprema, živali, posevki, plodovi, vlomsko, požarno zavarovanje...) * Osebno zavarovanje * Zavarovanje plovil * Avtomobilsko zavarovanje * Nezgodna zavarovanja (individualna, kolektivno, otroška) * Drugo zavarovanje. Strokovno delo, konkurenčnost zavarovalniške ponudbe prilagojene potrebam zavarovancev, so zagotovo tisti pravi temelji, na katerih smo v zadnjih nekaj letih, zahvaljujoč vašemu zaupanju, dosegli vidne rezultate in močno povečali svoj delež na tržišču, ki danes po ocenah presega 70 odstotkov na področju zavarovanj večjih pravnih oseb in 33% delež zavarovalnih storitev fizičnim osebam. Prepričajte se o novostih v naši zavarovalniški ponudbi in nas obiščite. Zavarovalnica Triglav d.d. Območna enota Koper ----------------------------------(epu)