91 s J 1 v V Ljubljani, sobota 12. aprila 1919. Današnja številka obsega 6 strani. * .l/jubKjftAi: teto , , , K 56*— leta . . . 28'-- lete. . , , „14.— * ei**ec, - . „ 5 — po postit **ceic lete naprej K 60— * Pol Sete „ ‘ „ 30'- ** četrt leti „ 15*- *n M ^ ec „ „ 550 m «no do h Tj rji. Ra pismene naručbe brei vošlljatve denarja se ne moremo ozirati. Naročniki naj posiljaje naročnino -— 'I(iIJalna k ni;* ■ KnJižnica Li ‘Mij, «fla. 30 vin., za vA..... po-i sl-i mm nkrat jpuat, Uredništvo je na Starem trgu štev. 19. Telefon S-ter. S80. Upravničtvo je na Marijinem trgu Sr-- gtev. 8. Telefon Stev. 44. ==r=r a ja vsak dan zjutraj. Pofjaiuezna StevHi^a velja SO rSnaijcT. 'Vprašanjem glede inseratov 1. ilr. »e naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frnnkirajo. — Rokopisi se ne vračajo. Pred rešitvijo jugoslovanskega vprašanja. — Za istrske begunce. — Boljševizem v Nemčiji. — Drzen vlom v Ljubljani. Poglavje o boljševizmu. (Konec.) Kakšno je pravzaprav iivljenje v ^jetski Rusiji? Debela knjiga bi se mogla napi-sati o tem, kako upliva površina ruske ^etnije, menjava podnebja, kakor tudi j*jrogost narave na značaj ruskega človeka ib družabnega življenja, kakor Pravi veliki ruski zgodovinar Ključev-Skij. Ti faktorji igrajo važno ulogo tudi v razvoju sedanje Rusije. V kratkem razgovoru se morava seveda omejiti samo na najmarkantnejše slučaje zadnjega časa in sicer v središču sedanje revolucije, kjer je osredotočeno vse življenje. Moskva Vani nudi na zunaj sliko raznovrstnih zanimivih starodavnih in danes živih razvalin, nad katerimi se poraja nova doba. Moskva je kakor naš Belgrad, le s to razliko, da Vam zijajo tu v oči relikvije stare dobe v obliki golih skal. Na ulici, v gledališči^ na koncertih, v mestnih ljudskih kuhinjah se vidijo izmučeni ,n izstradani ljudje, ki ustvarjajo v ogromnih žrtvah na pragu stare novo eloveŠko družbo. Ni več zunanjega bleska, vse je skromno, priprosto in resno, vendar Kipi v dušah ljudi sila novega življenja. Najprej je duša, potem se le želodec, žrtve potem premoženje, najprej družba potem posameznik. Medtem ko se v historičnem Kremlju kuha revolucija in izdelujejo dekreti, se vršijo v glediščih, po cirkusih in drugih javnih prostorih Številno obiskani shodi, predavanja, razgovori, predstave, koncerti itd. Salja-pin, Neždanova i. dr., ki so nekdaj Peli v slavo in za carja, so šli za novim tokom časa in so danes ljubljenci priprostih poslušalcev. Svetovno znano moskovsko umetniško gleda- lišče sprejema v svoj repertoar najtežje socijalne drame. Življenje je težko in drago. Kavarne so večinoma spremenjene v ljudske kuhinje, kjer se proda dnevno na tisoče priprostih obedov za lačne meščane, posebno za delavce. Privatnih restavrantov sploh ni, razven onega, katerega je vlada, — ako ga še ni odstranila — pustila samo zato, da more zaslediti bogataše, ki si privoščijo obed za 50—60 rubljev (to je 150 — 180 K). Cela prehrana je v rokah prehranjevalnega sovjeta, ki izdaja kruh in hrano okrajnim sovjetom, ki ga nato prodajajo v svojih prodajalnah hišnim komitejem in ti ga končno razdelijo med prebivalstvo. Z ozirom na prehrano je razdeljeno prebivalstvo na 4 kategorije. Prodaja kruha in drugih živil je bila sicer prepovedana, pa se je vkljub prepovedi vršila tajno potom vtihotapljenja. Na ta način se je moglo kupiti kruha za 30 K — funt, črne moke po 1800 K — 1 pud (16 kil), funt masla (240 do 300 K), klobase po 150 K, košček sladkorja 4 K 50 h, krompir 9 kron funt itd. Tak način življenja je samo za mlade in zdrave ljudi. Kako smo se veselili obletnice druge revolucije v novembru 1. 1918, ker so nam obljubili vsakemu pol funta masla in drugih malenkost/. Malo smo se nasitili in z zadovoljstvom gledali veliko slavnost revolucije na ulicah Moskve. Do takrat so bili že postavljeni v parkih provizorični spomeniki vsem večjim revolu-cijonarjem in znanstvenikom. Ruskega velikana Dostojevskega so spremenili v navadno mumijo, iz katere gleda ta revež nekako postrani na sedanje življenje v staroslovanski pravoslavni Moskvi. Eden največjih umotvorov pa je gotovo spomenik Ukrajincu Šev- čenku: upognjenega hrbta, raztegnjenih nog — posledice neprestanega trpljenja v carističnih ječah, ali vkljub temu jasnega pogleda svira še vedno na kobzar in piše. Po zidovih velikanske reklamne futuristične slike, med katerimi se vijejo po ulicah množice manifestantov, katerim govorijo na posebnih odrih glavarji revolucije, p.a drugih pa pojejo krasni pevski zbori. Obletnice druge revolucije so se razveselili tudi mnogi jetniki v napolnjenih ječah, ker je boljševiška vlada proglasila amnestijo za gotove zločine. Kakšno je iivljenje v ječah? Najbolje je, ako Vam povem v par besedah nekaj o aretaciji članov srbske misije in videli boste približno, kaj in kako se deia. Lepega popoldne v avgustu lani je prišel oborožen oddelek v prostore srbske vojne misije na Ljubjanki, kjer smo se shajali tudi drugi Jugoslovani in pripravljali Jugoslovansko revolucionarno federacijo/ Komandant omenjenega oddelka je naznanil šefu misije atašeju polk. Lontkijeviču ukaz vserusijske izredne komisije, da smo vsi aretirani. Biio nas je, če se prav spominjam, 35. Vzeli so nam razven denarja vse, zapečatili prostore, nas pa odvedli v neko malo, umazano sobo v prostorih vserusijske izredne komisije, kjer so nas pustili celo noč. Kakor smo zvedeli pozneje, so nameravali nekatere izrned nas ustreliti. Drugi dan smo se peljali v malem, popolnoma zaprtem avtomobilu kake četrt ure po mestu. Prepeljali so nas v veliko smrdljivo poslopje — v Butirjsko ječo. Zaprli so nas vse v eno sobo, ker pa smo preveč rogovilili, so nas razdelili v razne sobe med različne „kontrarevo-lucijonarje“. Mene so zaprli v sobo št. 11, kjer nas je bilo 25: 2 kneza, par profesorjev, zdravnik s sinovi, trgovci, študentje in pet delavcev. Večina teh ljudi ni vedela, zakaj se nahaja v ječi, pač pa so mi pripovedovali delavci, da so jih zaprli zato, ker so predsedovali nekemu shodu, ki je v svoji resoluciji ostro kritiziral, delovanje sovjetske vlade. Kakšno je družabno življenje teh ljudi iz raznih slojev, ki se niso prej nikoli videli, sedaj pa morajo jesti iz ene sklede vodeno juho in malo kaše, si lahko predstavljate. Vsi so kandidati smrti, ker če se zgodi zunaj kaj proti boij-ševiškim oblastim, takoj kličejo, enega za drugim — brevi manu — „k sterikje“ (terminus technicus), ker kandidata postavijo k steni, kjer se zvali mrtev na tla. Tudi mi nismo vedeli, zakaj smo aretirani, seveda kot — sumljivi kontrarevolucijonarji. Po posredovanju Ljenina so nas po 11 dneh izpustiti. Sestavili smo resolucijo na stališču, da ni namen Jugoslovanov v Rusiji vmešavati se v ruske notranje razmere nego skrbeti za to, da se jugoslovanski element organizira, ma-terijelno opomore, da se morejo Jugoslovani po likvidaciji vojne skupno vrniti v svojo svobodno domovino. Na to »mo čakali Še dva meseca, predno smo dobili potrebne potne liste. Kakšne so prometne razmere v bolj'ševiški Rusiji? Naše potovanje v Odeso je bilo silno oteškočeno. Dali so nam vlak za 300 ljudi. Hoteli smo se peljati preko Belgeroda na Harkov, toda med potjo smo zvedeli, da se tam ne more potovati, ker se vršijo boji in je proga pretrgana. Peljali smo se torej nazaj na Kursk in na Korenovo. 60 km naprej pa je bila proga zopet pretrgana. Zato smo sedli na sani in cela karavana se je v najhujšem mrazu, vetru in snegu pomikala proti Ukrajini, kje ftDUHlR LEVSTIK. «11 V'o •*?* višnjeva repatic Sestra mi umira in ne ve, da jo gleda brat po usodi, ne čuti, da naju melje obadva isti neizmerni greh ki kliče osveto od vzhoda do zapada! Niso ie pohodih, ker je bila neumna in je obesila svoje hrepenenje na tepca m sebičneža: nihče ne bo zmajal z glavo nad Doro, milijonarjevo hčerjo, ko pojde z Egonom pred oltar. Ampak uboga je bila, ničesar ni imela razen lepega obraza in tistih bore sanj o sreči; to je njena velika krivda! Eh, svet toči srečo Samo pri rezerviranih mizah, kjer žvenkljajo s ce-"'ni; Bog ne da siromaku nastaviti čaše... Tu vene "Os mladosti in hrepenenja, izdanega in osmešenega, ker ni bilo naprodaj za denar — in tam se je va-jalo v blatu pettisoč lj udi, ki se bodo šteli jutri za svetnike! Ali je mogoče to dvoje na eni zemlji?« . Škripal je z zobmi, črte njegovega obraza, ki 1’b je znal drugače tako mojstrsko obvladovati, so ®u drgetale od steklega sovraštva. »O, naj se ti sanja vsaj enkrat, preden ugasneš, j* pride dan maščevanja!« je mrmral, zapiraje okno. * erjavica tli zmerom živje, izobčeni snujejo in ru-1 jo brez oddiha, svetost podstav, na katerih so zgra-' 1 lečo za vse človeštvo se maje, osmešena in pod-nofa”a • • • Se malo, in vzdigne se plamen, ki vpe-«odomo!« 69 nadaljevanje, j Takšne so bile misli grofa Kiinnigsbrucha po naši narodni veselici. Ko je Hasan drugo dopoldne pogledal v sobo, je ležal gospodar oblečen na oto-mani ter spal kakor ubit; toda še v spanju je tiščal ustnico z zobmi in krčil pesti na prsih. XI. izkušnja je naučila naše urednike, da spišejo veselična poročila naprej; zato se ne odlikujejo ti izdelki dnevnega slovstva samo z majhno zanesljivostjo v dejstvih, marveč zlasti po rožnatem idealizmom in ditirambskim zanosom, ki bi vrel drugo jutro le malokomu iz srca, če bi ga sploh zmogla skrokana glava. Tudi po letošnjem majskem prazniku se je oblizovalo vse rodoljubje na deželi, ko je bralo v »Sloveniji« bleščeč opis »te zares velikomestne prireditve,« z obširnimi fantazijami o vseobči finoči in eleganci, hkrati pa demokratski prisrčnosti, ki je vladala baje od začetka do konca ter pripomogla, da je prišlo neizogibno »velikansko navdušenje« do potrebne veljave. Marsikatera nedolžna dušica v zakotnem trgu ali pozabljenem gorskem selu si je belila glavo, kaj storimo pri nas, da se izteče vse tako zgledno in nam luč plemenitega vznosa nikoli ne mrkne v pijančevanju, ki sicer tako rado izpremeni radost množic v en sam tuleč zverinjak... Demokratske cibebe so bile razpotak-njene v letošnjem poročilu bolj naredko, zakaj naš voditelj je bil poskrbel za to, da se je zlivala žur-nalistična slika veselice v umno preračunano glorijo visokega gosta in njegovih najožjih pribočnikov; vsak bebec je moral duhati izmed vrstic, kako budno skrbi veliki Smučiklas za narodov blagor, s kako rafinirano spretnostjo vpreza tujca v voz naše politike in kako izdajalsko bi bilo ruvati zoper njega baš zdaj, ko je z zavihanimi rokami na delu, da nam priberači več naklonjenosti od zgoraj, nego smo je izvojevali v stoletjih. Prepričanje o usodnem pomenu grofa Kiinnigsbrucha za slovensko bodočnost in vera v njegovo mistično veličino sta se utrdila spričo tega še globlje po vsej domovini; Srnučiklasovi pristaši so romali od blizu in daleč, da bi videli novo zvezdo, in nevoščljivost prehitenih nasprotnikov je kipela do neba. Vse struje naše politike so se penile okoli grofa; obsnubljen kakor krasotica, je rastel v ugledu in mogoti od dne do dne in čutil s hudobnim zadovoljstvom, kako diha in utriplje ta hlapčevski svet samo še po taktu njegove volje. Neznatna peščica onih, ki so bili ostali zdrave pameti sredi vseobče kuge obožavanja, je opazila, da jemlje vajeti v roko ter si navija te »trde kranjske tilnike« in »neizprosne značaje«, polagoma okrog malega prsta. Prehod iz veseličnega razpoloženja v vsakdanje se je vlekel cel teden dni; v glavah se je jasuilo, zavest storjenih bedarij je grizla tuintam in utihnila po dobrodejnem zakonu narave; h koncu tedna je bilo 2e grda laž, govoriti o tem, da ga je kdo polomil. ----------------------- (Dalje.) smo zagledali nemško okupacijsko armado, ki je takrat igrala že jako klaverno ulogo. Došli smo v Korožbo, kjer smo se po dolgem času prvikrat prav pošteno najedli be ega kruha, mesa in sladkarij, Iz Korožbe zopet v posebnem vlaku na Balimač, od tam na Pirjatin. Tu pa smo naleteli na fronto: na naši strani Ukrajinci, na drugi strani armada nemškega agenta Skoropadskega. Takrat se je namreč ravno začelo novo ukrajinsko revolucionarno gibanje. Naš vlak je obstreljevala artiljerija. Poslali smo parla-menterje k nasprotni stranki, toda ko so se ti vrnili, so nam ukrajinski vojaki vzeli stroj našega vlaka in ga pognali s polno paro v sovražno fronto. Stroj je razbil nasprotno artilerijsko masino, ki je stala na progi. Bilo je nekaj ranjenih in mrtvili, mi pa smo ostali brez mašine. Ko smo jo zopet dobili, smo se vrnili na Bahmač, odkoder smo skozi fronio srečno dospeli v Kijev. Začelo se je strašno streljanje okoli Kijeva. Skoro-padskij je pobegnil, Ukrajinci so zavzeli Kijev. Šli smo dalje proti Odesi. V bližini Odese pa so bili zopet boji med Ukrajinci in ruskimi dobrovoljci. Po posredovanju francoske armade, ki se je ravno takrat izkrcala v Odesi, je bilo sklenjeno premirfe. Po tri tedenskem potovanju (v normalnih razmerah se pride iz Moskve v Odeso v 3 dneh) smo srečno prišli v Odeso. Mimogrede omenim, da so mi ravnokar Poljaki, ki potujejo iz Odese preko Belgrada in Dunaja v Varšavo, pripovedovali, da so Kijev zavzeli boljSeviki, in da je tam’ neznosna draginja. (Med tem so boljševiki prišli tudi že do Odese. Op. ur.). Kakšne utise in spomine s/e prinesli iz Rusije? Vsak dan in včasih vsako uro smo doživeli nove dogodke in dobivali nove utise, ki so zelo zanimivi. Preživeli smo lepe dneve pa tudi strašno grenke ure, zato pa so spomini tem bogatejši. Mi vsi, ki smo živeli v Rusiji, doživeli tam velike dogodke, ki so največjega pomena za cele generacije, strastno ljubimo Rusijo, to zagonetno deželo vseh trpinov. Ljubimo jo tako, kot more ljubiti le nedolžni otrok svojo mater. Ona nas je šele prav naučila ljubiti svojo lastno domovino, ona nam je pokazala, kako se je treba žrtvovati in umirati za velike ideale človeštva. Vrnili smo se domov kot novi ljudje. Kaj mislite o btdoSnosh boljševizma ? Dejstvo na sebi, da se ruski boljševizem vali proti zapadu, služi kot dokaz, da ima danes še svoj raison d’etre. V Rusiji boljševizem nima posebne bodočnosti, zato bi se rad vrnil tja, kjer se je rodil — na zapad. Kakor rodi vsaka zmaga imperijalizem, tako podpira vsaka nova revolucija na zapadu boljševizem v Rusiji. Usodo boljševizma je najbolje spoznal sam Ljenin, kajti boljševizem se vzdržuje le s pomočjo terorja. Ljenin sam stoji pod terorjem svoje fiksne ideje in dobro ve, da z njegovimi živci propade in se zruši cela stavba boljševiškega carstva. Najlepši simbol v svetovni vojni je simbol Bresta. Dva najhujša sovražnika in največja prijatelja obenem s stališča idejnega egoizma: nemški nacijonalni impedializem in ruski socialistični boljševizem sta se poljubila. Prvi je hrepenel po zavojevanju sveta potom ene nacije in je propadel, drugi hrepeni po zavojevanju sveta potom socijalnega razreda ene stranke in ga čaka še hujša usoda. Toda danes je še močan, in bi bila velika nezmiselnost, negirati ga kot fakt. Zdi se, da bo ruski — in tudi mednarodni boljševizem živel tako dolgo, dokler ne bo zrušen njegov antipod mednarodni kapitalizem in imperializem. Boljševizem ima svetovno misijo. K njemu se obračajo za pomoč — kakor vidite iz spomenice — narodi zasužnjene Indije, kakih 325 milijonov ljudi. Boljševiki sami pa so prepričani o svoji zmagi, kar spričuje dejstvo, da v Moskvi že deluje komisija, ki pripravlja sjezd vsemirnih sovjetov vsega sveta. Vendar boljševizem nima bodočnosti, ker do sedaj ni izpolnil niti ene svojih obljub. Mesto miru je povzročil novo vojno, mesto kruha prinaša lakoto, mesto svobode teror. Vprašanje je le, kdaj in kako? Menda bo izginil skupno z vsemi drugimi — izmil Zrušil se bo sam od sebe in to takrat, ko ga bodo prav spoznali vodilni krogi zapada in bodo temu primerno uredili svojo mednarodno politiko in uvedli doma potrebne reforme. Eno pa je jasno že danes: brez rešitve ruskega problema ni svetov ne ga miru! In pri nas? To vprašanje pa tvori poglavje za se, o katerem hočeva razpravljati, ko se situacija v naši državi malo bolj razbistri. Malo več resnosti. Dan na dan čitaš po listih: To je država! To je demokratična država! Itd. In pri tem ne pomislimo, da pljuvamo v lastno skledo. Kdo pa je država? Ali nismo to mi? Zato je ne-ukusno to večno zabavljanje čez ,,državo Saj je res, da je še marsikaj ovir, težav, zaprek iid. Saj to ni nič čudnega. To ni samo pri nas, tega je povsod dovolj. Celo v velikih državah — zmagovalkah. V Angliji in Ameriki — povsod se čutijo posledice vojne. To ni nič čudnega. Pomislimo, da srno pet let samo razdirali, razbijali, uničevali. Da je trajal pet let svetovni požar. Da je nemogoče vse v enem dnevu urediti posebno pri nas, kjer je nastala nova država iz toliko različnih delov. Gotovo je, da bi se dalo to in ono že storiti, in marsikaj za- služi kritike: ampak napada naj se vlada, ne država. Nekemu posestniku so vdrli roparji v hišo, razbili in pokradli so, kar so mogli, nazadnje so vse zažgali in odšli... AH je sedaj hiša kriva, da ni v enem dnevu vse v starem lepem redu. Hiša potrebuje dela, če hočemo, da bomo enkrat udobno v nji stanovali. In hišo ljubimo vsi. Saj smo toliko časa po nji hrepeneli. Saj vemo, da bo v nji vse, kakor bomo mi hoteli. Zato pa ni umestno, da pri vsaki hiši slišimo: to je hiša! To je demokratična hiša! Ne bodimo otročji! Prej smo tako hrepeneli po ujedinjenju in svobodi, zdaj pa, ko imamo oboje, smo za vsako malenkost slabe volje, kakor otrok ki dobi igračo pa ni taka, kakor si io je predstavljal! Res je, da ni za vse prav — ampak če pogledamo okrog, bomo zadovoljni, da je vsaj tako. Sicer pa ne mislimo na danes — ampak na bodočnost! Vso našo bodočnost si bomo zgradili samo v svoji državi — to pa se ne bo zgodilo s samim zabavljanjem — ampak z delom in organizacijo. Zabavljati na državo je star avstrijski ostanek. Bilo je znano, da vsak Avstrijec zabavlja čez svojo državo. Vsak drug državljan je bil nekako ponosen na svojo državo-domovino in ni pustil sramotiti jo, tudi če je bil morebiti sam protivladen človek. V Avstriji pa je bilo zabavljanje proti državi edino pravi izraz ljubezni do domovine. To pa zato, ker smo vsi sovražili to jetnišnico, kjer je bilo nasilno zvezanih 9 narodov v en kurnik, in ni bilo mogoče mirno živeti, posebno, ker sta imela med temi devetimi dva glavno besedo. Da.es je temu kurniku konec, hvala Bogu, in njegov sistem — glavni avstrijski sistem — je šel k vragu. Zato je pa treba, da se tudi mi malo izpremenimo, da slečemo svojo staro avstrijsko navado in da se zavedamo, da nismo več sužnji v avstrijskem kurniku, ampak svobodni državljani v svobodni državi, ki sami odločajo o svoji usodi. Zato je poniževalno za nas babje klepetanje, da je n. pr. bilo v Avstriji bolje, nego je v Jugoslaviji. Take opazke je treba zavračati. Ako bi Avstrija do danes obstojala, bi vsi od lakote poginjali. In vsi tisti stanovi ki danes zabavljajo čez državo, ker jim ni mogoče v enem dnevu vsem ugoditi in povišati plače — bi najbrže bili bolj potrpežljivi. TO je značilno; v stari Avstriji je vsak vpošteval, da je vojna — sedaj pa ni nihče zmožen maio potrpeti zato, da se stvari mirno urede in da premagamo krizo. Ali smo v času svojega suženjstva popolnoma izgubili smisel za ponos? Saj je vendar vse naše in bo naše! Kaj bi dali naši neodrešeni bratje, če bi bili tako srečni kakor mi, tudi ako ne bi tu imeli vsega v izobilju. Kam vodi tako zabavljanje, se vidi v Zagrebu. Naša dolžnost je povsod bu- Josipa Jurčiča zbrani spisi. Za Veliko noč je pripravila »Tiskovna zadruga** slovenski javnosti dar, ki bo ostal dogodek zgodovinskega spomina. Izšel je prvi zvezek velike zbirke, ki bo izhajala pod naslovom »Slovenski pisatelji**. V tej zbirki bodo izšli naši „klasiki“, t. j. spisi vseh naših najboljših pisateljev novejše dobe. Kdo bi se ne razveselil le lepe pomladanske novice? Saj smo potrebovali tako zbirko za svoj dom in za svet. Starejše izdaje so po večini že pošle in če smo kupovali za knjižnico, skoraj nismo imeli kaj kupiti. Tako so bila naša najlepša dela pogosto nedosežna in ljudje so morali posegati po drugih slabših knjigah. Čita pa" se pri nas čimdalje več. Pri obč. zboru »Političnega društva** za dvorski okraj je knjižničar tega društva gosp. Petrič podal poročilo, iz katerega se vidi, da se je iz knjižnice izposodilo 120000 knjig v enem letu. To je velikansko število, ki kaže, kako mnogo čita naše občinstvo. To pa nam tudi govori, kake važnosti so knjižnice in knjige ... Tudi druge ljubljanske knjižnice delujejo z enakimi uspehi. Zato je treba, da se poskrbi za to, da bodo knjiž- nice imele dovolj dobrih knjig: treba jih bo posebno izpopolniti s srbo-hrvatskimi knjigami: istotako pojdejo naše knjige sedaj bolj med naše južne brate. Zato je treba da izdamo slovenske pisatelje tako, da bodo nam in drugim dostopni v lepi, dobri izdaji. Tega dela seje lotila »Tiskovna zadruga**. In priznajmo takoj, da prav z lepim uspehom. Prvi zvezek nam kaže, kako bo izgledala cela zbirka. Oblika, papir, tisk — vse nam dela knjigo prikupljivo. Taka izdaja more iti na svetoven trg in bo dobila priznanje — in odjemalcev. To so zelo važne stvari za izdajo, ki jo bomo imenovali »klasično**. Tiskarske razmere danes niso posebno ugodne, zato pa je tem časlneje za ,»Tiskovno zadrugo**, da ni v ničemer pustila sled kakega »vojnega izdanja**. Ko bo čez nekaj let stalo pred nami nekaj takih zvezkov, bomo s ponosom in samozavestjo zrli nanje. Lahko borno rekli svetu: Imamo nekaj! Za sedaj je določeno, da izide to leto še en zvezek, pa upajmo, da pojde hitreje, ker bo Čitajoče občinstvo gotovo nestrpno pričakovalo nadaljnih zvezkov. Prvi je prišel na vrsto naš najbolj naroden in najbolj priljubljen pisatelj Josip Jurčič, ki ga je občinstvo najbolj pogrešalo. Izšel bo v 16. zvezkih. — Pomislite, kako lepa zbirka: lb zvezkov zbranih spisov Jos. Jurčiča, vsak zvezek okroglo po 500 strani! To bo zaklad za vsako hišo! Kdo se z veseljem ne spominja, kako je čital prve Jurčičeve Stvari! in koliko je vas, ki ste ga či-tali zopet in zopet! Da, lahko rečemo, da ni ne kmeta, ne gospoda, ne fanta ne dekleta slovenskega/ ki bi Jurčiča ne ooznai. Doslej smo imeli Jurčiča v prvi Levčevi izdaji v 12. zvezkih. Izdaja ni bila popolna. Popolna izdaja izide šele sedaj. Šele sedaj bomo spoznali ne samo Jurčičeva dela, ampak tudi njih ozadje.” Prvi zvezek nam kaže, kako važno je to za pisatelja in za občinstvo. Veseli nas, da se je lotil težkega dela urejevanja najboljši poznavalec naše najnovejše literature dr. Iv. Prijatelj. Njegovo ime nam jamči, da bomo v »Slovenskih pisa-teljih“ dobili izdajo, ki bomo nanjo lahko ponosni. — Misel nam uhaia v bodočnost in gledamo pred seboj to zbirko: Jurčič, Levstik, Stritar, Mencinger, Erjavec, Kersnik, Trdina itd. Kaj so vse ustvarili naši slovenski pisatelji! To je temelj naše sedanje kulture. Na njem bomo zidali naprej. diti ponos in ljubezen do države in sodelovati pri tem, da se nedostatki, ovire, nerednosti itd. odpravijo. Povejmo kaj ni prav, povejmo to jasno, pa povejmo vedno tudi vzrok in Če mogoče tudi nasvet, kaj bi bilo bolje — ne pa na prazno zabavljati na svojo mlado državo. Slovenci, Jugoslovani! Nabirajtl za jugoslovanski obrambni skladi hrj SV( nii S Z; va in T It rt ia R v V ji s Jugos Osnutje posebnega odseka za umetnost. j LDU B e 1 g r a d, 11. aprila. (JDS) Ministrstvo prosvete je izdelalo zakonski načrt za osnovanje posebnega odseka za umetnost. Umetnostni odsek bo popolnoma samostojen in bo imel svojega načelnika in svoje tajnike, pa tudi vse druge specijalne uradnike. Francoska misija v Zagrebu ni v nikakih stikih z Radičem, j LDU Zagreb, 10. aprila. (JDU) Nekateri inozemski listi so prinesli vesti, da je znano Radičevo brzojavko odpremila iz Zagreba v Pariz zagrebška francoska misija. Novinski odsek je po francoski misiji pooblaščen izjaviti, da so te vesti popolnoma izmišljene in da francoska misija z in-dignorijo odklanja, da bi bila v kaki zvezi z Radičem. Poldrugi milijon kron za istrske begunce, j LDU Bel grad, 11. aprila. Naredili poslanec dr. Biankini je vstopil v demokratski klub. Poslanec Laginj* je odstopil kot poverjenik za Istra To poverjeništvo se sploh odpravi Za istrske begunce je votirala vlad* kredit poldrugi milijon kron. Organizacija jugoslovanske demokratske stranke, j LDU Belgrad, 11. aprila. Izvrševalci odbor jugoslovanske deraoo kratske stranke v Belgradu je poveril orgranizacijo stranke v posameznih pokrajinah tajništvom strank v Zagrebu, Sarajevu in Splitu. Za šefa zagrebškega tajništva je imenovan d% > Budisavljevič, za sarajevskega GrČi*r in za splitskega dr. Grisogono. Org*' nizacijo demokratske stranke v Sloveniji bo vodilo do definitivne organizacije načelstvo Slovenske demokratske stranke, v Vojvodini pa odbor stranke v Beogradu. Liane* j bila prva skupna klubova seja demokratskih strank in srbskih opoziciosal-mh strank. Nadzorstvo svobodne trgovine. j LDU Belgrad, 11. aprila. Ministrski sklep je pooblastil prehranjevalnega ninistra dr. Korošca, da uvc:d6 državno nadzorstvo nad svobodno trgovino. Ta naredba je izdelana ifl' izide v kratkem. Ta zbirka bo delala čast vsakenttf salonu in bo v okras vsaki kmečki hiši. Prvi zvezek obsega mladostna dela Jurčičeva. Tu vidimo pisatelja »Jurija Kozjaka**, »Domna** in drugih kratkih domačih povesti, ki jih je Jurčič prinesel s seboj iz Dolenjskih krajev. Mnogo teh stvari je bilo dosedaj ne-natisnjenih, zalo je ta izdaja tem bolj zanimiva. Vsi stari in mladi se bod« vzradostili ob nji in bodo listali pOaj prvih začetkih naše domače narodne knjige. Cena je 12 K za 516 strani*. Z ozirom na sedanje razmere se mora priznati, da je cena nizka. Kaj pa j« danes 12 K? In kaj je ta krasna knjiga« ki jo je nam za spomin prinesla prva pomlad svobode. Sprejmite jo z veseljem kot velikonočni dar naše d■*o d3 so* Pik stri i2 kr0f,> dolarjem 29‘50 K. Av- j BS ^.L0ag... se' J 8f 1 -te srebrne krone se plačujejo v i Dmrjam tri gumijaste plašče in tri cevke Prometu 1 90-2-— K avstrijski zlati 1 «1^03111 za kolo. Naslov v upravi. 4;« 2-1 P° 10 K 70 K, 20 K v zlatu 146 K. skihS rePoved sekanja grajjščin-konS*.g°2dov- Vsled prevelikega iz-Sc nr !n|a • graščinskih gozdov in da niste/- d.-vastacija gozdov, je mi-redil rf4 §°':clarstvo in rudarstvo od-’. a ie °d konca marca dalje prepovedano VSakr. -jnkani,. In mnrnin V cesarjevih vladarskih jubilejev (menda 1. 1898.), ko sc je cesarju med drugimi poklonila tudi Švica, je dala svojemu spoštovanju posebno svečan izraz s tem, da mu je ponudila v dar ostanke Habsburga, rodnega gradu njegovih pradedov, kar pa je cesar osorno zavrnil. Majhen bi bil ta dar, saj sta od celega gradu danes ohranjena le še glavni stolp in malo stanovanje za požarnega čuvaja. Toda danes bi g. Karel Habsburg le imel v Švici kos domovinske pravice. Zdaj pa ne bo mogel dobiti tam ne službe čuvaja ne reslavraterja pod gradom ležečih toplic. Aprovizacija. a Preložitev krušnih komisij. Krušne komisije bodo uradovale danes, v soboto, due 12. t. m. od 8. do pol ene ure pop., ker se bo delo strankam na razpolago, da dobe lahko mesto kruha moko za kruh. Na močne izkaznice' se bo dobila tudi za naprej moka za pecivo Predno se ne objavi, kako se bo to izvršilo, naj nihče ne odda svojih krušnih kart pekom. a Kruh ali mo' a. Ker vsled ovir ni mogoče že urediti prodajo krušne moke mesto kruha, se bo v nedeljo prodajalo še čini kruh, v pondeljek in torek, 15. aprila pa bel kruh, hlebček bo tehtal 35 dkg in bo stal 1-32 K. Za torek in sredo dobi oseba po pol tdebčka belega kruha. Kdor hoče od srede naprej mesto kruha krušne moke, naj to takoj v pondeljek naznani peku, oz. prodajalni ali konsutnu, kjer dobi do torka kruh. Na poznejše prijave za moko se ne bo oziralo, ker se prodajalcem krušna moka že v torek nakaže, moka bo ista, kot jo rabijo peki za peko kruha dozdaj. Belemu kruhu pa peki ne smejo primešati nobene druge moke. Kje in kdaj se no dobila^ od srede moka za kruh, se pravočasno objavi. Prodaja inoke za kuho, oz, pecivo, na močne izkaznice ostane neizpremenjena. Krušne karte naj torej vsak odda brez skrbi peku ali vojni prodajalni, ker se bo dobila krušna 1 moka od srede naprej na krušne rodbinske j legitimacije. i a Ljubljanski prodajalci sladkorja se j vabijo, da se zglase zanesljivo danes, v 1 soboto, pri g. ravnatelju Lileku radi naka-j zila za sladkor, a Sladkor se dobi na vsak drugi od-■ rezek sladkorne izkaznice in sicer en kilo-; gram, ki stane 4 K 50 v. izdajatelj in odgovorni urednik: Antoss Pesek. 1 Tiska »Zvezna tiskarna" a. = Razno: B Avtfir podlistka „Boljševik“ v Jugoslaviji, HisUl z dne 5. IV. t. 1. naj še blagovoli javiti Z. Z., sedaj v Brežicah ob Savi. — 227-1 Naravno malinova In citranovo esen- p« in druge potrebščine za izdelavo dobrih pokalic, kakor tudi 70 odstot. malinovo fondat-esenco za aroniatiziranje kanditov priporoča: Destilacija esenc Srečko Potnik, Ljubljana, Slomškovi ul. 27. Istotam se kupijo sveži, čisti olupki oranž po 15 K za kg. 183 U Ijubljanu pulujučsm E Restavracija u Prešernovo] ulici 1). QfonniinniA z dvema sobama in kuhinjo, uiuillKulljtf iščem in dam 500 kron nagrade. — Naslov v upravništvu. 193 bnilhih se ie dne 9. t. m. popoldne ob l/.yUUIld pol 2. v gostilni Košak ali pred gostilno ruska denarnica z vsebino 220 K, 5 slikami ter vojaško odpustnico in fegiti-macijo J. L D. 5. — Pošten najditelj naj jo odda v našem upravništvu proti dobri nagradi. Denarnica je lastnina revnega delavca 217 2 1 izmed vrnivših ujetnikov iz Rusije ve ftUfj ve kaj o Franc Urbančiču, posestniku v Blatni Brezovici h. št. 1. Služil je pri domobranskem pešpolku št 27; odšel je na bojišče 1. oktobra 1914 iz Tolmina s 1. marš-bataljonom, 1. stotnija. Zadnji njegov naslov iz meseca marca 1918 je bil: Franc Urbančič, Trocky - Lager, Busuluk, gubernija Samara, Rusija. Prijaznega obvestila prosi njegova soproga Ivana Urbančič, posestnica v Blatni Brezovici h. št. 1, pošta Vrhnika, katera tudi povrne vse siroške. 226—2 Izgubila se je 11. t. m. •• od 2. do pol 3. pop. denarnica z 2000 K (1 tisočak, ostalo stotaki), od Zvezde do pošte. Zraven je več zapiskov, legitimacija in drugi papirji. Pošten najditelj naj jo odda na policiji, kjer df. bi nagrado. 500 K US §§ Dopisovanje in ^ ženitne ponudbe ^ '^e Irdado damo, neodvisno, mo-iOj,UU dernega mišljenja, brez predsodkov, začetkoma v svrho korespondence. Ponudbe pod „Rcso* na upravništvo. 226 fincnpflirna mlada, inteligentna se želi uiJd|JuUlwil0| v svrho poznejše možitve seznaniti z Inteligentnim, vnetim Jugoslovanom, ki ima srce na pravem mestu. — Oglasi naj se s sliko, poštnoležeče „Maj“, Konjice. 221 hrwt„x , Vsako- if A Q Dl? TI?! T M P samcznlh d d or, igel J n olja, ter tl V Ue I IJ 1 D li 1 JLl \) drugega galanterijskega blaga. Istotam se proda: Steklo za izložben« Ljubljana, Sv,Petra nasip ili S®SSr&$ ob Ljubljanici. 20 59><184 in eno rabljeno 90X.162, Velika izbira slamnikov »s po najnižjih cenah = p Rozi Fabčič, Rimska cesta št. 6 S96 2-1 V zalogi najfinejši modeli H in vedno novi žalni klobuki y\//vthnliri 1 h imajo oglasi v 'Jugoslaviji", ker jsI ✓ ? ULJ L je/o razširjena in jo vsakdo rad čiiaI g Wr\R. DR- IVAN MATKO strokovni zdravnik za notranje bolezni ordinira od pol 3. do pol 4. popoldne Mariboru, Stolna ulica l, III. nadstropje — :z^!=^3ig^^====slg)i , 2J IVI 7nQ n i I O Slavnemu občinstvu uljudno 1N Ca, Zrf 1 1 CL lili vJ ■ naznanjam, da otvoriin s 15. aprilom 1.1. v Slovenjem gradcu trgovino z mešanim blagom Potrudil se bom slavno občinstvo v vsakem oziru zadovoljiti s tožn* m solidno postrežbo. 924 Za obilen obisk se najtopleje priporoča Ivan Rojnik. ' Proda se kompletne opravezaspalne sobe od elegantnih do preprostih vrst, razno drugo pohištvo, perilo in srebra* ]m dilno orodje. Transport se na žeU° P,eB 1 Pojasnila daje 922 | Anončna ekspedicija Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg št. 2. -V mmm BflnKfl d. d, Zagreb Dionička glavnica K 10,000.000. Pricuve K 300.000 Prima uloške sa 4°/0 ■‘H08! Glavnica: 200,000.000 kron. Rezerve okrog 150,000.000 kron. Podružnica kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Ljubljani Prešernova ulica 50 v lastnem poslopju. Prodaja in nakup vrednostnih papirjev; borzna naročila; sprejem in oskrba depotov z vestno revizijo žrebalnih efektov; samoshrambe (Safe-Deposits) pod lastnim zaklepom strank; krediti in predujmi vsake vrste; inkaso in eskont-menic; nakazila in izplačila na vsa mesta tu- in inozemstva; potovalna kreditna pisma; sprejem denarnih vlog na knjižice in tekoči račun, itd.