91
s J 1 v
V Ljubljani, sobota 12. aprila 1919.
Današnja številka obsega 6 strani.
* .l/jubKjftAi:
teto ,	,	,	K	56*—
leta .	.	.	28'--
lete. .	,	,	„14.—
* ei**ec,	-	.	„	5 —
po postit
**ceic lete naprej	K	60—
* Pol Sete	„	‘	„	30'-
** četrt leti	„	15*-
*n M ^ ec	„	„	550
m
«no do
h
Tj rji.
Ra pismene naručbe brei vošlljatve denarja se ne moremo ozirati.
Naročniki naj posiljaje
  naročnino
-—
'I(iIJalna k ni;* ■
KnJižnica
Li
‘Mij,
«fla.
30 vin., za vA.....
po-i sl-i mm nkrat jpuat,
Uredništvo je na Starem trgu štev. 19. Telefon S-ter. S80. Upravničtvo je na Marijinem trgu Sr--  gtev. 8. Telefon Stev. 44.	==r=r
a ja vsak dan zjutraj.
Pofjaiuezna StevHi^a velja SO rSnaijcT.
'Vprašanjem glede inseratov 1. ilr. »e naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frnnkirajo. — Rokopisi se ne vračajo.
Pred rešitvijo jugoslovanskega vprašanja. — Za istrske begunce. — Boljševizem v Nemčiji. — Drzen vlom v Ljubljani.
Poglavje o boljševizmu.
(Konec.)
Kakšno je pravzaprav iivljenje v ^jetski Rusiji?
Debela knjiga bi se mogla napi-sati o tem, kako upliva površina ruske ^etnije, menjava podnebja, kakor tudi j*jrogost narave na značaj ruskega človeka ib družabnega življenja, kakor Pravi veliki ruski zgodovinar Ključev-Skij. Ti faktorji igrajo važno ulogo tudi v razvoju sedanje Rusije. V kratkem razgovoru se morava seveda omejiti samo na najmarkantnejše slučaje zadnjega časa in sicer v središču sedanje revolucije, kjer je osredotočeno vse življenje.
Moskva Vani nudi na zunaj sliko raznovrstnih zanimivih starodavnih in danes živih razvalin, nad katerimi se poraja nova doba. Moskva je kakor naš Belgrad, le s to razliko, da Vam zijajo tu v oči relikvije stare dobe v obliki golih skal. Na ulici, v gledališči^ na koncertih, v mestnih ljudskih kuhinjah se vidijo izmučeni ,n izstradani ljudje, ki ustvarjajo v ogromnih žrtvah na pragu stare novo eloveŠko družbo. Ni več zunanjega bleska, vse je skromno, priprosto in resno, vendar Kipi v dušah ljudi sila novega življenja. Najprej je duša, potem se le želodec, žrtve potem premoženje, najprej družba potem posameznik. Medtem ko se v historičnem Kremlju kuha revolucija in izdelujejo dekreti, se vršijo v glediščih, po cirkusih in drugih javnih prostorih Številno obiskani shodi, predavanja, razgovori, predstave, koncerti itd. Salja-pin, Neždanova i. dr., ki so nekdaj Peli v slavo in za carja, so šli za novim tokom časa in so danes ljubljenci priprostih poslušalcev. Svetovno znano moskovsko umetniško gleda-
lišče sprejema v svoj repertoar najtežje socijalne drame.
Življenje je težko in drago. Kavarne so večinoma spremenjene v ljudske kuhinje, kjer se proda dnevno na tisoče priprostih obedov za lačne meščane, posebno za delavce. Privatnih restavrantov sploh ni, razven onega, katerega je vlada, — ako ga še ni odstranila — pustila samo zato, da more zaslediti bogataše, ki si privoščijo obed za 50—60 rubljev (to je 150 — 180 K). Cela prehrana je v rokah prehranjevalnega sovjeta, ki izdaja kruh in hrano okrajnim sovjetom, ki ga nato prodajajo v svojih prodajalnah hišnim komitejem in ti ga končno razdelijo med prebivalstvo. Z ozirom na prehrano je razdeljeno prebivalstvo na 4 kategorije. Prodaja kruha in drugih živil je bila sicer prepovedana, pa se je vkljub prepovedi vršila tajno potom vtihotapljenja. Na ta način se je moglo kupiti kruha za 30 K — funt, črne moke po 1800 K
—	1 pud (16 kil), funt masla (240 do 300 K), klobase po 150 K, košček sladkorja 4 K 50 h, krompir 9 kron funt itd. Tak način življenja je samo za mlade in zdrave ljudi.
Kako smo se veselili obletnice druge revolucije v novembru 1. 1918, ker so nam obljubili vsakemu pol funta masla in drugih malenkost/. Malo smo se nasitili in z zadovoljstvom gledali veliko slavnost revolucije na ulicah Moskve. Do takrat so bili že postavljeni v parkih provizorični spomeniki vsem večjim revolu-cijonarjem in znanstvenikom. Ruskega velikana Dostojevskega so spremenili v navadno mumijo, iz katere gleda ta revež nekako postrani na sedanje življenje v staroslovanski pravoslavni Moskvi. Eden največjih umotvorov pa je gotovo spomenik Ukrajincu Šev-
čenku: upognjenega hrbta, raztegnjenih nog — posledice neprestanega trpljenja v carističnih ječah, ali vkljub temu jasnega pogleda svira še vedno na kobzar in piše. Po zidovih velikanske reklamne futuristične slike, med katerimi se vijejo po ulicah množice manifestantov, katerim govorijo na posebnih odrih glavarji revolucije, p.a drugih pa pojejo krasni pevski zbori. Obletnice druge revolucije so se razveselili tudi mnogi jetniki v napolnjenih ječah, ker je boljševiška vlada proglasila amnestijo za gotove zločine.
Kakšno je iivljenje v ječah?
Najbolje je, ako Vam povem v par besedah nekaj o aretaciji članov srbske misije in videli boste približno, kaj in kako se deia. Lepega popoldne v avgustu lani je prišel oborožen oddelek v prostore srbske vojne misije na Ljubjanki, kjer smo se shajali tudi drugi Jugoslovani in pripravljali Jugoslovansko revolucionarno federacijo/ Komandant omenjenega oddelka je naznanil šefu misije atašeju polk. Lontkijeviču ukaz vserusijske izredne komisije, da smo vsi aretirani. Biio nas je, če se prav spominjam, 35. Vzeli so nam razven denarja vse, zapečatili prostore, nas pa odvedli v neko malo, umazano sobo v prostorih vserusijske izredne komisije, kjer so nas pustili celo noč. Kakor smo zvedeli pozneje, so nameravali nekatere izrned nas ustreliti. Drugi dan smo se peljali v malem, popolnoma zaprtem avtomobilu kake četrt ure po mestu. Prepeljali so nas v veliko smrdljivo poslopje — v Butirjsko ječo. Zaprli so nas vse v eno sobo, ker pa smo preveč rogovilili, so nas razdelili v razne sobe med različne „kontrarevo-lucijonarje“. Mene so zaprli v sobo št. 11, kjer nas je bilo 25: 2 kneza, par profesorjev, zdravnik s sinovi,
trgovci, študentje in pet delavcev. Večina teh ljudi ni vedela, zakaj se nahaja v ječi, pač pa so mi pripovedovali delavci, da so jih zaprli zato, ker so predsedovali nekemu shodu, ki je v svoji resoluciji ostro kritiziral, delovanje	sovjetske	vlade. Kakšno je
družabno	življenje	teh ljudi iz	raznih
slojev, ki	se niso	prej nikoli	videli,
sedaj pa	morajo	jesti iz ene	sklede
vodeno juho in malo kaše, si lahko predstavljate. Vsi so kandidati smrti, ker če se zgodi zunaj kaj proti boij-ševiškim oblastim, takoj kličejo, enega za drugim — brevi manu — „k sterikje“ (terminus technicus), ker kandidata postavijo k steni, kjer se zvali mrtev na tla. Tudi mi nismo vedeli, zakaj smo aretirani, seveda kot — sumljivi kontrarevolucijonarji. Po posredovanju Ljenina so nas po 11 dneh izpustiti. Sestavili smo resolucijo na stališču, da ni namen Jugoslovanov v Rusiji vmešavati se v ruske notranje razmere nego skrbeti za to, da se jugoslovanski element organizira, ma-terijelno opomore, da se morejo Jugoslovani po likvidaciji vojne skupno vrniti v svojo svobodno domovino. Na to »mo čakali Še dva meseca, predno smo dobili potrebne potne liste.
Kakšne so prometne razmere v bolj'ševiški Rusiji?
Naše potovanje v Odeso je bilo silno oteškočeno. Dali so nam vlak za 300 ljudi. Hoteli smo se peljati preko Belgeroda na Harkov, toda med potjo smo zvedeli, da se tam ne more potovati, ker se vršijo boji in je proga pretrgana. Peljali smo se torej nazaj na Kursk in na Korenovo. 60 km naprej pa je bila proga zopet pretrgana. Zato smo sedli na sani in cela karavana se je v najhujšem mrazu, vetru in snegu pomikala proti Ukrajini, kje
ftDUHlR LEVSTIK.
«11 V'o •*?*
višnjeva repatic
Sestra mi umira in ne ve, da jo gleda brat po usodi, ne čuti, da naju melje obadva isti neizmerni greh ki kliče osveto od vzhoda do zapada! Niso ie pohodih, ker je bila neumna in je obesila svoje hrepenenje na tepca m sebičneža: nihče ne bo zmajal z glavo nad Doro, milijonarjevo hčerjo, ko pojde z Egonom pred oltar. Ampak uboga je bila, ničesar ni imela razen lepega obraza in tistih bore sanj o sreči; to je njena velika krivda! Eh, svet toči srečo Samo pri rezerviranih mizah, kjer žvenkljajo s ce-"'ni; Bog ne da siromaku nastaviti čaše... Tu vene "Os mladosti in hrepenenja, izdanega in osmešenega, ker ni bilo naprodaj za denar — in tam se je va-jalo v blatu pettisoč lj udi, ki se bodo šteli jutri za svetnike! Ali je mogoče to dvoje na eni zemlji?«
. Škripal je z zobmi, črte njegovega obraza, ki 1’b je znal drugače tako mojstrsko obvladovati, so ®u drgetale od steklega sovraštva.
»O, naj se ti sanja vsaj enkrat, preden ugasneš, j* pride dan maščevanja!« je mrmral, zapiraje okno.
*	erjavica tli zmerom živje, izobčeni snujejo in ru-1 jo brez oddiha, svetost podstav, na katerih so zgra-' 1 lečo za vse človeštvo se maje, osmešena in pod-nofa”a • • • Se malo, in vzdigne se plamen, ki vpe-«odomo!«
69 nadaljevanje, j Takšne so bile misli grofa Kiinnigsbrucha po naši narodni veselici. Ko je Hasan drugo dopoldne pogledal v sobo, je ležal gospodar oblečen na oto-mani ter spal kakor ubit; toda še v spanju je tiščal ustnico z zobmi in krčil pesti na prsih.
XI.
izkušnja je naučila naše urednike, da spišejo veselična poročila naprej; zato se ne odlikujejo ti izdelki dnevnega slovstva samo z majhno zanesljivostjo v dejstvih, marveč zlasti po rožnatem idealizmom in ditirambskim zanosom, ki bi vrel drugo jutro le malokomu iz srca, če bi ga sploh zmogla skrokana glava. Tudi po letošnjem majskem prazniku se je oblizovalo vse rodoljubje na deželi, ko je bralo v »Sloveniji« bleščeč opis »te zares velikomestne prireditve,« z obširnimi fantazijami o vseobči finoči in eleganci, hkrati pa demokratski prisrčnosti, ki je vladala baje od začetka do konca ter pripomogla, da je prišlo neizogibno »velikansko navdušenje«	do potrebne veljave.	Marsikatera	nedolžna
dušica	v zakotnem trgu	ali	pozabljenem	gorskem
selu si je belila glavo, kaj storimo pri nas, da se izteče	vse tako zgledno	in	nam luč plemenitega
vznosa	nikoli ne mrkne	v	pijančevanju,	ki sicer
tako rado izpremeni radost množic v en sam tuleč zverinjak... Demokratske cibebe so bile razpotak-njene v letošnjem poročilu bolj naredko, zakaj naš voditelj je bil poskrbel za to, da se je zlivala žur-nalistična slika veselice v umno preračunano glorijo
visokega gosta in njegovih najožjih pribočnikov; vsak bebec je moral duhati izmed vrstic, kako budno skrbi veliki Smučiklas za narodov blagor, s kako rafinirano spretnostjo vpreza tujca v voz naše politike in kako izdajalsko bi bilo ruvati zoper njega baš zdaj, ko je z zavihanimi rokami na delu, da nam priberači več naklonjenosti od zgoraj, nego smo je izvojevali v stoletjih. Prepričanje o usodnem pomenu grofa Kiinnigsbrucha za slovensko bodočnost in vera v njegovo mistično veličino sta se utrdila spričo tega še globlje po vsej domovini; Srnučiklasovi pristaši so romali od blizu in daleč, da bi videli novo zvezdo, in nevoščljivost prehitenih nasprotnikov je kipela do neba. Vse struje naše politike so se penile okoli grofa; obsnubljen kakor krasotica, je rastel v ugledu in mogoti od dne do dne in čutil s hudobnim zadovoljstvom, kako diha in utriplje ta hlapčevski svet samo še po taktu njegove volje. Neznatna peščica onih, ki so bili ostali zdrave pameti sredi vseobče kuge obožavanja, je opazila, da jemlje vajeti v roko ter si navija te »trde kranjske tilnike« in »neizprosne značaje«, polagoma okrog malega prsta.
Prehod iz veseličnega razpoloženja v vsakdanje se je vlekel cel teden dni; v glavah se je jasuilo, zavest storjenih bedarij je grizla tuintam in utihnila po dobrodejnem zakonu narave; h koncu tedna je bilo 2e grda laž, govoriti o tem, da ga je kdo polomil.
----------------------- (Dalje.)
smo zagledali nemško okupacijsko armado, ki je takrat igrala že jako klaverno ulogo. Došli smo v Korožbo, kjer smo se po dolgem času prvikrat prav pošteno najedli be ega kruha, mesa in sladkarij, Iz Korožbe zopet v posebnem vlaku na Balimač, od tam na Pirjatin. Tu pa smo naleteli na fronto: na naši strani Ukrajinci, na drugi strani armada nemškega agenta Skoropadskega. Takrat se je namreč ravno začelo novo ukrajinsko revolucionarno gibanje. Naš vlak je obstreljevala artiljerija. Poslali smo parla-menterje k nasprotni stranki, toda ko so se ti vrnili, so nam ukrajinski vojaki vzeli stroj našega vlaka in ga pognali s polno paro v sovražno fronto. Stroj je razbil nasprotno artilerijsko masino, ki je stala na progi. Bilo je nekaj ranjenih in mrtvili, mi pa smo ostali brez mašine. Ko smo jo zopet dobili, smo se vrnili na Bahmač, odkoder smo skozi fronio srečno dospeli v Kijev. Začelo se je strašno streljanje okoli Kijeva. Skoro-padskij je pobegnil, Ukrajinci so zavzeli Kijev. Šli smo dalje proti Odesi.
V	bližini Odese pa so bili zopet boji med Ukrajinci in ruskimi dobrovoljci. Po posredovanju francoske armade, ki se je ravno takrat izkrcala v Odesi, je bilo sklenjeno premirfe. Po tri tedenskem potovanju (v normalnih razmerah se pride iz Moskve v Odeso v
3	dneh) smo srečno prišli v Odeso. Mimogrede omenim, da so mi ravnokar Poljaki, ki potujejo iz Odese preko Belgrada in Dunaja v Varšavo, pripovedovali, da so Kijev zavzeli boljSeviki, in da je tam’ neznosna draginja. (Med tem so boljševiki prišli tudi že do Odese. Op. ur.).
Kakšne utise in spomine s/e prinesli iz Rusije?
Vsak dan in včasih vsako uro smo doživeli nove dogodke in dobivali nove utise, ki so zelo zanimivi. Preživeli smo lepe dneve pa tudi strašno grenke ure, zato pa so spomini tem bogatejši. Mi vsi, ki smo živeli v Rusiji, doživeli tam velike dogodke, ki so največjega pomena za cele generacije, strastno ljubimo Rusijo, to zagonetno deželo vseh trpinov. Ljubimo jo tako, kot more ljubiti le nedolžni otrok svojo mater. Ona nas je šele prav naučila ljubiti svojo lastno domovino, ona nam je pokazala, kako se je treba žrtvovati in umirati za velike ideale človeštva. Vrnili smo se domov kot novi ljudje.
Kaj mislite o btdoSnosh boljševizma ?
Dejstvo na sebi, da se ruski boljševizem vali proti zapadu, služi kot dokaz, da ima danes še svoj raison d’etre.
V	Rusiji boljševizem nima posebne bodočnosti, zato bi se rad vrnil tja, kjer se je rodil — na zapad. Kakor rodi vsaka zmaga imperijalizem, tako podpira vsaka nova revolucija na zapadu boljševizem v Rusiji. Usodo
boljševizma je najbolje spoznal sam Ljenin, kajti boljševizem se vzdržuje le s pomočjo terorja. Ljenin sam stoji pod terorjem svoje fiksne ideje in dobro ve, da z njegovimi živci propade in se zruši cela stavba boljševiškega carstva. Najlepši simbol v svetovni vojni je simbol Bresta. Dva najhujša sovražnika in največja prijatelja obenem s stališča idejnega egoizma: nemški nacijonalni impedializem in ruski socialistični boljševizem sta se poljubila. Prvi je hrepenel po zavojevanju sveta potom ene nacije in je propadel, drugi hrepeni po zavojevanju sveta potom socijalnega razreda ene stranke in ga čaka še hujša usoda. Toda danes je še močan, in bi bila velika nezmiselnost, negirati ga kot fakt. Zdi se, da bo ruski — in tudi mednarodni boljševizem živel tako dolgo, dokler ne bo zrušen njegov antipod mednarodni kapitalizem in imperializem. Boljševizem ima svetovno misijo. K njemu se obračajo za pomoč — kakor vidite iz spomenice — narodi zasužnjene Indije, kakih 325 milijonov ljudi. Boljševiki sami pa so prepričani
o	svoji zmagi, kar spričuje dejstvo, da v Moskvi že deluje komisija, ki pripravlja sjezd vsemirnih sovjetov vsega sveta. Vendar boljševizem nima bodočnosti, ker do sedaj ni izpolnil niti ene svojih obljub. Mesto miru je povzročil novo vojno, mesto kruha prinaša lakoto, mesto svobode teror. Vprašanje je le, kdaj in kako? Menda bo izginil skupno z vsemi drugimi — izmil Zrušil se bo sam od sebe in to takrat, ko ga bodo prav spoznali vodilni krogi zapada in bodo temu primerno uredili svojo mednarodno politiko in uvedli doma potrebne reforme. Eno pa je jasno že danes: brez rešitve ruskega problema ni svetov ne ga miru!
In pri nas?
To vprašanje pa tvori poglavje za se, o katerem hočeva razpravljati, ko se situacija v naši državi malo bolj razbistri.
Malo več resnosti.
Dan na dan čitaš po listih: To je država! To je demokratična država! Itd. In pri tem ne pomislimo, da pljuvamo v lastno skledo. Kdo pa je država? Ali nismo to mi? Zato je ne-ukusno to večno zabavljanje čez ,,državo Saj je res, da je še marsikaj ovir, težav, zaprek iid. Saj to ni nič čudnega. To ni samo pri nas, tega je povsod dovolj. Celo v velikih državah
— zmagovalkah. V Angliji in Ameriki
— povsod se čutijo posledice vojne. To ni nič čudnega. Pomislimo, da srno pet let samo razdirali, razbijali, uničevali. Da je trajal pet let svetovni požar. Da je nemogoče vse v enem dnevu urediti posebno pri nas, kjer je nastala nova država iz toliko različnih delov. Gotovo je, da bi se dalo to in ono že storiti, in marsikaj za-
služi kritike: ampak napada naj se vlada, ne država. Nekemu posestniku so vdrli roparji v hišo, razbili in pokradli so, kar so mogli, nazadnje so vse zažgali in odšli... AH je sedaj hiša kriva, da ni v enem dnevu vse v starem lepem redu. Hiša potrebuje dela, če hočemo, da bomo enkrat udobno v nji stanovali. In hišo ljubimo vsi. Saj smo toliko časa po nji hrepeneli. Saj vemo, da bo v nji vse, kakor bomo mi hoteli. Zato pa ni umestno, da pri vsaki hiši slišimo: to je hiša! To je demokratična hiša! Ne bodimo otročji! Prej smo tako hrepeneli po ujedinjenju in svobodi, zdaj pa, ko imamo oboje, smo za vsako malenkost slabe volje, kakor otrok ki dobi igračo pa ni taka, kakor si io je predstavljal! Res je, da ni za vse prav — ampak če pogledamo okrog, bomo zadovoljni, da je vsaj tako. Sicer pa ne mislimo na danes — ampak na bodočnost! Vso našo bodočnost si bomo zgradili samo v svoji državi — to pa se ne bo zgodilo s samim zabavljanjem — ampak z delom in organizacijo.
Zabavljati na državo je star avstrijski ostanek. Bilo je znano, da vsak Avstrijec zabavlja čez svojo državo. Vsak drug državljan je bil nekako ponosen na svojo državo-domovino in ni pustil sramotiti jo, tudi če je bil morebiti sam protivladen človek. V Avstriji pa je bilo zabavljanje proti državi edino pravi izraz ljubezni do domovine. To pa zato, ker smo vsi sovražili to jetnišnico, kjer je bilo nasilno zvezanih 9 narodov v en kurnik, in ni bilo mogoče mirno živeti, posebno, ker sta imela med temi devetimi dva glavno besedo. Da.es je temu kurniku konec, hvala Bogu, in njegov sistem — glavni avstrijski sistem — je šel k vragu. Zato je pa treba, da se tudi mi malo izpremenimo, da slečemo svojo staro avstrijsko navado in da se zavedamo, da nismo več sužnji v avstrijskem kurniku, ampak svobodni državljani v svobodni državi, ki sami odločajo o svoji usodi. Zato je poniževalno za nas babje klepetanje, da je n. pr. bilo v Avstriji bolje, nego je v Jugoslaviji. Take opazke je treba zavračati. Ako bi Avstrija do danes obstojala, bi vsi od lakote poginjali. In vsi tisti stanovi ki danes zabavljajo čez državo, ker jim ni mogoče v enem dnevu vsem ugoditi in povišati plače — bi najbrže bili bolj potrpežljivi. TO je značilno; v stari Avstriji je vsak vpošteval, da je vojna — sedaj pa ni nihče zmožen maio potrpeti zato, da se stvari mirno urede in da premagamo krizo.
Ali smo v času svojega suženjstva popolnoma izgubili smisel za ponos? Saj je vendar vse naše in bo naše! Kaj bi dali naši neodrešeni bratje, če bi bili tako srečni kakor mi, tudi ako ne bi tu imeli vsega v izobilju. Kam vodi tako zabavljanje, se vidi v Zagrebu. Naša dolžnost je povsod bu-
Josipa Jurčiča zbrani spisi.
Za Veliko noč je pripravila »Tiskovna zadruga** slovenski javnosti dar, ki bo ostal dogodek zgodovinskega spomina. Izšel je prvi zvezek velike zbirke, ki bo izhajala pod naslovom »Slovenski pisatelji**. V tej zbirki bodo izšli naši „klasiki“, t. j. spisi vseh naših najboljših pisateljev novejše dobe. Kdo bi se ne razveselil le lepe pomladanske novice? Saj smo potrebovali tako zbirko za svoj dom in za svet. Starejše izdaje so po večini že pošle in če smo kupovali za knjižnico, skoraj nismo imeli kaj kupiti. Tako so bila naša najlepša dela pogosto nedosežna in ljudje so morali posegati po drugih slabših knjigah. Čita pa" se pri nas čimdalje več. Pri obč. zboru »Političnega društva** za dvorski okraj je knjižničar tega društva gosp. Petrič podal poročilo, iz katerega se vidi, da se je iz knjižnice izposodilo 120000 knjig v enem letu. To je velikansko število, ki kaže, kako mnogo čita naše občinstvo. To pa nam tudi govori, kake važnosti so knjižnice in knjige ... Tudi druge ljubljanske knjižnice delujejo z enakimi uspehi. Zato je treba, da se poskrbi za to, da bodo knjiž-
nice imele dovolj dobrih knjig: treba jih bo posebno izpopolniti s srbo-hrvatskimi knjigami: istotako pojdejo naše knjige sedaj bolj med naše južne brate. Zato je treba da izdamo slovenske pisatelje tako, da bodo nam in drugim dostopni v lepi, dobri izdaji. Tega dela seje lotila »Tiskovna zadruga**. In priznajmo takoj, da prav z lepim uspehom. Prvi zvezek nam kaže, kako bo izgledala cela zbirka. Oblika, papir, tisk — vse nam dela knjigo prikupljivo. Taka izdaja more iti na svetoven trg in bo dobila priznanje — in odjemalcev. To so zelo važne stvari za izdajo, ki jo bomo imenovali »klasično**. Tiskarske razmere danes niso posebno ugodne, zato pa je tem časlneje za ,»Tiskovno zadrugo**, da ni v ničemer pustila sled kakega »vojnega izdanja**. Ko bo čez nekaj let stalo pred nami nekaj takih zvezkov, bomo s ponosom in samozavestjo zrli nanje. Lahko borno rekli svetu: Imamo nekaj! Za sedaj je določeno, da izide to leto še en zvezek, pa upajmo, da pojde hitreje, ker bo Čitajoče občinstvo gotovo nestrpno pričakovalo nadaljnih zvezkov.
Prvi je prišel na vrsto naš najbolj naroden in najbolj priljubljen pisatelj
Josip Jurčič, ki ga je občinstvo najbolj pogrešalo. Izšel bo v 16. zvezkih. — Pomislite, kako lepa zbirka: lb zvezkov zbranih spisov Jos. Jurčiča, vsak zvezek okroglo po 500 strani! To bo zaklad za vsako hišo! Kdo se z veseljem ne spominja, kako je čital prve Jurčičeve Stvari! in koliko je vas, ki ste ga či-tali zopet in zopet! Da, lahko rečemo, da ni ne kmeta, ne gospoda, ne fanta ne dekleta slovenskega/ ki bi Jurčiča ne ooznai. Doslej smo imeli Jurčiča v prvi Levčevi izdaji v 12. zvezkih. Izdaja ni bila popolna. Popolna izdaja izide šele sedaj. Šele sedaj bomo spoznali ne samo Jurčičeva dela, ampak tudi njih ozadje.” Prvi zvezek nam kaže, kako važno je to za pisatelja in za občinstvo. Veseli nas, da se je lotil težkega dela urejevanja najboljši poznavalec naše najnovejše literature dr. Iv. Prijatelj. Njegovo ime nam jamči, da bomo v »Slovenskih pisa-teljih“ dobili izdajo, ki bomo nanjo lahko ponosni. — Misel nam uhaia v bodočnost in gledamo pred seboj to zbirko: Jurčič, Levstik, Stritar, Mencinger, Erjavec, Kersnik, Trdina itd. Kaj so vse ustvarili naši slovenski pisatelji! To je temelj naše sedanje kulture. Na njem bomo zidali naprej.
diti ponos in ljubezen do države in sodelovati pri tem, da se nedostatki, ovire, nerednosti itd. odpravijo. Povejmo kaj ni prav, povejmo to jasno, pa povejmo vedno tudi vzrok in Če mogoče tudi nasvet, kaj bi bilo bolje
—	ne pa na prazno zabavljati na svojo mlado državo.
Slovenci, Jugoslovani! Nabirajtl za jugoslovanski obrambni skladi
hrj
SV(
nii
S
Z;
va
in
T
It
rt
ia
R
v
V
ji
s
Jugos
Osnutje posebnega odseka za umetnost.
j LDU B e 1 g r a d, 11. aprila. (JDS) Ministrstvo prosvete je izdelalo zakonski načrt za osnovanje posebnega odseka za umetnost. Umetnostni odsek bo popolnoma samostojen in bo imel svojega načelnika in svoje tajnike, pa tudi vse druge specijalne uradnike.
Francoska misija v Zagrebu ni v nikakih stikih z Radičem, j LDU Zagreb, 10. aprila. (JDU) Nekateri inozemski listi so prinesli vesti, da je znano Radičevo brzojavko odpremila iz Zagreba v Pariz zagrebška francoska misija. Novinski odsek je po francoski misiji pooblaščen izjaviti, da so te vesti popolnoma izmišljene in da francoska misija z in-dignorijo odklanja, da bi bila v kaki zvezi z Radičem.
Poldrugi milijon kron za istrske begunce, j LDU Bel grad, 11. aprila. Naredili poslanec dr. Biankini je vstopil v demokratski klub. Poslanec Laginj* je odstopil kot poverjenik za Istra To poverjeništvo se sploh odpravi Za istrske begunce je votirala vlad* kredit poldrugi milijon kron.
Organizacija jugoslovanske demokratske stranke, j LDU Belgrad, 11. aprila. Izvrševalci odbor jugoslovanske deraoo kratske stranke v Belgradu je poveril orgranizacijo stranke v posameznih pokrajinah tajništvom strank v Zagrebu, Sarajevu in Splitu. Za šefa zagrebškega tajništva je imenovan d% > Budisavljevič, za sarajevskega GrČi*r in za splitskega dr. Grisogono. Org*' nizacijo demokratske stranke v Sloveniji bo vodilo do definitivne organizacije načelstvo Slovenske demokratske stranke, v Vojvodini pa odbor stranke v Beogradu. Liane* j bila prva skupna klubova seja demokratskih strank in srbskih opoziciosal-mh strank.
Nadzorstvo svobodne trgovine.
j LDU Belgrad, 11. aprila. Ministrski sklep je pooblastil prehranjevalnega ninistra dr. Korošca, da uvc:d6 državno nadzorstvo nad svobodno trgovino. Ta naredba je izdelana ifl' izide v kratkem.
Ta zbirka bo delala čast vsakenttf salonu in bo v okras vsaki kmečki hiši. Prvi zvezek obsega mladostna dela Jurčičeva. Tu vidimo pisatelja »Jurija Kozjaka**, »Domna** in drugih kratkih domačih povesti, ki jih je Jurčič prinesel s seboj iz Dolenjskih krajev. Mnogo teh stvari je bilo dosedaj ne-natisnjenih, zalo je ta izdaja tem bolj zanimiva. Vsi stari in mladi se bod« vzradostili ob nji in bodo listali pOaj prvih začetkih naše domače narodne knjige. Cena je 12 K za 516 strani*. Z ozirom na sedanje razmere se mora priznati, da je cena nizka. Kaj pa j« danes 12 K? In kaj je ta krasna knjiga« ki jo je nam za spomin prinesla prva pomlad svobode. Sprejmite jo z veseljem kot velikonočni dar naše d<J' mače zemlje. Svet okoli nas lahko misli tako ali tako — mi pa gradim® tisto zgradbo kulture, ki so jo začel* staviti naši prvi možje in pred katero bo morala nekoč umolkniti vsaka tak® zvana »višja kultura**. Kajti mi vemo, kaj smo in kaj imamo. Zato naj se občinstvo združi okoli novega pod' jetja in naj ga podpre tako, da b° kmalu pred nami stala častna vrst* knjig in del »Slovenskih pisateljev
Dr. I. L.
K
®1. žtcv.
JIXH?SIAVUA* rim 12 žprlla 11919
Sit »n 3.
Dr. Korošec pometa ...
LDU Belgrad, 11. aprila. Pre- ! nranjcvalni minister dr. Korošec je na syojem kontrolnem obisku -v pladkor-n‘li tvornicah v Vrhasu in Črvencih Ugotovil, da je podtajnik oddajal sladkor brez predpisanega dovoljenja in v špekulativnem namenu. Zato sta aretirana ravnatelj sladkorne tvoraice Tivadar Belas in kontrolor Sava Vujič ‘n oddana sodišču.
*
Pod Italijanskim Jarmom.
trpljenje naših ljudi na Goriškem, •taiijanl se pripravljajo na vojno z Jugoslavijo.
pi LDU. Škofja Loka, 10. Po-^°ca se: Lahi pridao kopljejo strelske jarke na zasedenem ozemlju, tako v Robidnici in Krnicah. Neprestano dodajo strelivo za puške in strojnice.
kratkem nameravajo pričeti z večjimi vojaškimi vajami, da izzovejo s ®v°jim ravnanjem Jugoslavijo, ali kakor ami govore, Srbe. Kmetom odsvetu-vl° posamezniki obdelovati polje, češ :a kodo morali kmalu vse popustiti ^oditi v Kobarid. Ponoči baje dodajo tudi topove. Meja je zelo strogo “Stražcna. Videti je, da se resno pri-Pfavljajo, dasiravno ni znano ali za "aPad ali za obrambo zasedenega zemlja. Iz zasedenega okoliša pri-fjajajo dan za dnem vesti o nasilstvih,
Ki jih Italijani izvršujejo nad ondotnim prebivalstvom. Tako so našli pred dobrim tednom pod Cniilkom v Novakih dva moža iz Grahovega zaklana in pobiti, neko ženo iz Črnega vrha in miado dekle iz cerkljanske dekanije pa kot žrtvi italijanske pohotnosti umorjeni. Enako se piipoveduje Judi ? dveh ženah v Novi Oselici. Žene in dekleta niso vame niti p* i belem dnevu. Ljudje imajo na eni strani demarkacijske črte hiše, na drugi pa Polja, vendar pa jim na noben način ni mogoče dobiti dovoljenja, da bi se
deiaHV0^m posestvu Prosto gibali in
Maše severne meje.
i- Nova nemška nasilstva.
V Grebinju so nemški vojaki streljali na neko gostilmško deklo katera
se jim ni hotela udati.
V Vovberskih gorah je ""prišla nemška patrulja k nekemu posestniku ga prisilila, da je moral držati vrečo’ katero so vojaki napolnili z kmetu Ukradenim mesom. Zalezovali so njegovo ženo, ki pa je zbežala skozi okno, toda vojaška druhal te vdrla za njo, jo ulovila in v bližnjem grmu Posilila. Žena je bila noseča. Sploh aeiajo nemški vojaki v vovrskih gorah n v dješki občini povsod nasilstva ln vse pokradejo.
n. ,?0idove bar™a Helldoifa so si nemški vojaki in posestniki v Goren-aii med seboj razdelili ter že sekajo odvažajo les. j ,. Pfed čast m so prišli nemški vo-
1	k nekemu revnemu kmetu in zahtevali od njega živež; ker jim ga ni mogel dati, so mu zagroziii, da bodo njega, ženo in otroke postrelili.
Kako varajo Nemci svet.
Iz izjav nemških ujetnikov je razvidno, da so Nemci, ne oziraje se na sklenjeno premirje, z vso vnemo ves Čas med premirjem organizirali napad S® Velikovec. V to svrho so razvili -^cliko propagando po celi Koroški, j*0«! parolo: ,,Konten den Kanlnern‘, er So širili razne letake med ljudstvo, P°sebno med Slovence. Tudi preko ojne črte so utihotapljali slične letake, atnenjene zlasti našemu vojaštvu, atero so skušali navajati k boljše-Jf.mu, da bi si na ta račin olajšali ^l0 pri splošnem napadu na Veliko-ec, kojega so hoteli izvesti 30. in 31.
^arca 1919.
,Q V ta namen je bil dne 27., 28. in
•	marca po celem Koroškem splošen •uarm. p° vaseh so hodile vojaške in roznišice patrulje in prisilile vsakega jnozkega, da je vstopil v vojake, ka-nrL£° or8anizirani v takozvane „A1-larmkompanien“.
Ubogo slovensko ljudstvo so je branilo, toda slednjič se je moralo udati terorizmu in ubogati. Le posameznikom se je posrečilo pred napadom ubežati na naše ozemlje. 29. maica je začela streljati nemška artilerija na naše postojanke, na okr, glavarstvo in na meščansko šolo v Velikovcu, kjer so sumili naše vojaške rezerve, ter na Dravski most. V noči na 30. marca so izvršili prve infanterijske napade. V glavnem pa so se v tem času zbirale nemške tolpe za splošni napad, ki naj bi ga izvedle zgodaj zjutraj 31, m. m.
Prizadevanje nemškega Volksrata pa je bilo zaman, ker so naši dobro disciplinirani in navdušeni vojaki vse napade odbili, glavni napad pa prestregli s pravočasnim in hitrim protinapadom in razkropili za napad zbranih šest nemških stotnij.
Divjanje nemških tolp.
Ob priliki, ko je jugoslovanska predstraža na povelje začasno zapu-st la Dubrovo, so vdile nemške tolpe /vas kakor divje zveri, ogrožale z bajoneti in ročnimi granatami civilno prebivalstvo in nato ujele dve ženski. Ker sta se ženski upirali, so ju zvezali in z verigami na rokah pripeljali v Vovbre. Med zasliševanjem je nek po-divjanec vrgel ročno granato pred nje, ki je eno težko ranila.
Mirovna konferenca,
Italija se ne upošteva pri vprašanju odškodnine.
Ljubljana, 10. Od tiskovnega urada naše delegacije v Parizu je prejela Deželna vlada v Ljubljani preko Berna nastopno brzojavko: V sredo se je mirovna konferenca pečala 7. vprašanjem odškodnin. Misli se, da se je dosegel popoln sporazum. Vsota plačil poleg plačila v surovinah, katero bi plačala Nemčija, znaša 30 milijard frankov v gotovini. „Lanterne“ javlja, da dobi Francija 55% te vsote. Karakteristično je dejstvo, da noben komentar o razdelitvi vojnih odškodnin ne omenja Italije. Amerikanski izvedenci računajo samo s Francijo, Srbijo, Belgijo, Ameriko in Angleško brez Italije. To je napravilo v Rimu zeio mučen vtis. Dobro poučeni krogi pravijo, da se deia sveta četvorice v zadnjih treh dneh izdatno napredovala.
Dr. Trumbid proti združenju Nemške Avstrije z Nemčijo.
k LDU Pariz, 11. aprila. (Brezžično) Trumbič je izjavil zastopniku lista „Petit Journal11, da bi pomenilo združenje Netnške Avstrije z Nemčijo veliko nevarnost, ne samo za Jugoslovane in Cvhoslovake, ampak tudi za svetovni mir. — Kakor poroča „Echo cie Pariz", je Llovd George pri včerajšnjem posvetovanju mirovne konference podpiral z izredno odločnostjo francoske zahteve. K temu »e pripomogla najbrže tu«.i /brzojavka, katero je poslalo 400 poslanaev angleškega parlamenta. — „Temps“ piše o dogodkih pri Odesi, k,er morajo zavezniške čete nadaljevati boj, skoro povsod drugje vlada že mir. G ške čete hrabro sodelujejo z francosko ori-jentsko aimado; umikajo se ne pred boljševiki, ampak pred lakoto.
Politični pregled,
P^Švicarski listi proti kompromisu v našem sporu z Italijo.
. Journal de Geneve“ ima uvodni članek, ki razpravlja jugoslovansko vprašanje. kjer pravi med drugim: Jugoslovansko stališče je popolnoma upravičeno in vsak kompromis je radi državnega in natodnega jedinstva nemogoč, in mogoče ravno radi njega se niti pomisliti ne da, da bi se Slovenci odrekli tretjini svojega naroda, dočim bi se ostanek združil s Srbijo. S svojim predlogom o arbitraži dokazujejo Jugoslovani, da bi bili pripravljeni v najhujšem slučaju sprejeti kakšen kompromis, ki bi bil vsaj malo sprejemljiv za jugoslovanski nar*d. Ali nihče nima pravice, da zahteva od njih, da sami predlože kakšen kompromis v tem oziru.
Pokrajinske vesti.
dn Iz Celja. Ko se je predlagalo celjskemu dramatičnemu društvu, da zniža vstopnino za „Nar. gledališče", se je soproga nekega vojnega dobičkarja izrazila, da je bolje, da cene zvišajo, da se ne pritepe v gledišče vsak delavec, ampak le fini ljudje11. — Ta oseba naj pomni, da nism* več v stari, gnili Avstriji, temveč v demokratski" Jugoslaviji.
kr V Laškem trgu 3e je vršil dne 30. marca 1919 retini občni zbor »Krajevne organizacije JDS“ za Laški trg in okolico. Pod predsedstvom g. Biaža Zupanca so se vršile volitve novega odbora in zaupnikov ter volitve v izvrševalnl odbor J DS.
kr, Velikovec. Premestitev glavarstva. Ker so nemške tolpe obstreljevale poslopje glavarstva in jo tudi močno poškodovale in ker je obna šanje nemškutarskih Velikovčanov Jugoslaviji skrajno nepiijazno, da celo sovražno, bi bilo pač zelo umestno, da se preseli glavarstvo kakor šolski svet drugam, recimo v Doberlovas ali Pliberk — pa za vedno 1 Velikovac itak ni ležeč v sredini političnega okraja, ampak na periferiji. Vrnutega je mesto daleč od vlaka, tako, da morajo stranke vsled oddaljenosti zamuditi veliko časa. Plioerk in Do-berlaves pa sta blizu kolodvora. Preselitev pa bi naj bila znak kazni poznejši generaciji, kakor je dandanes južna železnica, katere so se ravno Velikovčani najbolj bali.
kr Nečuveno. „Narodni šoli" v Velikovcu morata plačevati dve slovenski učiteljici javne ljudske šole za samo eno sobo skupno — K 300.—, vsaka toraj po K 150 — 1 Ne vemo, li šola to računi iz krščanske ljubezni
—	ali vsled razmer, ki so na Koroškem. Ako je zadnje, priporočamo poverjeništvu za uk in b'g »častje, da to študira in potem še dalje dv mi, če ima učiteljstvo sploh — človeško plačo 1 Morda bode potem tudi uvidelo, da so zahteve učiteljstva več kot utemeljene v razmerah — katerim žalibog naša vlada — ni mojster. Kako pa naj jih prebavi sestradani želodec učiteljstva! — Slednjič šel Ako■ plača učiteljiča sama za stanovanje 150 kron, kje je potem še hrana, ki starte naj mani 15 kron na dan, to je mesečno 450 kron. Kdo bo „šenkal“ obltko in druge potrebščine! »Jugoslavija" št. 28 z »figovim peiesom" ima prav! Plače pa dobi učiteljica — 200 kron mesečno.
kr Šoštanj. — Pevsko in bralno diuštvo „Šaleški Zvon“ iz Velenja priredi na Cvetno nedeljo, 13. t. m. ob Štirih popoldne v gledališki dvorani hotela ge. Vasle v Šoštanju v prid Sokolskega doma v Šoštanju zadnjič lepo uspelo ljudsko igro s petjem v
4	dejanjih „Naša kn“, spisal S. F. Finžgar. Ker je tudi zveza z vlaki ugod <a, prosimo obilne udeležbe tako od domačih, kakor tudi od strani gostov.
kr Ptuj. V Ptuju se še nahaja nekaj uradništva, ki je postalo šele po prevratu narodno, ki pa je v svoji duši še vedno staro-avstrijsko. Med te spada živinozdravnik Zavodilek rodom Čeh, ki službuje sicer že 16 let med Slovenci, pa se mu še ni zdelo vredno, da bi se bil naučil slovenskega jezika. Ima Nemko za ženo in sin se je še pred kratkim šopiril z nemškim trakom v šoli in ne zna drugega jezika kot nemški. In taki ljudje naj ostanejo med nami? Kaj bodo rekli kmetje, da živinozdravnik v svobodni Jugoslaviji ne zna slovenski ?! Ali vlada misli na posledice? Bo ta mož ostal v Ptuju ? Saj imamo dovolj slovenskih živinozdravnikov.
Italijanski vojaki prodajajo živež iz ententnih vlakov.
LDU Maribor, 10 aprila. Že več dni se je govorilo v Mariboru, najprej bolj tajno, in potem že očitneje, da prodaja italijansko moštvo, ki spremlja ententne vlake z živili, na postajališču v Teznu, ki leži uro hoda zunaj Ma-
ribora, iz zalog živil ententnih vlakov razno blago po bajno . nizkih cenah. Radi tega je ljudstvo iz mesta in okolice pričelo prihajati v večjem številu v Tezno. Ker pa menda kupčija z ententinimi živili v tako velikem obsegu pri belem dnevu ni bila opor-tuna, se je čas kupčije preložil na noč. Prodaja na debelo ententinih živil se je pričela v noči od 8. do 9. aprila. Pri tem so italijanske straže insceni-rale istočasno majhno, sicer ne nevarno streljanje, ki naj bi markiralo napad na živilske vlake in plenitev istih, oziroma odbitje takega napada. Na ta način so hoteli odvrniti od sebe odgovornost za izginola živila, ki so jih italijanski stražni organi prodajali.
O dogodkih te noči je uradno zagotovljeno nastopno: Po sedmih zvečer so jele prihajati od vseh strani iz mesta in okolice po cestah, poljskih stezah in njivah množice ljudi. Večina jih je prišlo iz predmestja Pobrežja, po stranskih potih čez polje. Imeli so seboj ročne vozičke ali pa nahrbtnike. Italijansko moštvo, ki je stalo oboroženo s puškami pri vagonih ententnih živilskih vlakov, je nasilno odprlo več plombiranih vagonov in vzelo iz njih polne vreče moke, riža in raznovrstnih drugih živil. Kmalu je bila zelo živahna kupčija v polnem teku. Prodaja se je vršila po vzorcu javne dražbe. Kupci so ponujali in se prekašali v vedno večjih ponudbah. Vojaki, ki so spremljali vlake, so nosili vreče z živili tudi čez ograje, na ceste in polja, kjer so jih čakali odjemalci. Nastavili so bili celo civilne pomočnike, da bi odganjali ljudi, ki bi hoteli nadzorovati njih početja. Tukaj nekaj cen, po katerih so italijanski vojaki prodajali živila: 150 kg moke 360 K, 10 kg riža in dva zavoja tobaka za 15 K, 1 vrečo riža za 550 K, 15 kg riža za eno kokoš. Eden aretirancev je izjavil, da je kupil celo od italijanskega častnika vrečo riža za 600 K. Drugi dan okrog devetih dopoldne so izjavili italijanski vojaki na vprašanje civilnih oseb, ali bi mogli prodati kako malenkost, da so vojaki, ki so zjutraj odšli, včeraj ponoči prodali velike množine živil: počakajo naj do večera, mogoče se bo dalo kaj dobiti. Ponoči od devetega do desetega aprila se ni prodajalo javno. Gruče ljudi so se vračale po osmih zvečer praznih rok in izjavljale, da se ta dan nič ne prodaja, ker je vlak, čigar moštvo je prodajalo, že odšel. Drugi so trdili, da so na Teznu Čehoslovaki s svojo navzočnostjo preprečili, da se italijanski vojaki niso upali več prodajati. Drugi so zatrjevali, da je bila na kolodvoru baje neka revizija in da je radi tega kupčija onemogočena. O nadaljmh rezultatih preiskave bo javnost pravočasno obveščena.
Dnevne vesli
dn Vseučiliška komisija Ima
danes dne 12. t. m. ob 5 uri popoldne izredno sejo v deželni palači, Bleiwei-sova c. 10. II.
dn Čas se bo računal od polnoči do polnoči. Od 1. maja t. I. se v kraljestvu SHS uvede francosko štetje časa od 1 do 24.
Jhi Slov. koroško učiteljstvo se organizira. Osnovali so si „Društvo slovenskih učiteljev in učiteljic na Koroškem". Predsednik je g. Aichholzer, sedaj begu rec v Kranju. To je deželno učit. društvo, ki bo osnovalo za okraje okrajna učit. društva, kakor jih ima učiteljstvo drugod. Kot prvo se je osnovalo za ckr. Pliberk. Prvi predsednik je nadučitelj Močnik.
—	Slov. učiteljstvu na Koroškem želimo najboljših uspehov, kajti kakoršno je učiteljstvo, takšna je vzgoja mladine, takšna je bodočnost naroda.
dn Prispevek k najemnini za učitelje na ljudskih in meščanskih šolah. Deželna vlada za Slovenijo je v svoji seji dne 10. februaria 1919 sklenila: Učiteljem repatriiranim ali pa v domovini službeno premeščenim izplača se za meseca februar in marec 1919 mesečni prispevek (100 K) k najemnini, kakor državnim uslužbencem po naredbi
celokupne Narodne. vlade z dne 27. januarja 1919, št. 359 ur. 1. z istimi pogoji. Pri pevka pa ne dobe oni učitelji, ki na svojem novem službenem mestu vživajo naturalno ali brezplačno zasebno stanovanje. Mestni šolski svet raditega - pozivlje one tukaj bivajoče učitelje, ki imajo pravico do najemninskega prispevka, naj vlože svojo ptijavo vsaj do 15. aprila 1.1.
dn Ker nima „ne strica, ne tete“! Na poslovenjenih meščanskih šolah v Mariboru so nameščene slo- i venske učne moči, kakor je razvidno j iz „Uradnega lista" z dne 4. aprila ) 1919. Nismo sicer nevoščljivi nobeni ; učni moči, ki je napredovala, vseeno ! pa se nam čudno zdi, da so poklicali ; na meščansko fcolo več gdč. učiteljic, j ki nimajo tozadevnega izpita, medtem j ko so prezrli izborno učno moč gdč. j Sch. iz Š. pri Sl. Gr., ki ni le vnela 1 Slovenka, marveč ima tudi izpit za | meščanske šole. Sirota pač nima „jie ’ strica, ne tete“! Kje ste, g. nadzornik P.?
dn Uljudno vprašanje. O vojaških zadevah ne smemo ničesar pisati, čeprav bi bilo marsikaj kritike nujno potrebno, zato samo uljudno vprašamo, ali ne velja policijska ura tudi za častniško omizje, ki je pred kratkim razgrajala ter v vseh jezikih — le v slovenskem ne — prepevala v Kazini v Ljubljani do ranega jutra. Bili so to trije nadporočniki in en stotnik, ki so vse prej kot zavedni Jugoslovani, ker sicer bi re prepevali nemških pesmi ter se obnašali kot bivši nem. avstrijski oficirji.
dn Politična preganjanja. Vsi, ki so bili vsled svojega narodnostnega ali državno-političnega mišljenja in delovanja preganjani in stanujejo v mestu Ljubljani, naj naznanijo do 20. aprila 1.1. v dopoldanskih uradnih urah mestnemu magistratu (Mestni trg št 2 v šobi št. 5 nasproti posvetovalnice) naslednje podatke: 1. Ime. 2. Starost. 3. Poklic. 4. V katero občino je pristojen. 5. Sedanje bivališče (stanovanje). 6. Ali je samski ali poročen in koliko ima otrok? 7. Radi česa je bil preganjan? 8. Ali je bil interniran? Kje? Koliko časa? 9. Ali je bil kon« finiran? Kje? Koliko ča.sa? — Mestni magistrat ljubljanski sprejema v seznam tudi v tujini bivajoče preganjance, ki se lahko prijavijo pismeno ali pa po drugih osebah.
dn O postanku in razvoju naše narodne noše predava ravnatelj muzeja, gosp. dr. Jos, Mantuani v ponedeljek ob 8. uri zvečer v Mestnem don u. Vstopnina 1 K, dijaki in dijakinje prosti.
dn Ali res. V „Slov. Narodu" piše neki slovenski akademik iz Za-
Preba o razmerah na „sveučilištu rana Josipa 1.“ Ali to vseučilišče še obstoja. Ali jugoslov. akad. mladina od samega prevelikega drugega deia ni našla časa, da bi tzpremenila ime svojemu sedaj edinemu vseučilišču?
dn V Krškem so baje neki trg. akademiki priredili koncert, ki pa je bil tak, da se je videlo, da mislijo nekateri ljudje v Zagrebu, da je za Kranjca vse dobro. Neki fantič pa si je celo upal vpiti „doli s Srbi“, kakor je navajen v Zagrebu. Dopisnik „Slov. Naroda" pravi, da bi bil skoraj nastal ropot. Mi misiimo, da bi res ne bilo nič škodovalo, če bi bili fantetu malo napeli hlačice in bi mu biii iztepli nekoliko onega kužnega prahu, katerega se je vidno v Zagrebu preveč nalezel. Pobič je gotovo mislil, da si „glupi Kranjac“ da vse dopasti. Mi si seveda tako izzivanje po naših krajih prepovedujemo. Ce si v Zagrebu bolj želijo Nemce in Mažarje, Žide in Italijane, je to njih stvar. Zdrava narodova sila bo seveda s tako izprijeno mladino pomedla. Sicer pa je to žalosten dokaz.
dn Denar žigosa natakar v „Na-rodnem domu“ v Mariboru kar javno s pečatom »Podružnica Ciril in Metodove družbe za Maribor".
dn Nabor reflektantov za podčastniško ši lo. Da se vsak izogne morebitnim nesporažumljenjem se naznanja, da se vrši nabor vseh prosilcev za sprejem v podčastniško šolo v Belgradu ali Skoplju v nedeljo dne 20. aprila 1.1. ob 10. uri dopoldne v
Ljubljani, Domobranska vojašnica (26. pešad. puk.) na Poljanski cesti.
da Revizijska in kontrolna komisija deželne uprave, katero je imenovala bivša narodna vlada v Ljubljani, da preišče poslovanje bivšega deželnega odbora kranjskega od zadnjega zasedanja deželnega zbora v letu 1914 dalje, je podala po svojem predsedniku dr. Gregoriču deželni vladi v Ljubljani svojo prvo večjo poročilo.
Delovanje komisije s tem še ni zaključeno, temveč se vrše še dalje poizvedbe. Vse tozadevne informacije sprejena pismeno imenovana koniišija v deželnem dvorcu v Ljubljani.
dn Ali smo v Jugoslaviji? Ker se že toliko govoii ia piše o regentovem prihodu v Ljubljano in ker ga hočemo res dostojno sprejeti, zahtevamo: Vsi ulični napisi kakor: Franca Jožefa cesta, Marija Terezija cesta i. t. d., naj se takoj odstran jo, saj smo menda že v Jugoslaviji? Dalje nečemo, da bi bil pri regentovem sprejemu navzoč med „častnuni“ člani general Boroevič, tega naj le kdo odvede s seboj kam v Poljansko dolino. Več pošteno jugoslovanski mislečih meščanov.
dn Objava. Za prehranjevanje moštva in živine v garnizijah dravske divizijske oblasti se potrebujejo naslednje vrste živil, oziroma krme: mesa, ovsa, ječmena, sena in slame. Poživljajo se vse osebe, ki se zanimajo za dobavo teh predmetov, da sc obrnejo s ponudbami na komando dravske divizijske oblasti, kjer dobe natan- j čnejša pojasnila in takoj sklenejo di- | rektno pogodbo.
dn Opozarjamo vsa društva itd. na današnji poziv magistrata v inse-ratnem delu, tičoč se sprejema našega regenta v Ljubljani.
dn Čebelarji selške doUne po zori Občni zbor selške čebelarske podružnice bo na velikonočni pon-deljek dne 21. aprila takoj po deseti maši ime! predavanje v društvenem domu, kjer bo predaval g. A Buko-vic. Udeležite se v obilnem številu, posebno novi mladi čebelarji in prijatelji Čebel. Sprejemali se bodo novi člani.
Društvene vesti
Akad društvo slov agronomov „Kras“ na Dunaju. Oani, zbrani 9. aprila v gostilni pri »Novem svetu“ v Ljubljani so sklenili, da sc pripelje ves društveni inventar iz Dunaja v Ljubljano. Prosijo p.i obenem tudi vse bivše člane in nečlane ter dijake, ki imajo še vedno izpos ijene knjige in skripta, da jih takoj vrnejo na naslov: inž Bogdan Pahor, Ljubljana, Vegova ul 8.
a Osrednje društvo poštnih uradnikov (pristavov, ofieijantov in aspirantov) v Ljubljani, poziva vse stanovske tovariše na Kranjskem, ki še niso včlanjeni, da nemudoma javijo društvu svoj pris op in vpoš-ljejo K kot vpisnino in po 2 K kot mesečni prispevek. — Tovariši na Koroškem in Štajerskem naj isto store pri podružnici društva v Mariboru.
dr Muzejsko društvo za Kranjsko ima
v torek. 29. aprila, ob 5. pop, občni zbor v muzejs ih prosiorih. Ker naj se postavi druitvu nova smer, je želeli, da se društve-niki vsi udeleže zbora.
Narodno gledišče.
Dramsko gledališče.
Vsak dan ob pol 8. zvečer:
12. aprila, sobota »Španska muha\ Izv. abon.
13. aprila, nedelja popoldne „Ne!Iy Ro-zier“ izven abon.
t*. aprila, nedelja zvečer„Veriga“ Izven abon.
14. aprila, pond- rŠpanska muha“ za B 2/45 abon.
15. aprila, torek zaprto.
16. aprila, sreda „Veriga‘' ob znižanih cenah izven abon.
17. aprila, četrtek — zaprto.
18. aprila, pe'ek — zaprto.
19. aprila sobota — zaprto.
Operno gledališče.
12. aprila, sobota »Slovaška princeska" za B 2/ 41 abon.
13. aprila, .iedelja ..Ugrabljena Evelina" In „Pagli»cci“ izven abon
14. aprila, ponedeljek zaprto.
15. aprila, torek „Slovaška princeska", za C 3/47 abon.
io.	aprila, torek »Ugrabljena Evelina" in , Pagliaeci*- za A 46 abon,
)7., 18. in 19. aprila (četrtek, petek in sobota), ostane gledališče zaprto
Pridobivate novih naročnikovl
Drzen vlom.
Zb 20 000 kron zlatnine ukradene.
—	Vlomilci — reški Lahoni prijeti.
Včeraj popoldne se je po mestu nanagloina raznesla vest o drznem vlomu v juvelsko trgovino Ebeil na Mestnem trgu. Vlomilci so vdrli pri belem dnevu in odnesli zlatnine, srebrnine in drugih dragocenosti baje za pol milijona kron. Stvar je bila sledeča:
Na Mestnem trgu ima g Eberl bogato tigovino in zalogo zlatnine, srebrnine in draguljev v dveh lokalih.
V	večjem so same znatnejše dragocenosti, ki v resnici reprezentirajo velikanski kapital; v manjšem lokalu, ki je obenem popravljalnica, pa se nahajajo večinoma zlate in srebrne ure, bronovina in sločni predmeti. Opoldne je g. Eberl vrata malega lokala samo zaklenil, rolet pa ni spustil.
To priliko so porabili trije izvež-bani vlomilci, ki so predvčerajšnjim dospeli v Ljubljano in prenočevali v tivolskem hotelu Bili so zelo elegantno, J šik napravljeni. V vitrihi so odpili vrata j in nemoteno pri belem dnevu pobrali j vso v malem lokalu se nahajajočo j zlatnino in srebrnino, posebno mnogo | zlatih ur v visoki vrednosti. Preobrnili j so vse in slednjič pustili samo ma- j lenkosti. Brez posebne pozornosti so j odšii...
Lov za vlomilci. Na sledu.
Ko se je lastnik g. Eberl vrnil od j kosila, je z začudenjem opazil veliki nered v prodajalni. Takoj mu je bilo j jasno, da je imel nepoklican obisk drznih vlomilcev. Vlom je takoj javil ; policiji. In pričel se je žilav lov za vlomilci. Bližnje postaje, južni kolo- j dvor so bili takoj o vlomu obveščeni, i Lastnik sam je šel na glavni kolodvor j obvestit železnico; tu pa ga je opo- j zoril neki kočijaž, da so pred kratkim najeli trije elegantni gospodje voz, ki jih je odpeljal proti Zalogu.
Varnostni vrgani in g. Eberl so se takoj odpeljali v avtu za njimi proti Zalogu. V bližini kolodvora so zapazili pred neko malo gostilno ljubljanskega kočijaža. Vprašajo ga, kdo je notri. „Trije gospodje!" Stopili so notri in tu so jih našli pri krepčanju. Takoj jim je bilo dano povelje: „Roke kvišku!' Neradi so vlomilci dvignili roke. In začela se je lepa procedura. Iz vseh žepov so jim po vrsti jemali zlate in srebrne ure, zlate in srebrne verižice. Nekatere zlate ure so bile vredne do 2000 kron.
Vlomilci —- reški Lalionl.
Vlomilce so deloma naložili na avto, deloma v kočije in jih tako odpeljali v Ljubljano v preiskovalne zapore. Kakor se je pozneje izkazalo, so vlomilci — reški lahoni, pravi pro-fesijonisti v tej stroki.
Lastnik, v kolikor je trenotno za-mogel ugotoviti škodo na podlagi inventure, ceni doslej ukradene predmete na 21.000 kron.
Zadnje vesti.
Pred režltvijo jugoslovanskega vprašanja.
Curih, 11. aprila. (Pos. por) Po informacijah iz Pariza, se nahaja jugoslovansko vprašanje pred neposredno rešitvijo. Ako reši mirovna konferenca do sobote vprašanje novih francoskih mej proti Nemčiji, pride jugoslovansko vprašanje že prhodnji teden na dnevni red. Definitivna rešitev jugoslovansko-italijanskega spora se sme pričakovati takoj po Veliki noči.
Naše vprašanje na mirovni konferenci.
Curih, 11. aprila. (Pos. por.) Nevtralni diplomati, vračajoči se iz Pariza, feo izjavili nekemu časnikarju sledeče: Vse vesti, da se bo vprašanje meja med Jugoslavijo in Italijo rešilo v škodo Jugoslavije, so neresnične. Radi velikih nasprotij v tem vprašanju se je njegova rešitev vedno odložila na poznejši čas. Tako se je zgodilo tudi minule sobote. Lloyd George, Lansing, Baifour in House zastopajo mnenie, da dobi Jugoslavija Dalmacijo in Reko, dučim naj bi do-
bila Italija Trst, Gorico in Istro. Ame-rikanski delegati zahtevajo glede zad-nj h pokrajin plebiscit. Francoska jasnost simpatizira z Jugoslovani, ofici-jelni krogi pa se držijo lezervatno.
Minister trgovine in industrije odstopil.
Bel grad, 11. aprila. (Izv. por.) Dosedanji minister industrije iu trgovine Ribarič je demisijoniral; na njegovo mesto je imenovan minister Vel jko vič.
Radič izročen sodniji v Belgradu.
Zagreb, 11 aprila. (Izv. por.) Kakor čujemo, je Radč iztočen sodniji v Belgradu. Prebeg in Pazman se nahajata še vedno v policijskem zaporu v Zagrebu.
Zahteve hrvatskih akademskih društev.
Zagreb, 11. aprila. (Izv. por.) Delegati vseh akademskih društev so sklenili, da se pošlje predstavništvu v Belgrad prošnja, da se dovoli prevoz kosti Zrinjskega in Frankopana iz tujine v domačo zemljo.
Starčevičeva stranka sklicuje strankino zborovanje. ,
Zagreb, 11. aprila, (kv. por.) | Stircevičeva stranka sklicuje za soboto veliko zborovanje, kier naj bi se razpravljalo o političnih vprašanjih.
Sirbski poslanci iz Bosne izstopil
iz Pribičevičeve stranke.
Sarajevo, 11. aprila. (Izv. por.)
Sarajevski srbski poslanci iz Bosne so izstopili il Pribičev.čeve stranke, kef so se pojavih nesoglasja med stranko in srbskimimi radikalci.
Angleški, francoski in ameriški časnikarji na Reki.
Reka, 11. aprila. (Izv. por.) I* Reke javljajo, da se tam že nekaj časa nahajajo angleški, francoski ter ameriški časnikarji. Jugoslovani z Reke i« Sušaka so priredili njim na čast velik banket.
Korupcija z izvoznicami.
Sarajevo, 11. aprila. (Izv. por.) „Jugoslavenski list-* priobčuje nov<^ afero o tihotapljenju izvoznic. Neki' Dušan Jankovič je v družbi nekaj vojakov oškodoval z vtihotapljenjern iz* voznic za 120 000 K sarajevske trgovce. Policija je aretirala vse razvert Jankoviča, ki je ušel.
Dr. Mravlag prodaja svoje posestvo.
LDU Maribor, 10. aprila. Mariborski nemški prvak dr. Mravlag prodaja svoje posestvo v Leiteišpergu
za pol milijona kron.
LDU Ljubija«3* 10. aprila. Od Tiskovnega urada jugoslovanske delegacije v Parizu je prejela Deželna vlada v Ljubljani nastopno brzojavko! Kljub bolezni LloyJ Georgea, Wilsotia In Balfoura nadaljuje svet cetvorice svoja posvetovanja o odškodnini, M se smatra za najtežji mirovat pogoj za Nemčijo.
Vest o nameravanem povratki Wi!sona v Ameriko se tolmači na dv* načina: nekateri domnevajo, da nje' govo odpotovanje znači skorajšert sklep miru, drugi pa zopet vidijo V tem znak nesoglasja v naziranjih Wil' sona in gotovih zaveznikov glede njegovih 14 točk.
V	Ameriki pričakujejo njegov pri' hod fudi raditega, da v nekaterih no* tranjih vprašanjih sam odloči. Predsednikov parnik »George Wa?,hingtoH | odpluje v Brest dne 11. t. m.
Razna poročila.
Po proglasitvi boljševiške repuh' like na Bavarskem.
rp LDU Monakovo, 10. april** (Brezžično.) Predsednik osrednjeg3 sveta Nikisch je odstopil. Njegov ni' slednik je Teller. Večinski socijalisu pripravljajo za jutri prvotno glasovanje o ustanovitvi republike svetov. V mestu je velikansko gibanje. Politični položi) ni vzdržljiv. Mandla so izpustili. Nato je izjavil, da se hoče pod naslovom provizoričnega konzula Nem. Avstrij® etablirati in da se je v stvari že obrni do dunajskega urada za zun. stvar«
Gospodarstvo.
g Italijanska valuta. Z dnem ‘0. aprila t. 1. stopi po naredbi vrhovnega poveljstva kr. italijanske vojske v rJulijski Benečiji" in v Trentinu v veljav® italijanska valuta. Avstro-ogrska valuta se zamenja tako-le: bankovci aystro-ogiske banke v kronah, izdani na temelju zakonitega pooblaščenja Pka 27. oktobrom 1918, z italijansko Papirno valuto proti 0'40 lire za krono; srebrni avstro-ogrski denar z italijan-papirno valuto proti 080 lire za ®otio. Zamenjava se denar od 10. do Vključno 19. t. m. pri vseh zavodih,
■j* so zato izrecno pooblaščeni. Z nnem 20. aprila izgubi avstro-ogrska valuta vsako plačilno moč in pride iz Perneta. Avstro-ogrski drobiž ostane v. Prometu do nove navedbe in se njegova vrednost določa: jeden centim od lire za vsaki vinar od krone.
. g Davek na vojne dobičke.
1 Seigrada poročajo, da misli vlada uvesti siedeči davek na vojne dobičke:
10.000 K zapade državi 30 °/0; od ?°nička do 20 000 K 35 o/0; do 60.000 ££n50o/0; do 100 000 K 60 o/0; do ^•000 K 70 »/o in čez 200.000 K 80%. y g Nove zgradbe v Beigradu.
V‘9da je sklenila obširno akcijo za Popravo poškodovanega Belgrada in JlUsti za zasilna" stanovanja ter je v ?° svrho določila 11 milijonov dinarjev. — po načrtu, ki je že odobren, bo doslej še nedograjena zgradba, namenjena za srbsko skupščino, najhitreje dozidana in preurejena za novi parlament SHS. V dosedanjem starem dvoru bo nastanjeno ministrstvo zunanjih zadev, kraljevski dvorec se pa postavi na Kaliniegdanu.
g Denarni trg. Zadnje dni je Padel tečaj dinarom od 310 na 300,
Irank in drahma od 418 na 40:5, na-Poleond’ora 135 K. Kurz v Jugoslaviji žigosanih kion je zelo različen,
*er Hi določena njih notranja vred-nnvč. ^ Nemški Avstriji zahtevajo za v4i!i kroa 17% ažio, včehoslo-in hai— T35%- V zasedenem ozemlju ./• v lik sploh ne sprejmejo, ali le Pre visokemu ažiju. V Švicarski je i 1,ska »Zvezna tiskarna" v Ljubljani.
lir?m!fiokurz kronam 20 frankov, ital. j	-----
ip ,._ f<ankov. Kurz funtšterlingov i «  t*1 >■*o d3 so*	Pik
stri i2 kr0f,> dolarjem 29‘50 K. Av-	j	BS ^.L0ag... se'	J	8f
1 -te srebrne krone se plačujejo v	i	Dmrjam	tri	gumijaste plašče in	tri	cevke
Prometu 1 90-2-— K avstrijski zlati	1	«1^03111	za	kolo. Naslov v upravi. 4;«	2-1
P° 10 K 70 K, 20 K v zlatu 146 K. skihS rePoved sekanja grajjščin-konS*.g°2dov- Vsled prevelikega iz-Sc nr !n|a • graščinskih gozdov in da niste/- d.-vastacija gozdov, je mi-redil rf4 §°':clarstvo in rudarstvo od-’. a ie °d konca marca dalje prepovedano VSakr. -jnkani,. In mnrnin V
cesarjevih vladarskih jubilejev (menda 1. 1898.), ko sc je cesarju med drugimi poklonila tudi Švica, je dala svojemu spoštovanju posebno svečan izraz s tem, da mu je ponudila v dar ostanke Habsburga, rodnega gradu njegovih pradedov, kar pa je cesar osorno zavrnil. Majhen bi bil ta dar, saj sta od celega gradu danes ohranjena le še glavni stolp in malo stanovanje za požarnega čuvaja. Toda danes bi g. Karel Habsburg le imel v Švici kos domovinske pravice. Zdaj pa ne bo mogel dobiti tam ne službe čuvaja ne reslavraterja pod gradom ležečih toplic.
Aprovizacija.
a Preložitev krušnih komisij. Krušne komisije bodo uradovale danes, v soboto, due 12. t. m. od 8. do pol ene ure pop., ker se bo delo strankam na razpolago, da dobe lahko mesto kruha moko za kruh. Na močne izkaznice' se bo dobila tudi za naprej moka za pecivo Predno se ne objavi, kako se bo to izvršilo, naj nihče ne odda svojih krušnih kart pekom.
a Kruh ali mo' a. Ker vsled ovir ni mogoče že urediti prodajo krušne moke mesto kruha, se bo v nedeljo prodajalo še čini kruh, v pondeljek in torek, 15. aprila pa bel kruh, hlebček bo tehtal 35 dkg in bo stal 1-32 K. Za torek in sredo dobi oseba po pol tdebčka belega kruha. Kdor hoče od srede naprej mesto kruha krušne moke, naj to takoj v pondeljek naznani peku, oz. prodajalni ali konsutnu, kjer dobi do torka kruh. Na poznejše prijave za moko se ne bo oziralo, ker se prodajalcem krušna moka že v torek nakaže, moka bo ista, kot jo rabijo peki za peko kruha dozdaj. Belemu kruhu pa peki ne smejo primešati nobene druge moke. Kje in kdaj se no dobila^ od srede moka za kruh, se pravočasno objavi. Prodaja inoke za kuho, oz, pecivo, na močne izkaznice ostane neizpremenjena. Krušne karte naj torej vsak odda brez skrbi peku ali vojni prodajalni, ker se bo dobila krušna 1 moka od srede naprej na krušne rodbinske j legitimacije.
i a Ljubljanski prodajalci sladkorja se
j vabijo, da se zglase zanesljivo danes, v 1 soboto, pri g. ravnatelju Lileku radi naka-j zila za sladkor,
a Sladkor se dobi na vsak drugi od-■ rezek sladkorne izkaznice in sicer en kilo-; gram, ki stane 4 K 50 v.
izdajatelj in odgovorni urednik: Antoss Pesek.
1 Tiska »Zvezna tiskarna"
a.
= Razno:
B
Avtfir podlistka „Boljševik“ v Jugoslaviji, HisUl z dne 5. IV. t. 1. naj še blagovoli javiti Z. Z., sedaj v Brežicah ob Savi. —
227-1
Naravno malinova In citranovo esen-
p« in druge potrebščine za izdelavo dobrih pokalic, kakor tudi 70 odstot. malinovo fondat-esenco za aroniatiziranje kanditov priporoča: Destilacija esenc Srečko Potnik, Ljubljana, Slomškovi ul. 27. Istotam se kupijo sveži, čisti olupki oranž po 15 K za kg.	183
U Ijubljanu pulujučsm E
Restavracija u Prešernovo] ulici 1).
QfonniinniA z dvema sobama in kuhinjo, uiuillKulljtf iščem in dam 500 kron nagrade. — Naslov v upravništvu.	193
bnilhih se ie dne 9. t. m. popoldne ob l/.yUUIld pol 2. v gostilni Košak ali pred gostilno ruska denarnica z vsebino 220 K, 5 slikami ter vojaško odpustnico in fegiti-macijo J. L D. 5. — Pošten najditelj naj jo odda v našem upravništvu proti dobri nagradi. Denarnica je lastnina revnega delavca
217 2 1
izmed vrnivših ujetnikov iz Rusije ve ftUfj ve kaj o Franc Urbančiču, posestniku v Blatni Brezovici h. št. 1. Služil je pri domobranskem pešpolku št 27; odšel je na bojišče 1. oktobra 1914 iz Tolmina s 1. marš-bataljonom, 1. stotnija. Zadnji njegov naslov iz meseca marca 1918 je bil: Franc Urbančič, Trocky - Lager, Busuluk, gubernija Samara, Rusija. Prijaznega obvestila prosi njegova soproga Ivana Urbančič, posestnica v Blatni Brezovici h. št. 1, pošta Vrhnika, katera tudi povrne vse siroške.	226—2
Izgubila se je 11. t. m. •• od 2. do pol 3. pop. denarnica z 2000 K (1 tisočak, ostalo stotaki), od Zvezde do pošte. Zraven je več zapiskov, legitimacija in drugi papirji. Pošten najditelj naj jo odda na policiji, kjer df. bi nagrado.
500 K US
§§ Dopisovanje in ^ ženitne ponudbe ^
'^e Irdado damo, neodvisno, mo-iOj,UU dernega mišljenja, brez predsodkov, začetkoma v svrho korespondence. Ponudbe pod „Rcso* na upravništvo.	226
fincnpflirna mlada, inteligentna se želi uiJd|JuUlwil0| v svrho poznejše možitve seznaniti z Inteligentnim, vnetim Jugoslovanom, ki ima srce na pravem mestu. — Oglasi naj se s sliko, poštnoležeče „Maj“, Konjice.	221
hrwt„x , Vsak<J sekanje in morajo e *astniki velikih gozdnih kom-ter*;JfV~^ros'*;' dovoljenja za sekanje Dno /CaSIJ° Podložiti kupoprodajne Pogodbe, ki so jih sklenili. Glede So	Sozd°v	in	glede gozdov, ki
posebnim nadzorstvom, se posebna naredba.
Razno.
77-,r K.areI 1° grad Habsburg.
rezka je pokora in britke so 0re-Skušnje, ki jih je usoda naprtila bivšemu cesarju in kralju Ka.lu za pregrehe m napake njegovih prednikov. Celo med avstrijskimi Nemci, ki so še lani veljali za edini dinastijo vzdržujoči elemei.t, ni bil več varen svojega življenja. Pod varstvom entente ie bil Piljen prepeljati se v Švico, državo ’ ie v njej njegova dinastija dobila °je ime. Da se ga pa, kakor bere-. i0» branijo tudi Švicarji, to sicer naj-hhianejše ljudstvo, je morda v veliki ^'pripisovati njih ponosu, ki gaje p ' Karlov stari stric in prednik cesar 5a^j10 J°žof naravnost nesramno raz-v '*• Značilno je namreč, da je bilo še Vaf,rcu. teSa svetovnega tirana podedo-0n‘° n Privzgojeno do najvišje mere c„ . Saj"9 sovražno razmerje do Švi-30 n,'*’	v 350 let‘h pred koncem
bodnif KV0^e.^' 1648) ^Prožilo v svo-zov -i,I!3r11 ^vici toliko krvavih porazov in lzgub Habsburških, baš v do-
naatiie	PoliP	te di-
tako r.ni 5 Evropi in izven nje sicer nilo j- as*no šilil in šopiril. Izbruh-1 to sovraštvo ob priliki enega
i nri-i;j i on lepa, plemenska 3V2 leta stara,
! riUUd uti 16 pesti visoka kobila (Pinc-j gavska). Poizve se v Ljubljani, Žabjek, Po-j ljanska cesta 55.	445	2—1
Blij.m v bližini mesta, prodam. Poizve se i ilJIVU pri Crešnovar, Ud,mat 77.	192
■ Mn6l/n kflln fin0 di'kalno, s prima pneu-iKltJOiVU 1\U!U) matiko, 8 kg težko se za 350 kron proda. Pogleda se v vila Fani, na Friškovcu I nadstropje. ^	223
Mminnitiln Cepljene trte na prodaj in ko-ndZfldilllU renjald Rip P. — Cena po dogovoru. Naročila sprejemlje dokler je kaj zaloge Janez Werbnjak, trjničar, Breg pri Ptuju.	___________224 3 —1
Dnersotu-i Proda se hiža’ Pet minut 0(1
rUbboliUi postaje Poličan. zraven je elek-ktrična luč, dovoljeno je točiti vino in pivo, ter velika njiva, sadonosnik svinjski hlevi; pripravno za vsakega rokodelca. Cena Je 32.000 K. Ponudba na Valentin Jančič, Sp-Polčane, Štajersko.	220
@	cwKupise:^p	^
Vmkii črtila 50—500 1 vsebine kupim. —
v!	UUB Ponudbe na upravništvo pod
.Vinski sodi".
HiŽO vus^edin, mesta kupim. Ponudbe pod »Hiša v sredini mesta" na upravo. 145
S..	Službe: ^	8Ž
UPi8tarskih pomočnikov Srt
takoj sprejme. Plača od komada. Za hrano preskrbljeno. Pletarska šola v Strnišču pri Ptuju.________________________ 218	2—I
W lak°i s!uga za trgovino. Zmo-upiBJiiiS Oo zen tudi nekaj kletarstva.— Ponudbe na Franjo Kenda, Bled 1. 216 2-1
Korespond»«tlBjih^,s*K3i
ga jezika v govoru in pisavi, češkega pa samo v govoru, išče primerne službe. Dopisi na Jos Pihlar, Maribor, Schmidov trg fi/I.
  212
sP°3°bni za rezalno in l\lj JuCtii!! jul JI stiskalno orodje, kakor tudi za montiranje ključavnic, se sprejmejo. Refiektantje naj se obrnejo na „Kranjsko tvornico željezne i barvašske robe v Kamniku".	822
Znanja
žel! kuharica, 25 let stara s kakim
obrtnikom v starosti 30—40 let. Izključeni so kvartopirci in nagmeni k pijači. Le resne odgovore, ako mogoče s sliko, naj se pošlje pod .Cvetlica" v podružnico .Jugoslavije" v Ptuju.	222
ssaaasRassoi
Kupim vsako množino
jabolčnika
kakor tudi
Jab o čnega kisa.
Pouudbe k UHvodbo množine I« najnižjo cono na Ljubljana 1., postni prodal Sto v. 163.	420	30	5
Modra galica
2—1 večja množina, se kupi. 921
Luksus-auto
s 4 sedeži, dobro ohranjen sc proda.
Pod naslovnimi šiframi na I. Jugoslovanski anončni in Jnfor-mačni zavod Beseljak & Rožanc. Ljubljana, Frančevo nabrežje 5.
/»ra
staro iu novo,	860	1
slivovko, rum i. t. d.,
nudim po najuižjih cenah.
Kupujem suhe gobe, dobre vreče in želod.
M. Rant, Kranj.
imr Velika
trgeuina j
z mešanim blagom na Glavnem trgu v Šoštanju se zaradi preselitve z vso trgovinsko opravo in zalogo odda v najem. Več se izve pri Alojzu Kos-sSr, trgovcu v Šoštanju.
CJJtampilje
IMortfkne
j graveur in izdelovatelj knvčnk-štampillj
Lijubljana Dvorni trg štev. 1.
St®?
icija
Ljubljana
Kongresni trg 3.
Pojasnila o prodaji vojniii posojil. Pojasnila radi menjave meži£:osane;ca denarja.
Proda se:
Biljard.
Omara za knjige.
Krojaška miza.
Leksikon.
Kupi sc:
Bostelje.
Zlat denar.
Cenjene ponudbe pod naslovnimi šiframi na gornjo ekspedicijo.
Oklic.
Ljubljanski denarni zavodi naznanjajo, da so dogovorili, poslovati počenši s 14. aprilom t. 1.
od	8. ure zjutraj do	2.	ure	popoldne.
Blagajne so odprte:	87,
od	8,30 dopoldne do 12.30	popoldne.
P. n. stranke prosimo,	da	se po	tem ravnajo.
m
Otvoritev.
P. n. občinstvu naznanjam, da sem otvorila slovensko gostilno v Kočevju
pri „Hiris“.
Postregla bom vedno z najbo'jširn vinom in izbornimi jedili. Priporočam se p. n občinstvu za obilen obisk zagotavljajoč najsolidnejšo postrežbo pod skrbnim vodstvom.	928	3—1
Nežika Recelj,
gostilničarka.
Razglas javne dražbe posestva
na Krasincu št. 1, „Krasinski majer“ pol ure od postaje Gradac v Belo-krajini, se vrši v sredo dne 16. t. m.
ob 8 uti zjutraj, skupno ali razdeljeno v posameznih parcelah. Posestvo obsega poslopja, ca 3& oralov najboljših njiv in travnikov.
Prodajalo se bo tudi več konj, krav, prašičev, vozov, sani, konjske oprave, par strojev, kmetsko orodje itd.
Ako se prvi dan, 16. t. m. ne bo moglo vsega prodati, se vrši dražba Je naslednji dan 17. t. m.
Dražbeni pogoji se razglasijo pred začetkom dražbe.	927	2—l
Poziv.
Vsa društva, korporacije, uradniški zbori itd. se vabijo vljudno, da čim preje naznanijo pismeno mestnemu magistratu, v kolikem številu oseb (event. v kroju) se mislijo udeležiti slovesnega sprejama Njegove Visokosti regenta Aleksandra ob dohodu v Ljubljano.
Mestni magistrat v Ljubljani
dne 11. aprila 1919.
Sprejemam
damske modne
SLAMNIKE
v popravilo v večji množini. OBLIKE na vpogled. 911 50—1
Slamnikarska obrt VAL. MAČEK, Domžale št. 43
Steznike
(moderce)
in vsa v to strogo spadajoča dela izdeluje po životni meri in priporoča cenjenim damam tu in na deželi
ANA HUTTER
Dunajska c. 6./1I. Ljubljana,
Popvavila sc prijazno sprejemajo. Cene 4—1 zmerne. Postrežba točna. 890
Trte naprodaj, *wm
cepljene na Rip portalis, različnih kakovosti, prve in druge. — Cena trtam J. vrste 2 K,
II.	vrste 1 K. — Zglasiti se je osebno ali pismeno, dokler je še kaj zaloge pri posestniku (trtnarju) 887 10—1
Franc Horvat
Mostje, pošta Juršinci, Ptuj.
Špaga
za sedlarje, tapetnlke in jermenarje.
Žnora
za tesarjs se dobi pri
J. Šimenc, Celje, Graška cesta 8 in pri izdelovatelju Florjanu Kučanda, vrvarju, Blagovna, pošta Št. Jur ob Juž. žel.	89i	l
Prazne vreče in
suhe gobe
kupuje vedno in vsako množino ter plačuje najbolje	843
F i r m a J. Kušla n
Kranj (Gorenjsko).
pir** GARJE
srbečico, hraste, lišaje, uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maže periia. 1 lonček za eno osebo 4 K. Po pošti 5 K poštnine prosto. — Prodaja in razpošilja lekarna Trnkoczy v Ljubljani, zraven rotovža. 917 20—1
Lepo
vinogradno posestvo
•/. gosposko hišo in viničarijo blizo Maribora se proda po zmerni ceni <5_l Natančneja pojasnila daje 923
H. Robinšek, Maribor
Kokošinekova cesta štev. 30.
Pohištvo
Spalne, jedilne in gosposke sobe, kuhinjska oprava, podložki, modroci, oto-mane, spalni in dekoracijski divani, postelje, omare, mize in stoli iz mehkega in trdega lesa, železne postelje in unii-valuiki ter vse vrste leseuega, železnega in tapeciranega pohištva v vsakem slogu od proste do naifinejše izvršitve po jako nizkih eenali 854 10—1 pri tvrdki za pohištvo
KAREL PREIS
Maribor, Stolni trg 6.
Svoboden ogled 1	Ceniki	zastonj	1
Vizitnice	Svetna	tiskarna
v jLjubljani, Stari trg štev. t9.
Priporoia se tvrdka:	Zaloga šivalnih strojev in njih	j>o-
if A Q Dl? TI?! T M	P	samcznlh d d or, igel J n olja,	ter
tl V Ue I IJ 1 D li 1 JLl \) drugega galanterijskega blaga.
Istotam se proda: Steklo za izložben«
Ljubljana, Sv,Petra nasip ili	S®SSr&$
ob Ljubljanici.	20	59><184 in eno rabljeno 90X.162,
Velika izbira slamnikov
»s po najnižjih cenah =
p Rozi Fabčič, Rimska cesta št. 6
S96 2-1
V zalogi najfinejši modeli H in vedno novi žalni klobuki
y\//vthnliri 1	h	imajo	oglasi	v	'Jugoslaviji",	ker jsI
✓	? ULJ	L	je/o	razširjena	in	jo	vsakdo	rad	čiiaI g
Wr\R.
DR- IVAN MATKO
strokovni zdravnik za notranje bolezni ordinira od pol 3. do pol 4. popoldne
Mariboru, Stolna ulica l, III. nadstropje — :z^!=^3ig^^====slg)i   ,
2J
IVI 7nQ n i I O Slavnemu občinstvu uljudno 1N Ca, Zrf 1 1 CL lili vJ ■ naznanjam, da otvoriin s
15. aprilom 1.1. v Slovenjem gradcu
trgovino z mešanim blagom
Potrudil se bom slavno občinstvo v vsakem oziru zadovoljiti s tožn* m
solidno postrežbo.	924
Za obilen obisk se najtopleje priporoča Ivan Rojnik.
'
Proda se
kompletne opravezaspalne sobe
od elegantnih do preprostih vrst, razno drugo pohištvo, perilo in srebra* ]m dilno orodje. Transport se na žeU° P,eB 1 Pojasnila daje 922	|
Anončna ekspedicija Al. Matelič, Ljubljana,
Kongresni trg št. 2.
-V
mmm BflnKfl d. d,
Zagreb Dionička glavnica K 10,000.000. Pricuve K 300.000
Prima uloške sa 4°/0 ■‘H08!
Glavnica: 200,000.000 kron.
Rezerve okrog 150,000.000 kron.
Podružnica kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Ljubljani
Prešernova ulica 50 v lastnem poslopju.
Prodaja in nakup vrednostnih papirjev; borzna naročila; sprejem in oskrba depotov z vestno revizijo žrebalnih efektov; samoshrambe (Safe-Deposits) pod lastnim zaklepom strank; krediti in predujmi vsake vrste; inkaso in eskont-menic; nakazila in izplačila na vsa mesta tu- in inozemstva; potovalna kreditna pisma; sprejem denarnih vlog na knjižice in tekoči račun, itd.