ISRAPNE OBJAVE
Leto XXV	Murska Sobota, dne 13. julija 1989	Št.: 19
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA IN MURSKA SOBOTA
Odgovorni urednik: Martin Vinčec
134.	Ugotovitve in stališča k poročilu o realizaciji programov SIS družbenih dejavnosti za leto 1988 ter globalnim usmeritvam programov z bilanco sredstev za leto 1989 v občini Murska Sobota.
135.	Sklep o valorizaciji turistične takse na območju občine Lendava.
136,	Odlok o sprejetju zazidalnega načrta in prostorsko ureditvenih pogojev za ureditveno območje k.o. Gornji Petrovci.
137.	Odlok o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov občine Murska Sobota za leto 1988.
134
Na podlagi 165. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/88) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 29. junija sprejela
UGOTOVITVE IN STALIŠČA K POROČILU O REALIZACIJI PROGRAMOV SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI ZA LETO 1988 TER GLOBALNIM USMERITVAM PROGRAMOV Z BILANCO SREDSTEV ZA LETO 1989 v OBČINI MURSKA SOBOTA
Poročilo o realizaciji programov SIS družbenih dejavnosti za leto 1988 ter globalne usmeritve programov z bilanco sredstev za leto 1989 v občini Murska Sobota sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti obravnavala na seji 30. 3. 1989 in družbenopolitični zbor na seji 13. 4. 1989. Vsi zbori so sprejeli poročilo in ugotovitve ter stališča IS. Na razpravah v zborih skupščine pa so bili podani dodatni predlogi in mnenja za reševanje problematike, v družbenih dejavnosti. Po proučitvi vseh vprašanj, predlogov in mnenj so zbori občinske skupščine sprejeli dopolnjene ugotovitve in stališča.
V letu 1988 je izvajanje programov na področju družbenih dejavnosti potekalo v zaostrenih gospodarskih razmerah in v okvirih skupne porabe določene z zveznim interventnim zakonom, ob visoki rasti inflacije in naraščanju stroškov poslovanja, kar je tudi v družbenih dejavnostih povzročilo težave v poslovanju, zlasti v zdravstvu, ker so se z odprtjem nove kirurgije še posebno povečali stroški poslovanja in za kar je bilo treba zagotoviti tudi dodatna sredstva.
Nobena OZD s področja družbenih dejavnosti sicer ni zaključila lansko leto z izgubo, so pa nekatere organizacije zelo blizu temu. Zaradi om'ejevanja sredstev skupne porabe OZD družbenih dejavnosti v letu 1988 niso dobile sredstev za amortizacijo nepremičnin in nekatere organizacije niso po zaključnem računu oblikovale nobenih skladov.
Z nekaterimi odhodki so leto 1988 zaključile naslednje samoupravne interesne skupnosti: Občinska zdravstvena skupnost 796.690.000 din. Občinska skupnost otroškega varstva 88.358.000,— din in Občinska izobraževalna skupnost 71.811.000.— din.
Usklajevanje osebnih dohodkov družbenih dejavnosti z OD gospodarstva ni bilo v celoti realizirano in je obveznost za uskladitev prenesena v letošnje leto. Uvedeni ukrepi za uskladitev programov SIS družbenih dejavnosti z materialnimi možnostmi so dali določene pozitivne premike, vendar jih je treba izvajati selektivno, da ne bi ogrozili ključnih nalog in t. i. zagotovljene programe. Ukrepi racionalizacije so posegli na področje uporabnikov in izvajalcev. Težave financiranja se zaostrujejo tudi na celotnem področju socialnega varstva. Socialna varnost se poslabšuje tudi z nadaljnjim naraščanjem brezposelnosti.
Investicijska dejavnost je bila prisotna v osnovnem šolstvu, kjer se referendumski program izgradnje učnih prostorov izvaja s časovnim zamikom in deloma na področju zdravstva. Zelo pereča je prostorska problematika na področju kulturne dejavnosti, kjer je zaprta gledališčna dvorana in omejena knjižničarska dejavnost zaradi pomanjkanja prepotrebnega prostora. Težave s prostorom in vzdrževanjem obstoječih objekotv se zaostrujejo tudi v otroškem varstvu (Do-kležovje, Cankova).
Še vedno ni v celoti sistemsko rešeno vprašanje sofinanciranja Zavoda za časopisno in radijsko dejavnost; ki se ob financiranju preko Občinske kulturne skupnosti vsako leto še dodatno sofinancira z.združevanjem sredstev preko SIS materialne proizvodnje.
Zbori občinske skupščine ocenjujejo, da so tudi ob zakonskem omejevanju sredstev in prisotnih težavah programi SIS družbenih dejavnosti v občini bili v glavnem le realizirani in da prišlo do prišlo do bistvenih motenj v poslovanju.
Zbori nadalje ocenjujejo, da so navedene ugotovitve o uresničevanju programov SIS družbenih dejavnosti, delovanju in poslovanju OZD družbenih dejavnosti precej podobne ugotovitvam, ugotovljenih na zasedanju zborov skupščine občine Murska Sobota, dne 8. decembra 1988, zato predlagajo, da se poskrbi za dosledno izvajanje stališč sprejetih na isti seji, ob tem pa še predlagajo naslednje:
—	v občini bodo vloženi maksimalni napori za realizacijo sprejetih programov in ustvarjanje pogojev za normalno delovanje in poslovanje organizacij družbenih dejavnosti.
-	Na vseh področjih družbenih dejavnosti je treba nadaljevati z doslednim izvajanjem ukrepov racionalizacije in uskladitve programov z materialnimi možnostmi,
—	V vseh OZD družbenih dejavnosti morajo v večji meri, zlasti strokovno medsebojno dopolniti in uskladiti delovne programe in tudi na ta način izboljšati racionalnost poslovanja,
—	PZC in TOZD Splošna bolnišnica morata takoj pripraviti predlog rešitve za prekoračitev zaposlenih delavcev v bolnici, ki niso dogovorjeni s planom zaposlitve in se ne financirajo s predloženo bilanco financiranja SIS družbenih dejavnosti za leto 1989. Pri tem je treba upoštevati delitev dela in veljavne.nor-mative na področju zdravstva v SR Sloveniji,
—	Zaradi težav financiranja tudi na področju socialnega skrbstva mora Center za socialno delo poglobiti svoje strokovno delo na terenu in čimbolj realno oceniti opravičenost socialnih pomoči,
—	Zaradi težav v financiranju in zakonsko opredeljenih pravic predlagamo, da se sredstva za zagotavljanje socialno varstvenih pravic izvzamejo iz ome-jene skupne porabe.
Ponovno je tudi potrebno preveriti samoupravni sporazum o socialno varstvenih pravicah v smeri, da bodo socialne pomoči deležni tisti, ki so je resnično potrebni.
—	S predloženo bilanco sredstev SIS družbenih dejavnosti v občini za leto 1989, ki je pripravljena na osnovi določenih družbenih usmeritvah in zakonskih okvirih dovoljene skupne porabe se ne zagotavlja v celoti financiranje prisotnih programov. V okviru sedanje zakonodaje zato ni mogoče bilance zaključiti in tako ostaja odprto določeno zaposlovanje v bolnici, investicije v PZC, reševanje prostorske problematike na področju kulture in otroškega varstva ter sofinanciranje dejavnosti Zavoda za časopisno in radijsko dejavnost. V sedanjem trenutku je odprta vprašanja možno reševati preko neposredne svobodne menjave. Po sprostitvi oz. prenehanju veljavnosti interventne zakonodaje o omejevanju skupne porabe pa bo treba za reševanje prisotne problematike povečati prispevne stopnje v občini vsaj na povprečje v republiki. Podpiramo prizadevanja za enotno financiranje zagotovljenega programa na nivoju zagotovljenega programa na nivoju republike.
—	PZC mora takoj pripraviti usklajeni predlog investicijskih namer za leto 1989 z viri financiranja ter ga predložiti v obravnavo in sprejem ustreznim organom v občini in regiji. Pri tem je treba upoštevati, da se bodo sredstva združe-vana po prispevni stopnji v celoti namenjala za financiranje dejavnosti zdravstva,
—	V zvezi t. i. zagotovljenim programom na področju osnovnega šolstva je treba v republiki izpostaviti zahtevo sofinanciranja izgradnje osnovnošolskih učnih prostorov v občini iz ustreznih republiških virov. S sedanjim sistemom financiranja izgradnje tovrstnih objektov preko samoprispevka in združevanjem sredstev samo v občini prostorske problematike ni mogoče zadovoljivo rešiti,
—	Na osnovi ustavnih in zakonskih sprememb je treba proučiti in pripraviti predlog nove bolj racionalne organiziranosti in delovanja SIS družbenih dejavnosti v občini njihovih strokovnih služb.
—	Sofinanciranje dejavnosti Zavoda za časopisno in radijsko dejavnost bo treba v času veljavnosti interventne zakonodaje še nadalje reševati z dodatnim združevanjem sredstev SIS materialne proizvodnje v občini. Po prenehanju veljavnosti interventne zakonodaje pa bo treba preiti na dogovorjen način sofinanciranja in v ta namen ustrezno povečati prispevno stopnjo pri Občinski kulturni skupnosti.
-	Zaradi bolj racionalnega delovanja na področju osnovnega šolstva in otroškega varstva se naj sproži postopek sprememb določenih zakonskih določilih, ki sedaj onemogočajo ukinjanje podružničnih šol in vzgojno varstvenih enot tudi ob manjšem številu otrok, če s tem ne soglaša krajevna skupnost.
—	Pozivamo krajevne skupnosti, da se vključijo in sodelujejo pri predlogih racionalne racionalizacije spreminjanja osnovnošolske mreže zlasti v primerih zmanjševanja števila otro,k.
—	Zaradi nizke rasti zaposlovanja in relativne velike nezaposlenosti, ki se povečuje, je treba v OZD gospodarstva tudi v sedanjih zaostrenih razmerah bolj skrbeti za razvoj in ustvarjanje pogojev za odpiranje novih delovnih mest in za zaposlovanje zlasti mladih strokovnih in kreativnih delavcev. Za pospeševanje zaposlovanja je pri IS občine imenovana posebna komisija, ki bo pripravila program aktivnosti za razreševanje problematike zaposlovanja v občini.
—	Zaradi spreminjanja in primerjave OD delavcev družbenih dejavnosti z OD delavcev v gospodarstvu občine pripravi Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj pregled gibanja OD v gospodarstvu in družbenih dejavnostih za obdobje od decembra 1988 do maja 1989.
—	Vse občinske družbenopolitične organizacije v regiji naj obravnavajo problematiko delovanja medobčinskih društev in ostalih investicij ter se v okviru medobčinske koordinacije dogovorijo in razrešijo vprašanja njihovega financiranja.
I	S občine naj prouči možnost, da se OZD s področja družbenih dejavnosti oprostijo plačevanja prispevka za uporabo stavbnega zemljišča.
V Murski Soboti, dne 29. junija 1989
Številka: 022-1/89-1
Predsednik
Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER, I. r.
135
Na podlagi 1. člena odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o turistični taksi v občini Lendava (Uradne objave, št. 10/89) je IS SO na 89. seji, dne 29. 6. 1989 sprejel
SKLEP
o valorizaciji turistične takse na območju občine Lendava.
1. člen
»Za nočitev v hotelih, gostiščih, zasebnih sobah in campingih znaša turistična taksa po osebi:
I. v mestu Lendava:
— za domače goste	3.000.- din
— za tuje goste	6.000,— din
2. v ostalih krajih:	
— za domače goste	2.200.- din
— za tuje goste	4.400,— din
2. člen .
Sklep o valorizaciji turistične takse se objavi v Uradnih objavah pomurskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi.
Datum: 30. 6. 1989
Številka: 423-1/87-2
Predsednik skupščine izvršnega sveta skupščine občine Lendava Jože KURONJA
136
Na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86) ter 1.67. člena Statuta občine M. Sobota (Ur. objave, št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86), je Skupščina občine M. Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 29. 6. 1984, sprejela
ODLOK o sprejetju zazidalnega načrta in prostorsko ureditvenih pogojev za ureditveno območje k. o. Gornji Petrovci
I. SPLOŠNE DOLOČBE
I.	člen
S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt in prostorski ureditveni pogoji (v nadaljnjem besedilu: PIA) za ureditveno območje k. o. G. Petrovci, ki jih je izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem M. Sobota pod številko 16/87-ZN/MS v marcu 1989.
PIA iz prejšnjega člena tega odloka vsebuje naslednje sestavine: a) tekstualni del;
b)	soglasje pristojnih organov in organizacij;
c)	grafični del:
- izrez iz prostorskih sestavin Srednjeročnega Družbenega plana občine M. Sobota ža obdobje 1986—1990
—	geodetska podloga
—	obstoječe komunalne naprave
—	način urbanističnega urejanja
—	parcelacijski načrt (sp. del)
-	arhitektonska situacija (sp. del)
—	zakoličbena situacija (sp. del)
—	komunalne naprave (sp. del)
—	prometna situacija z višinsko regulacijo (sp. del)
—	požarno varnost (sp. del)
—	parcelacijski načrt (zg. del)
-	arhitektonska situacija in kom. naprave (zg. del)
—	zakoličbena situacija (zg. de.) <
—	gabariti
v M 1:5000, v M 1:1000, v M 1:5000, v M 1:2500, v M 1:1000, v M 1:1000, v M 1:1000, v M 1:1000, v M 1:1000, v M 1:1000, v M 1:1000. v M 1:1000, v M 1:1000, v M 1: 200.
II. MEJA OBMOČJA
3.	člen
Območje obdelave PIA je razvidno iz pregledne karte in je omejeno s katastrsko mejo k. o. G. Petrovci.
Območje urejanja obsega naslednje cone obdelave:
1.	Območje urejanja z zazidalnim načrtom:
a)	Spodnji del naselja:
—	območje.ZN S-l, kjer je predvidena individualna stanovanjska zazidava v strnjenem delu naselja,
—	območje ZN S-2, kjer je predvidena usmerjena stanovanjska zazidava (a), oz. gradnja objektov družbenega standarda (b),
—	območje ZN S-3, industrija, kjer je predvidena gradnja industrijskih objektov,
—	območje ZN S-3, ostala obstoječa zazidava strnjenega dela naselja;
b)	Zgornji strnjeni del naselja:
— območje ZN G, kjer je predvidena individualna stanovanjska zazidava.
2.	Območja, ki se urejajo s PUP-i (prostorskimi ureditvenimi pogoji) za poselitveni prostor.
a)	zgornji del naselja: strnjena zazidava (PUP 2-A),
b)	PUP/ZN območje »Pindža« (PUP/ZN 2-B),
c)	posamezni zaselki (PUP 2-C),
d)	PUP za območje vinskih kleti in vikendov (PUP 2-d).
3.	Območja, ki se urejajo s PUP-I in so namenjena kmetijski proizvodnji (PUP 3).
III.	FUNKCIJA OBMOČJA
a) Območja urejanja znotraj poselitvenih območij naselja
4.	člen
Območja, ki se urejajo z zazidalnim načrtom, so namenjena gradnji:	.
—	individualnih stanovanjskih objektov in pripadajočih pritiklin (ZN S-l),
—	kolektivnih stanovanjskih objektov v obliki stanovanjskih blokov ali nizov posameznih enot (ZN S-2) — območje a),
—	objektov družbenega standarda, ki so lahko kombinirani s stanovanjskimi, poslovnimi in trgovskimi prostori s tem, da se stanovanjski prostori locirajo v višjih nadstropjih (ZN S-2) — območje b),
—	individualnih nadomestnih objektov, dozidav, nadzidav ter spremembam namembnosti obstoječih objektov na podlagi vsakokratnih strokovnih osnov (ZN S-3),
—	dozidav in prizidav ali samostojnih delov objektov družbenega pomena (ZN S-3 industrija),
—	individualnih stanovanjskih objektov in pripadajočih pritiklin (ZN G).
Sprememba namembnosti družbenih objektov je možna pod.pogojem, da nova namembnost nima motilnega vpliva na okolje.
5.	člen
Na območjih PUP-ov namenjenih poselitvi se dovolijo gradnje:
—	dopolnilne gradnje stanovanjskih, kmetijskih in družbenih objektov,
—	nadomestne gradnje,
—	dozidave in nadzidave,
—	odstranitve objektov.
Poleg tega so možna tekoča vzdrževalna dela, postavitev pomožnih objektov in pritiklin, adaptacije in rekonstrukcije.
Dopolnilna gradnja iz I. alinee tega člena je novogradnja objekta ali naprave na stavbnem zemljišču, na katerem je možno zgraditi le posamičen objekt. Investitor takšne gradnje mora razpolagati z zemljiščem, potrebnim za dovoz oz. dostop, če zemljišče, predvideno za gradnjo ne meji na javno cesto ali pot.
Pogoji za lociranje objektov in druge posege v tem območju se določijo z lokacijskim dovoljenjem na podlagi predložene lokacijske dokumentacije.
6.	člen
V območju strnjene zazidave zgornjega dela naselja, navedenega v 3. členu tega odloka (CUP 2 —A), se zemljišče, kjer stoji bivša gostilna »Horvat«, nameni za gradnjo objekta družbenega.pomena.
7.	člen
Pogoji za lociranje objektov in druge posege v območju con PUP-ov in zazidalnega načrta, kjer niso detajlno predvideni objekti in posegi, se le-ti določajo z lokacijskim dovoljenjem na podlagi predložene lokacijske dokumentacije, oz. vsakokratnih strokovnih osnov.
8.	člen
V območjih, ki se urejajo z zazidalnim načrtom ter v območjih PUP-ov, namenjenih poselitvi, je dovoljena mirna proizvodna in storitvena obrt v sklopu stanovanjskih in drugih objektov pod pogojem, da le-ta kvarno ne vpliva na okolje in sosednje objekte. Kriteriji, ki vplivajo na okolje, se ugotovijo v lokacijskem postopku.
9.	člen
Na območju PUP/ZN (Pindža), ki se začasno, t. j. do sprejetja prostorskega izvedbenega načrta urejuje s prostorskimi ureditvenimi pogoji, se dovolijo nadomestne gradnje družbenih objektov, manjše dozidave in nadzidave, tekoča vzdrževalna dela, postavitev pomožnih objektov in pritiklin, adaptacije in rekonstrukcije za potrebe turističnih dejavnosti.
b) Območja urejanja izven ureditvenih območij naselja
10.	člen
Območja urejanja, ki niso namenjena poselitvi, so:
1.	kmetijska zemljišča:
a.	zemljišča, ki so trajno namenjena kmetijski rabi,
b.	ostala kmetijska zemljišča,
2.	območja gozdov,
3.	vodne površine,
4.	infrastrukturni objekti,
5.	območja izkoriščanja rudnin.
I.	Kmetijska zemljišča
11.	člen
Na kmetijskih zemljiščih, ki' so trajno namenjena kmetijski rabi, so poleg primerne rabe dopustni naslednji posegi:
manjše dograditve in nadomestne gradnje podzemnih in nadzemnih komunalnih, energetskih in prometnih omrežij, objektov in naprav ter omrežja objektov in naprave sistemov zvez,
gradnja in postavitev objektov za kmetijsko dejavnost, postavitev začasnih montažnih objektov za turistične, športne ali druge začasne prireditve,
—	vodnogospodarske ureditve,
—	manjše melioracije do velikosti 30 ha, če so v sklopu že obstoječih,
—	postavitev in odstranitev, ograj,
—	vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah,
—	postavitev pomožnih montažnih objektov za shranjevanje orodja, vendar le, ko gre za več objektov na določenem kompleksu.
Novogradnja kmetijskih objektov na kmetijskih zemljiščih je možna samo v sklopu obstoječih kmetijskih in drugih objektov, ko gre za povečanje obstoječega funkcionalnega zemljišča.
1	2. člen
Na kmetijskih zemljiščih, ki niso trajno namenjena kmetijski rabi (2. območje kmetijskih zemljišč), so poleg primarne rabe dopustni naslednji posegi:
—	gradnja posamičnih stanovanjskih, gospodarskih, kmetijskih, obrtno-servisnih, storitvenih, poslovnih, proizvodnih in pomožnih objektov in naprav, vendar le v sklopu obstoječega naselja, zaselka ali posameznega objekta in na komunalno opremljeni parceli, če gre za povečanje obstoječega funkcionalnega zemljišča,
—	dograditve in nadomestne gradnje komunalnih, energetskih in prometnih omrežij, objektov in naprav ter omrežja, objektov in naprav sistema zvez,
—	ureditev utrjenih površin za potrebe kmetijstva,
—	ureditev rekreacijskih in športnih površin,
—	postavitev začasnih montažnih objektov za turistične, športne ali druge začasne prireditve,
—	vodnogospodarske ureditve,
—	manjše melioracije do velikosti 30 ha, če so v sklopu že obstoječih,
—	odstranitev obstoječih objektov in naprav,
—	postavitev in odstranitev ograj,
—	odstranitev in ponovna zasaditev visoke vegetacije,
—	vzdrževalna dela na objektih in napravah,
—	postavitev pomožnih objektov za shranjevanje orodja, vendar, ko gre za več objektov na določenem kompleksu.
2) Območja gozdov
13.	člen
Na območjih gozdov so dopustni naslednji posegi:
—	- gradnja ali postavitev objektov in naprav za gozdarsko, lovsko in turistično dejavnost,
—	novogradnja in nadomestna gradnja komunalnih, energetskih in prometnih omrežij, objektov in naprav ter omrežja, objektov in naprav ža zveze,
—	postavitev začasnih montažnih objektov za turistične, športne ali druge prireditve,
—	vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah,
—	vodnogospodarske ureditve, če le-te ne vplivajo na obstoječi režim odvodnje,
—	odstranitev in ponovna zasaditev visoke vegetacije.
3	. Območja vodnih površin
14.	člen
Na območjih vodnih površin in na površinah, ki jim pripadajo, so dopustni naslednji posegi:
—	tekoča vzdrževalna dela na obstoječih površinah, objektih in napravah,
,	— postavitev začasnih in trajnih objektov in naprav za turistično,
športne ali druge namene,
—	ureditev brežin,
—	odstranitev in ponovna zasaditev visoke vegetacije,
—	vodnogospodarske ureditve,
—	ureditev manjših zajemališč požarne vode,
—	ureditev manjših zajetij za ureditev ribnikov,
—	odpiranje manjših gramoznic.
4.	Območja infrastrukturnih objektov
15. člen
Na območjih infrastrukturnih objektov (ceste, železnice) so dopustni naslednji posegi:
—- tekoča vzdrževalna dela,
— rekonstrukcije.
Na območjih varstvenih pasov naštetih infrastrukturnih objektov so dopustni posegi, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt, oz. če trajno ne spreminjajo obstoječo rabo zemljišč.
5.	Ostala območja
16.	člen
Na območjih odlagališč komunalnih in drugih odpadkov, na območjih za izkoriščanje rudnin (gramoznice), na območjih zajetij pitne vode, so dopustni naslednji posegi:
— tekoča vzdrževalna dela,
postavitev in odstranitev začasnih ali trajnih pomožnih objektov in naprav,
- postavitev in odstranitev ograj, odstranitev in ponovna zasaditev visoke vegetacije.
c) Območja, ki segajo preko ostalih območij urejanja
17.	člen
Območja, ki segajo preko območij urejanja namenjenih poselitvi in preko območij izven poselitvenih območij so:
I.	varstveni pasovi zajetij in črpališč za pitno vodo,
2.	zavarovana območja naravne in kulturne dediščine,
3.	koridorji in varovalni pasovi obstoječih in predvidenih infrastrukturnih objektov,
4.	raziskovalni prostor za nafto in plin ter geotermalno vodo.
18.	člen
Na zavarovanih območjih zajetij pitne vode so dopustni nekateri posegi za posamezne namenske površine pod pogoji, kijih predpisuje zakonodaja s tega področja.
Ne glede na določila tega odloka v širšem zaščitnem pasu zajetja pitne vode niso dovoljeni naslednji posegi:
—	uporaba rastlinskih zaščitnih sredstev in gnojil, ki vsebujejo snovi, katerih vsebnost je kritična pitni vodi,
—	spuščanje neprečiščenih odpadnih vod v zemljo ali površinske odvodnike,
—	gradnja skladišč in pretakališč za nafto,
—	odpiranje gramoznih jam, L
—	odlaganje komunalnih odpadkov,
—	g.radnja oz. postavitev cistern.
Na tem območju se morajo sanirati vsa obstoječa gnojišča in gnojne jame.
19.	člen
V ožjem varstvenem pasu so poleg posegov iz prejšnjega člena prepovedani naslednji posegi:
—	gradnja novih stanovanjskih in gospodarskih objektov, če ni rešena odvodnja odpadnih voda,
—	gradnja ali rekonstrukcija večjih komunalnih, energetskih in prometnih objektov,
—	raziskovalna ali druga vrtanja v podtalju.
20.	člen
Na zavarovanih območjih naravne in kulturne dediščine so dovoljeni vsi posegi opisani za posamezno namensko površino pod pogoji, ki jih predpisujejo varstveni režimi za varovanje naravne in kulturne dediščine. Posegi na teh območjih, ki bi kakorkoli vplivali na obstoječe stanje, so dopustni le pod nadzorom pristojne varstvene službe.
21.	člen
V koridorih predvidenih infrastrukturnih objektov (ceste, plinovod, daljnovodi, komunalni vodi in podobno) so dopustni vsi posegi, dopustni za posamezne namenske površine, pod pogojem, da posegi ne bodo vplivali na poznejšo gradnjo ali ureditev. V varovalnih pasovih obstoječih in predvidenih infrastrukturnih objektov so dopustni le tisti posegi, ki jih dovoljujejo posamezni predpisi za določen objekt (ceste, železnica, elektrika, vodovod, kanalizacija, zveze, plinovod . .. razvod termalne vode itd . . .).
22.	člen
Na celotnem območju obdelave so dopustna raziskovalna vrtanja za pridobitev nafte, plina in geotermalne vode pod pogoji, ki jih navajajo strokovne podlage za raziskovalni prostor za nafto in plin (št. 1/86-SP/MS), ter za geotermalno vodo (št. 18/87-SP/MS) obe izdelani na Zavodu za ekonomiko in urbanizem ter pod pogoji iz Zakona o rudarstvu.
Na celotnem območju, razen na ožjem varstvenem območju zajetij pitne vode so dopustna tudi geološka vrtanja pod pogojem, da vrtanja trajno ne spreminjajo obstoječega stanja na površini in podtalju.
IV. URBANISTIČNO OBLIKOVANJE OBMOČJA
23.	Člen
Pri gradnji objektov in drugih ureditvah se mora upoštevati obstoječi sistem zazidave. Ob cestah je dovoljena gradnja stanovanjskih in družbenih objektov. Gradnja gospodarskih objektov in pritiklin je praviloma dovoljena le v notranjosti parcel za stanovanjskimi in drugimi objekti.
Objekti ob ulicah oz. cestah morajo biti z daljšo stranico tlorisa vzporedni s cesto.
Gradnja stanovanjskih objektov v notranjosti parcel (v drugi vrsti) ni dovoljena.
Na zemljiščih obstoječih kmetij je dovoljena gradnja objektov, ki služijo kmetijski dejavnosti.
V. ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV
24.	člen
Tlorisna oblika stanovanjskih in družbenih objektov mora upoštevati maksimalno horizontalne gabarite, določene v grafični podlogi, navedeni v 2. členu tega odloka.
V območjih urejanja s prostorskimi ureditvenimi pogoji se horizontalni gabariti določijo v lokacijsko tehnični dokumentaciji.
25.	člen
Maksimalna višina individualnih stanovanjskih objektov ne sme presegati višino dveh etaž nad terenom (K + P + M oz. P + 1 + M).
26.	člen
Odmiki med objekti ne smejo biti manjši od višine najvišjega sosednjega objekta, oziroma ne manjši od 6,00 m.
Odmiki od parcelnih meja so definirani v grafičnem delu zazidalnega načrta.
Za pritikline (prizidke In samostojne objekte) veljajo enaki odmiki kot za osnovne oz. stanovanjske objekte, če so objekti oz. pritikline locirani na parcelah razlilčnnih lastnikov. Odmiki samostojnih pritiklin od osnovnih stanovanjskih objektov na parceli istega lastnika morajo biti min. 3,00 m.
27.	člen
Vsi na novo grajeni objekti morajo imeti dvokapne strehe z nakloni večjimi od 30° ter kritino v temni oz. opečni barvi.
Smeri slemen so razvidni iz grafične priloge iz 2. člena odloka in se ne smejo spreminjati.
Določilo ne velja za prizidke oz. pritikline k stanovanjskim objektom, ki se oblikovno usklajujejo z osnovnimi objekti.
28.	člen
Gradbene linije objektov ob cestah morajo biti vzporedne s cesto, v notranjosti parcele s parcelno mejo, oz. vzporedne z obstoječimi objekti.
VI. UREJANJE PROMETNEGA, ENERGETSKEGA, VODOVODNEGA IN KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA TER SISTEMA ZVEZ
29.	člen
Vsi na novo zgrajeni objekti se morajo priključiti na vodovodno in električno omrežje, po izgradnji kanalizacije pa tudi na kanalizacijsko omrežje.
Do izgradnje kanalizacijskega omrežja se morajo odplake odvajati v individualne ali skupinske neprepustne greznice brez odtoka.
Vse obstoječe gnojne jame se morajo sanirati tako, da je zagotovljena neprepustnpst, kar velja tudi za na novo zgrajene gnojne jame.
30.	člen
Širine predvidenih komunikacij za javni, mirujoči in peš promet so podane v grafičnih- prilogah zazidalnega načrta in so obvezne.
31.	člen
Ogrevanje individualnih stanovanjskih in ostalih objektov predvidenih z zazidalnim načrtom in prostorskimi ureditvenimi pogoji se bo reševalo z individualnimi sistemi.
32.	člen
Trase, zmogljivosti, mesta priključkov, hidrantna mreža ter vsi ostali podatki v zvezi z rešitvami energetskega, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja ter sistema zvez, so podane v grafični podlogi, navedeni v 2. členu tega odloka.
33.	člen
Komunalne odplake, ki nastanejo v območju naselja, se mora odvažati na občinsko odlagališče komunalnih odpadkov.
34.	člen
Ob parcelnih mejah je dovoljena postavitev ograj do višine 1,20 m. Ograje so lahko betonske, kovinske ali lesene, lahko so tudi ozelenjene. Ob prometnih komunikacijah je dovoljena postavitev ograj znotraj parcelnih mej.
VI. ETAPNOST IZVAJANJA
35.	člen
Pred začetkom gradnje vseh predvidenih objektov v območju, ki se ureja z zazidalnim načrtom, je obvezno zagotoviti minimalno infrastrukturno omrežje, ki obsega prometno, vodovodno in elektro omrežje, sicer pa je možno vse predvidene gradnje izvajati istočasno.
36.	člen
Do izgradnje kanalizacijskega omrežja, oz. čistilne naprave, se odplake odvajajo v nepropustne greznice.
VII. ZAČASNA NAMEMBNOST OBMOČJA
37.	člen
Do realizacije zazidalnega načrta ostanejo vsa zemljišča v sedanji rabi. Posegi, ki bi bili v nasprotju s PIA, niso dovoljeni.
VIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV
38.	člen
Investitorji posameznih gradenj v območju con PUP-ov si opremo stavbnega zemljišča (vodovod, elektrika, odvod odplak) zagotavljajo sami, oz. preko krajevne skupnosti.
V območju, ki se ureja Za zazidalnim načrtom, pa so investitorji dolžni plačati sorazmerni delež stroškov priprave in opreme stavbnega zemljišča.
IX. TOLERANCE
39.	člen
Tolerance pri horizontalnih in vertikalnih gabaritih objektov na območju zazidalnega načrta so možne v skladu z grafičnimi prilogami zazidalnega načrta v okviru maksimalnih horizontalnih in vertikalnih gabaritov, ki se ne smejo spreminjati.
40.	člen
Stanovanjski in gospodarski objekti se lahko adaptirajo v obrtne oz. servisne delavnice pod pogoji, ki se predpišejo z lokacijskim dovoljenjem na podlagi predložene lokacijske dokumentacije.
X. KONČNE DOLOČBE
41.	člen
PIA za k. o. G. Petrovci je stalno na vpogled občanom in organizacijam pri Komiteju za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve občine M. Sobota.
42.	člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka vrši Uprava za inšpekcijske službe občine Pomurja — Enota v M. Soboti.
43.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah po: murskih občin.
Številka: 351-13/87-1
M. Sobota, dne 29. 6. 1989
Predsednik Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER 1. r.
137
Na podlagi določil 2. odstavka 269. člena Zakona o davkih občanov (Uradni list SRS. št. 36-1922/88 z dne 31. oktobra 1988) in 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/1980) je skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 29. 6. 1989 sprejela
ODLOK
O POTRDITVI ZAKLJUČNEGA RAČUNA DAVKOV IN PRISPEVKOV OBČANOV OBČINE MURSKA SOBOTA ZA LETO 1988
I.	člen Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov občanov občine Murska Sobota za leto 1988.
2.	člen Zaključni račun davkov in prispevkov obremenitve zavezancev
2.	razbremenitve zavezancev
3.	znesek dolgov zavezancev
4.	znesek preplačil zavezancev
5.	računski saldo kot dolg zavezancev
3.	člen Zaključni račun obsega:
। I. bilanco saldov računov glavne knjige za davke in prispevke na obr. ZR-
2.	pregled skupno doseženega prometa davkov in prispevkov na obr. ZR-2;
3.	pregled dolgov in preplačil zavezancev na davkih in prispevkih na obr’ ZR-3 in
4.	brutobilanco o stanju vknjiženih davkov in prispevkov na računih glavne knjige na obr. KD-6, ki so sestavni del tega odloka.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih obiavah Številka: 401-4/89-1	J
Datum: 5. 6. 1989
Predsednik Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER I. r.
občanov za leto 1988 izkazuje: J.
16.196.140.130 din,
15.031.663.007 din,
1.577.346.237 din.
412.869.114 din,
1.164.477.123 din.