V e s t n i k. Ustanovni shod narodne stranke za Stajersko se je vršil dne 8. t. m. v Narodnem domu v Oelju. O šolskem vprašanju je poro6al tovariš Vekoslav S t r m š e k. Poudarjal je važnost narodne šole ter razvijal ideje, po katerih naj to urede, da bo odgovarjala potrebam naroda. Vodilne misli so, da mora stranka delati na to, da si odgojimo po vsem narodno u6iteljstvo, ki je vzraslo v narodu ki pozna njegove potrebe in ima srce zanj. Narodno u6iteljstvo mora biti pa tudi svojemu težkemu in odgovornemu poklicu primeruo odgojeno, zato potrebujemo svoje narodno u6iteljiš6e, ki nam bo odgojevalo tako u6iteljstvo. — U6ni jezik na ljudskih šolah bodi slovenski, nemščina naj se pou6uje kot predmet; u6iteljstvo na slovenskih šolah bodi po rodu in mišljenju slovensko. — Sprejeta je bila resolucija, v kateri se zahteva ureditev slovenskega srednjega šolstva, in sicer izpolnitev celjskih samostalnih gimnazijskih razredov v popolno slovensko gimnazijo in otvoritev petega razreda že s prihodnjirn šolskim letom; slovenske vzporednice na deželni gimnaziji v Ptuju in na državni realki v Mariboru do otvoritve samostalne slovenske realke, posebno samostojno slovensko učiteljišče; ustanovitev novib dijaških kuhinj, dijaških domov in štipendij za ubožne dijake s prispevki iz deželnih in državnih sredstev; ustanovitev raznih strokovnib. šol in končno slovenskega vseučiliš6a v Ljubljani. Umrl je y Ljubljani ruski državni svetnik dr. Vinko pl. Sercl, rodom Oeh iz Prage, upokojeni vseu6iliš6ni profesor. Pokojni je bil zmožen 45 jezikov v govoru in deloma tudi v pisavi. Pisal je tudi slovenski v znanem mesečniku ,,Slovanu". Uradni razpisi učiteljskih slnžb. Na Kranjskem se je tuintara udomačila razvada, da razpisujejo u6itel.jske službe po dvakrat, trikrat, 6eprav se oglašajo kompetenti Ve6krat jih je celo po več, ki so izpolnili vse zahteve, da imajo pravico do razpisane službe: plaeali so kolke in takse pri izpitih, okrajni šol. nadzorniki so jih dobro kvalifikovali itd. A vse zaman! In kot ironija se glasi ob ponovljenem razpisu uradni dostavek: Ob prvem razpisu vložene prošoje obdrže svojo veljavo. Podoma6e bi rekli temu nfarbarija", v pravnem pogledu pa je tako postopanje kršenje učitejjskih pravie. — Tovarišem, ki se jim še kaj takega pripeti. svetu.jemo, naj se pritožijo na ministrsvo. Doti6ni § se glasi: nSlužba v javuih šolah je javen urad, in dobiti jo more enakomerno vsak državljan. ki je sposobnost za to zakonito dokazal". — Torej nam daje tudi zakon pravico, da se ne smemo pustiti teptati — nikod in od nikogar! Umrl je dne 8. t. m. v Zalcu nadučitelj Franc P e 6o vnik. R. i. p.! V Radečah pri Zidanem mostu otvore dne 20. t. m. novo šolsko poslopje. Vabila k tej slavnosti je jako lično izvršila „ Učitel.jska tiskarna". Znano nam je učiteljsko društvo, v katerega odboru sedi mož, ki nima ne našega lista ne nPopotnika". Na njegovo šolo — dasi je slovenska — ne prihaja n o b e n učiteljski list. To je zavednost! Iz seje c. kr. okraj. šol. sveta v Poslojni z dne 26. noTembra 1906. Izza zadnje seje kurentnim potom rešene vloge se vzamejo odobruje naznanje. — Prošnja za olajšavo šolskega obiskovanja se spri6o pomanjkanja uvažajo6ih razlogov zavrne. — Prošnji, da bi na neki šoli štirje učenci namesto v ponavljavno tedeynsko dvakrat vsakdanjo šolo obiskovali, se ugodi. — Po učitelju Štruklju iz Bu6ke izdana brošurica ^Sola in dom" se priporofa šolskim vodstvom za nakup za domačo učiteljsko knjižnico. — Neka disciplinarna zadcva se reši. — Sestavijo se tabele prosileev, in sicer: za drugo u6iteljsko mesto na Vrhpolju, za uciteljsko mesto na Erzelju in za nadu6iteljsko mesto v Trnju. — Ba6un c. kr. okr. šol sveta o ljudskih in meščanski šoli v okraju za 1. 1906 se pregleda in odobri, in sicer: v dohodkih po 2906 K 9h h. v troških po 2854 K 73 h in tedaj o prebitku po 52 K 25 h. Ugotovi se dalje prora6un o ljudskih in meš6anski šoli v okraju za leto 1907, in sicer: I. v potrebi a) ljudske šole 2000 K, b) meš6anska šola v Posto.jni 3092 K 25 h, skupaj 5092 K 25 h, II. v poplačilu 52 K 25 h, tedaj v primanjkljaju po 5040 K, ki se na posamezne davfne okraje takole porazdeli: postojnski 2014 K 67 h, bistriški 1070 K 70 h, senožeški 654 K 35 h, vipavski 1300 K 28 h Končno se imenujejo krajni šolski nadzorniki za bodočo triletno dobo, in sicer: Budanje: J Ferjan6ič, posestnik, Bukovje: Fr. Mayer, logar, Col: And. Rovan, posestnik, Dolenja vas: Fr. Može. posestnik, Dol. Zemon: And Samsa, posestnik, Erzelj: Jos. Volk, posestnik, Go6e: Fr. Vidrih, posestnik, Harije: Jos. Cetin, posestnik, Hrenovice: I. Zupan, župnik, Hruševje: Ivan Debevec, župan, Juršče: Al. Pehani, župnik, Knežak: Al. Urban6ič, trgovec, Košana: I. Hladnik, župnik. Lozice: I. Klemen, župnik, Matenja vas: G. Groumann, učitelj v p., Nadanjeselo: Jan. Kaluža, posestnik, Orehek: Anton Križaj, posestnik, Ostrožnobrdo: Fran Maslo, posestnik, Št. Peter: Jos. Manko6, trgovec, Planina: Jan Mauc, posestnik, Podkraj: Gr. Trkman, posestnik, Podraga: F. Zgur, trgovec, Podstenje: dr. J Kržišnik, dekan, Postojna: Fr. Gornik, dekan, Prem: Val. Repinc, posestnik, Razdrto: Fil. Kav6i6, posestnik, Senože6e: Ig Okorn, župnik, Slap: Gašper Petri6, posestnik, Slavina: M. Prijatelj, župnik, Studeno: And. Miklav6ič, posestnik, Suhorje: Anton Volk, posestnik, Šambije: dr. Kržišnik, dekan, Šturje: Ivan Šapla, hotelir, Trnje: Ivan Bergo6, trgovee, Trnovo: M. Zarnik, nadučitelj v p, Ubeljsko: I. Zupan, župnik, Ustje: Jos. čermelj, posestnik, Št. Vid: Fr. Kavci6, poštar, Vipava: M. Erjavec, dekan, Vrab6e: M. Suša, posestnik, Vtbovo: Jos. Logar, posestnik, Vreme: I. Škerjanec, župaik, Vrhpolje: H. Dejak, župnik, Zagorje: Fr. Groznik. S. Gregordičer spoinenik. V Gorici se je sestavil o s r e d nji odbor za Gregorči6ev spomenik, ki ima nalogo, sprejemati radodarne doneske slovenskih rodoljubov, s katerih pomo6.jo uaj bi se postavil dostojen spomenik prerano umrlemu pesniku. Načelnik odboru je deželni poslanec in odbornik prof. I v a n Berbu6. Doneske sprejema zafasno izvrševalec oporoke rajnega pesnika, profesor Josip Ivani6 (P. Corno št. 8). V Ljubljani se je tudi konštituiral odbor za Gregorčičev spomenik, ki mu predseduje ljubljanski župan g. Ivan Hribar. Blagajnik je g. župnik Ivan Vrhovnik, tajnik pa g. profesor Ileši6. — Gl^de spomenika so določili, da prepuste poznejšim časom, v kaki obliki se postavi (ustauova ali šolski dom); najprej pa je potreben na grobu vsaj skromeu spomenik in na rojstni hiši spominska plošča. V goriškib listih je vse polno različnih mnenj ia načrtov glede načina Gregorčičevega spomeuika. Iz seje c. kr. okr. šol. sveta t Tolminn. Dovoli se enemu nadučitelju dopuat iz zdravstvenih ozirov. Nanovo se sistemizirajo naslednja mesta za enorazrednice: Borjana, Siržišče, Orehek, Staroselo in Novake. Za sedaj se zavrne prošnja krajnega šol. sveta ua Grahovem za razširjenje enorazredne ljudske šole v dvorazrednico. Kenda Matija dobi peto petletnino. V I. činovrji razred se pomaknejo naslednji učitelji: Eakovšček Josip. Stres Anton, Uršič Franc, Vuga Viktor in Sattler Andrej. V staležu za učiteljice se pomakne v I. činovni razred Mesar Ljudmila, v II. činovni razred pa Berta Pavliček. — V II. činovni razred se ni moglo pomakniti nobenega učitelja, ker nedostaje za to kvabficirauih učiteljev; ostalo je še 8 nepopolnjenih mest. — Preudarek za leto 1907 izkazuje 150.390 krou potrebščin, katere se krijpjo: 1. z doneskom verskega zaklada v znesku 1239 K, 2 z dpželnimi prispevki 28 800 K, 3. z doneski na užitnino mesa, vina, piva okroglo 20.000 K, 4 saldo blagajnice 24.000 K in 5. s 73% naklado na vse izravne davke, kateri znašajo 111.930 K. Sklene se pričeti akcijo skupno z drugimi okraj šol. sveti v deželi, da prevzame država troške za pisarno, troške potnin za strokovnjake pri grajenju šolskih stavb, kakor: inženirja, okr. zdravnika, okr. šol. nadzornika; istotako naj država, oziroraa dežela izpremeni naredbo iz leta 1870., po kateri dobe člani okr. šol. sveta le 16 h od kilometra, tako da bodo dobivali udje takšno odškodnino, kakršna gre državuim uradnikom Nadalje se skleue, da se naj sade drevesa v celem šolskem okra.ju enpga iu istega dne (v jeseni) skupno s šolsko mladino. Samo ob sebi se razuine, da se misli na ta drevesa, katera dobe otroci višjih šolskih let, oziroma nadaljevalnega tečaja iz šolskih vrtov. Istotako je določiti en skupen pomladanski dan (koncem marca) za vzorno obrezovanje sadnega drevja. R. Zvišanje plač meščanskenin n.iteljstvu t Krškem. Iz Krškega poročajo: Že v začetku tega leta je dovolil c kr. okrajni šolski svet z ozirom na to, da je. deželni zbor ljudskim učiteljem dovolil 25% dragiuske doklade, tukajšnjim meščanskim učiteljem 25 % stanarine. (Tudi mi smo pisali o tem. Op. ured.) Ker pa ta sklep ni obveljal pri c. kr. deželnem šolskem svetu, je sedaj sklenil okrajni šolski svet predlog na isto gosposko, da se tukajšnjim meščanskim učiteljem zvišajo plače od 1800 K za2000 K. kateri znesek se bo po dokončanih 10., 20., 30. službeuih letih dalje zvišal za 200, 400 in 600 K. Jarna knjižnica v Ljnbljani. Ljubljanska društva .Akademija", »Prosveta" in BSokol" so sklenila ustanoviti v Ljubljani javno čitalnico ia knjižuico. Ugoditi hočejo s tem splošni želji in potrebi. da se vsakomur domala brezplačno da prilika, da more čitati glasila razuih strank, jezikov in strok, da se ustanovi Ljubljančanom zavod, ki jim bo dajal za male zneske na razpolago knjig in ki se sčasoma lahko tako razširi, da postane nekaka centralna knjižnica slovenstva. Da bo tak zavod Ljubljani v vsakem oziru v korist, pa tudi v čast, o tem ni dvoma. Modprna komunalua politika ga ne raore prezreti. Občinski svet je dovolil v seji dne 4 t. m. za nameravano kujižnieo 3000 kron letnega prispevka, k ustanovnim troškom pa prispevek 2000 kron, dočim je župan Hribar od svoje županske plače v isti naraen odstopil 2000 kron. V proslavo Gregorčičevega spomina se bo imenovala po nasvetu dr. Trillerja projektovana knjižnica ,,Simoaa Gregorčiča ljudska knjižnica". Stalni odbor postojnsfeeffa okraja je določil za uradno skupščino lota 1907, ki se vrši v Vipavi, sledeče terae: 1. Bistvo in posledic.e gluhonemnosti ia sredstva za izobrazbo gluhonemih otrok. Poroča ederi učiteljev gluhonemnice v Ljubljani. 2. I. Kaj je vzrok neuspešnega pouka o spNju v nekaterih Ijudskib šolab? II. Katera sredstva naj se uporabljajo, da se trajno izboljša ta pouk? To nalogo morajo izdelati vsi učitelji iu vse učiteljice okraja. Befrrenta določi c. kr. okr. nadzornik na dan skupščine. 3. Učna slika iz zemljepisja: ,,Od Vipave do Ljubljane", praktiški nastop nadučitelja Adolfa Sadarj_ iz Budanj. S. Mariborski občinski sret in proTizorično uditeljstvo. Mariborski mestni očetje so dovolili tamošnjemu provizoričnemu učiteljstvu kot donesek k stanarini celih — 1200 K, a ne za vsako učno osebo posamezno, ampak skupno! Ker je na mariborskih mestnih šolah glasom štaj. urad. koledarja nastavljenih 17 provizoričnih učnih oseb, dobi vsaka po 70 K in nekaj vinarjev Ako razdelimo teh 70 K na mesece in dneve, lahko primerjamo ta velikodušni dar s tistim, ki z njim odprarljamo berače. Celjski občinski svet tolaži učiteljstvo glede stanarine z deželnim odbororn, mariborski pa ga kratkoraalo zasmehuje. Kulturvolk! Ormoška ditalniška knjižnica bo odzdaj naprej tudi za neude odprta vsako nedeljo od 9. do 10. ure predpoldne. ,,Domoljub" In učlteljstro. Neštetokrat smo že dokazali, da -Domoljub" — najbolj lažnjiv list, kar jih pozaamo — namenoma krade učiteljstvu čast in rau izpodkopava ugled. Ljudje, ki ga poloijo z ekskrementi svojih umazanih duš, morajo biti velike moralne propaliee. Tako lažejo in zavijajo, da ni cigana, ki bi ga mogli primerjati s temi katoliškimi žurnalisti! Tako kliče tudi zadnji .Domoljub": Liberalni učitelji — od šole proč! —¦ Sevedal .Domoljubovim'' pismarjem na Ijubo naj si vse napredno učiteljstvo zadrgne vratove! Potem pa še' tista brezprimerna ošabnost in nadutost, ki karekterizuje nDomoljubove" člankarje in novičarje! To je tako grdo in ostudno, da je težko povedati primerno. In vso tov nekvalifikano sirovost in zlobnost krije s svojo imuniteto dr. Žitnik, ki bi o njetn vendarle mislili, da ve, da je treba šolo ščititi in učiteljstvo moralno podpirati tistemu, kdor hoče dobro svojemu Ijudstvu! Volitev t predstojništro In razsodišče delarske zaTaroralnlce zoper nezgode v Trstu. Dne 29. decembra 1.1. se vrše dopolnilne volitve v predstojništvo, oduosno v razsodišče delavske zavarovalnice zoper nezgode v Trstu, v kateri sedaj niti Slovenci niti Hrvatje nimajo svojih zastopnikov. Pri predstoječih volitvah nam je Slovencem vse storiti, da si pridobimo v vodstvu in razsodišču zavoda primerno zastopstvo. Osnoval se je v Ljubljani za te volitve akcijski odbor, obstoječ iz zastopnikov obeh slovenskib strank; obe stranki sta namreč mnenja, da gre tu za pravično, obče slovensko stvar, kateri je pomoči do zmage le ob složnern postopanju. V imenu tega odbora se obračava do zavednega slovenskega učiteljstva z nujno prošnjo, da v svojih krajib pri obrtnikih, ki imajo svoje delavce zavarovane zoper nezgode, zberejo glasovnice, ki so jim bile nedavno poslane. V poštev pridejo zlasti zidarji, tesarji, diranikarji, lastniki karnnolomov, vapnenčarji. Glasovnice naj ysak delodajalec podpiše! Imen kandidatov pa ni treba vpisati. Zbrane glasovnice je poslati na naslov: Josip Lenarčič v Ljubljani, pisarna trgovske zbornice. — Za odbor: Josip Lenarčič, 1. r.; Karel Pollak, 1. r. UmrljiTO8t zaradi jetike. — Alkohol, sifilitika in jetika so največji morilci vsega človeštva. Sledeče številke naj označijo pojem o strašni velikosti škodljivosti, ki jih zadaja jetika Ijudstvu, in naj nam kažejo. kako globoke in široke korenine je že razpela ta bolezen v našem ljudstvu. V dobi, ko si lahko človek sam služi denar, provzroča pri nas skoraj vsak tretji smrtni slučaj jetika. Umrljivost zaradi jetike je skoraj večja kot vsota smrtnih slučajev zaradi davice, oslovskega kašlja, škarlitice, osepnic in goliee (tifusa). V francoski vojni je padlo po pruski statistiki 41.000 mož Dvojno število ljudi umre vsako leto zaradi jetike! Na milijone je takib ljudi, ki žive zraven nas in so jetični; in število onih odraslih oseb, katerih bolezen je že tako napredovala, da se je pojavila dolžnost, lečiti jo v bolniščnicah, znaša samo na Nemškem najmanj 200.000 na leto. V 618 avstrijskih bolniščnicah tvori jetika skoraj 6 odstotkov vseb bolnikov in četrtino vseh srartnih slučajev. Pri tem je jetika bolezen, ki je razširjena po vsem svetu. V Evropi se vrsti umrl.jivost na jetiki tako, da je na Angleškem, Norveškem in v Belgiji najraanj, v Nemčiji srednje ia na Ogrskem, Avstrijskem ia v Rusiji največ smrtnih slučajev. Moskva in Petrograd sta na prvem mestu, takoj potem pa prideta Dunaj in Budimpešta. Razgled po šolskem svetu. — Proti kajenjn. Angleška je dobila zakon, ki kaznuje vsakega dečka do starosti 16 let z globo 40 šilingov, ako ga zasačijo, da kadi. Eaaka kazen doleti vse one prodajalce, ki prodajajo takim dečkom smodke ali cigarete. Ta kazeu doseže višek 8 5 fuuti šterlingov. —a. — Drngi mednarodni kongres za šolsko hfgijeno T Londonu I. 1907. Organizacijski komite je sklenil v posebnih sejah obravnavati nekaj posebno izbrauih tem, o teh uvesti diakuzijo. Za sedaj je predlagal sledeče teme, od katerih se morajo 4 sprejeti: 1. Metode za prvo preiskavanje in za poznejša telesna preiskavanja šolske mladine. 2. Delo v šoli z ozirom na dobo lekcij, na razvrstitev učnih predmetov in na letne čase. 3. Šola in njeno razmeije do tuberkuloze. 4. Efekt vzgoje na duševno šolsko disciplino in samovladanje v zrelejši starosti 5. Razsvetljava iu ventilaeija šolskih prostorov — Protektorat tega kongresa je prpvzel angleški kralj. — V Avstriji sestoji za kongres državni koraite (Reichskomitee — Commitee of Patronage), v katerem so zastopana dotična ministrstva kot najvišje upravne oblasti vseh kraljevin in dežel. Oastni prezident je Bienerth, e. kr. minister notranjih zadev. Oastnih podpredsednikov je 10 in častnih članov 22. Med temi so sama visoka imena, razni upokojeni ministri, sekcijski šefi. zastopuiki deželnih šolskih svetov, deželnih vlad itd. Zapisnikar je dr. L. Burgerstein na Dunaju. V raznih kronovinah so se sestavili deželni komiteji za pospeševanje kongresuih zadev. —ij—. — Frotl tnberknlozi. Dolnjeavstrijski deželni šolski svet je izdal naredbo, da se šolske biblijoteke vsaj enkrat na leto desinficirajo. Zamazane in raztrgane knjige se morajo izločiti. — Tudi pri nas bi bilo to potrebno! — Poprarek. V notico .Mala pomota", ki smo jo zadnjič priobčili na tem mestu, se je vtihotapila napaka. Da ima notica pomeu, se mora glasiti konec: S pozdravom se sklanj am.