uUUL.nli
>GŠIC
M/193©
a%ak
pnoa
PoStnfna oMun r eotovtnL
Leto XI., st. 21
Upravntštvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. - Telefon št 3122. 3123, 3124 3125 3126
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova al - Tel 3492 m 2492.
Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 - Teleton št 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2 - Telefon št 190
Račun- d H pošt če* zavodih: Ljub. Ijana št 11842. Praha čtoio 7*1 W-en 5» 105 241
Ljubljana, petek S* decembra 1930
Cena 2 Din
Naročnina znaša mesečno 25-— Din, za inozemstvo 40.— Din.
Uredništvo:
Ljubljana: Knalljeva ulica 5 Telefon št 3122. 3123 3124 3125 in 3120.
Maribor: Aleksandrova cesta 13 Te» lefon št 2440 (ponoči 2582).
Celje: Kocenova ul 3 Teleton št 190
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu
Padec francoske vlade
T.rdieuieva vlada le dobUa v senata nezaupnico ln je" odala demmjo - Novo vlado bo sestavU Polncart
Pariz, 4. decembra, s. Z veliko napetostjo je danes vsa politična javnost pričakovala razpravo o splosm politiki Tardieujeve vlade v senatu.. Iz opozicijskih krogov se je trdovratnei zatrjevalo. da bo vlada pri tej priliki doživela poraz, ki mora po francoskih parlamentarnih običajih imeti za pos edico de-misiio vlade. V vladnih krogih so kljub
temu upali, da bo dobila vladazaupn,-
co. Posebno so gradili na Poincareja, ki ima v senatu velik vpliv.
Seia ie bila zelo živahna. Ministrski predsednik je odgovarja! na vtoženes interpelacije o splošni politiki vlade. M-d niegovim govorom so padali neprespano medklici. tako da je bilo ozračje vedno bolj napeto. 150 članov brojeca frak-dja demokratske levice je po končan, debati predlagala prost prehod na dnevni red, kar pomeni po francoskih parlamentarnih tradicijah nezaupnico v.adi. Estrski predsednik Tardieu pa je zahteval prehod na dnevni red, zdruzen z zaupnico vladi.
Pri glasovanju je ostala vlada z 8 glasovi v manjšini. Za zaupnico je glasovalo 139, proti pa 147 senatorjev. Proti vladi je glasovalo 16 socijalistov in skoro dve tretjini demokratske levice. Po padcu Herriotove vlade leta 1925. je to prvi primer, da je vlada padla v senatu. V ostalem T-rdieu v senatu nikdar ni užival velikih simpatij, temveč je imel s senatom neprestano težko borbo.
Takoj po zaključku seje se je podal ministrski predsednik Tardieu ob JfJ v Elysee, kjer je predsedniku republike podal ostavko celokupne vlade. Ostavka je bila sprejeta. Jutri se bodo pričele konzultacije. Pričakuje se, da bo mandat za sestavo nove vlade poverjen Briandu ali Poincareju. Po sodbi političnih krogov ima Briand malo izgledov na uspeh in splošno se smatra, da more samo Poincare sestaviti dela-zmožno vlado Osta* ka vlade m prišla nepričakovano in zaradi tega tudi m izzvala posebne senzacije.
Socialni demokrat Eldersch predsednik novega avstrijskega parlamenta
Napet potek glasovanja - Za podpredsednika je bil iz-voljen krščanski st»cialec Ramek
Dunaj, 5. decembra, g. Danes se je vršila druga seja novoizvoljenega avstrijskega Narodnega sveta, na kateri se ie zbornica konstituirala Ker m bil med Schobrovim narodno - gospodarskim blokom in krščanskim' socialci dosežen sporazum glede zasedbe predsedniškega mesta zbornice je prišlo do bojnega glasovanja Šele pri tretji vo-titvi je bil Izvolien v ožji volltvj proti poslancu Rameku socialno demokratski poslanec Eldersch, ln sicer z 80 proti 77 glasovom. Za drugega predsednika je bil Izvoljen poslanec Ramek, za tretjega pa poslanec Straffner.
Po Izvršeni volitvi je novi predsednik zbornice prečital pismo bivšega zveznega kancelarja Vaugoina. v kate-ren se sporoča demisija Vaugoinove vlade. V pismu zveznega kancelarja dr Enderja se sporoča, da ie nova vlada že imenovana, da so njeni člani že prisegli v roke zveznega predsednika Miklasa in da so že nastopili svoja mesta Med čitaniem tega pisma so vstopili v dvorano člani nove vlade ter so zasedli ministrske klopi Predsednik Eldersch je najprtsrčneje pozdravil člane nove vlade ter jih predstavil zbornici. Na juttišnii seji bo zvezni kancelar dr. Ender podal zbornici vladno izjavo.
Minister Demetrovič o pomenu druge ženevske gospodarske konference
Četudi konferenca ni sprejela konkretnih sklepov, znači vendarle velik uspeh agrarnih držav
Beograd, 4. decembra AA. O priliki druge ženevske gospodarske konference je dal minister za trgovino in industrijo g. Jurij Demetrovič sotrudniku Avale tele informacije:
Novembra se je druga mednarodna gospodarska konferenca Društva narodov ba vila s temile tremi vprašanji: 1. uveljavitev mednarodne trgovsk konvencije, ki le nadomestila prvotni načrt o carinskem premirju; 2 angleški predlog o splosnem znižanju carin, 3 zahteve agrarnih držav, podane na konferencah v Varšavi, Bukarešti in Beogradu.	..
Mednarodno trgovsko koncencijo, ki je nadomestila prvotno konvencijo o carinskem premirju, je dozdaj ratificiralo 8 držav Uveljavljena pa še ne bo tako kmalu, ker je treba premostiti še mnogo težkoč
Angleški predlog za splošno znižanje carin takisto n! naletel na potrebno razume vanje držav in je bil odgoden na boljše ča 6e.
Poslednje zasedanje druge mednarodne gespodarske konference Društva narodov je tako obrnilo še večjo pažnjo zahtevam agrarnih držav, ki so -sam zaane ta ki so bile poudarjene na agrarnih konferencah v Varšavi, Beogradu in Varšavi. Konferenca se je najprej bavila z vprašanjem, kako naj se poljskim pridelkom agrarnih držav zagotovi rentabilnost in doseže prefe-renčni traitement za evropske žitarice. Agrarne države so bile mišljenja, da se bo ta smoter dosegel najlaglje tako, če se pri uvozu žitaric iz agrarnih držav daje nižja carina od normalne, razlika med splošno-veljavnimi in nižjimi cenami pa bi predstavljala dobiček teh držav. Ta enostavna ipreferenčnost pri evropskih uvoznikih bi se povrnila z industrijskimi državami, pri čemer ne bi bi:e oškodovane niti te industrijske države, niti prekomorske evropske uvoznice žita. V tej zahtevi ni nič neopravičenega A vendar je bilo treba že v samem začetku rešiti jako velike težkoče.
Da niti ne omenim konservativnih držav s stalnim trgovskim režimom, ki so načelno proti vsaki novotariji, so bile glavne težave v tem, da nekateri žele ohraniti dosedanji sistem največjih ugodnosti (ker ta sistem najbolj zadeva interese industrijskih držav), kakor tudi strah pred odporom prekomorskib izvoznic žita Toda to stališče iz februarja tn marca prošlega leta se je izpremenilo. Dočim je bilo prej popolnoma negativno, se je v oktobrskem zasedanju gospodarskega odbora Društva narodov pokazalo mnogo večje razumevanje zahteve po preferenčnem sistemu
Sedanja druga konferenca je naposled de-finitivno postavila to vprašanje na dnevni red in mu posvetila lako veliko pozornost Čeprav je bilo težkoč iti odpora. }e vendar druga mednarodna gospodarska konferenca v ženevi sklenila delo s sklepnim aktom — čeprav ta prvi akt nima obvezne moči ln
se v njem samo ugotavlja in jemljejo na znanje želje in zahteve, ki so jib postavile agrarne države. Pomen tega akta pa Je s stališča gospodarske politike teh držav vse prej ko majhen
Če upoštevamo, kolikšno tako rekoč soglasno obsodbo evropskih industrijskih držav je izzvala zahteva po preferenci že v samem začetku in kako je bilo niti ne leto dni kasneje, če se dalje upošteva, da so bile te zahteve sprejete na znanje brez rezerve s sklepnim aktom Društva narodov — tedaj se moremo e tem pomiriti, čeprav te zahteve še ne morejo priti do popolne izvedbe Za zdaj je le omogočeno pokazati neko določeno pot, po kateri pridemo do sprejetja teh zahtev.
Stvar evropskih agrarnih držav Je. da s svojo solidarnostjo v tesni vzajemnosti vz trajajo pri zahtevah o preferenci in tako pomagajo temu vprašanju do rešitve Važno je in to sem že večkrat podčrtal, da so zahteve evropskih agrarnih držav veljavne v prvi vrsti zato. ker se s tem postavi na nov temelj tudi vprašanje agrarnih kredi tov. Vprašanje, čigar važnost je Društvo narodov s svojim sklepnim aktom prav tako priznalo.
Hlinka proti revizijonizmu
Praga, 4. dec. h. Jutrišnja »Prager Presse« objavlja razgovor z voditeljem slova ške ljudske stranke Hlinko, ki je z ozirom na v zadnjem času razširjene vesti, da se slovaška ljudska stranka strinja z revizijo meje proti Madžarski izjavil naslednje:
»Mi Slovaki ne bomo v nobenem primeru pristali na mirno revizijo meje. Noben narod ne bo prostovoljno odstopil samo ped zemlje, ki mu je pripadla po samoodločbi narodov. Ako bo potrebno, se bomo danes branili s temi besedami. To je danes stališče vseh Slovakov, najsi so potem v našem taboru ali v taboru agrarcev, ali socialistov Od tega stališča ne bomo niti za ped popustili. Glede stališča slovaških klerikalnih poslancev ie izjavil Hlinka: Naše stališče do Češkoslovaške se zaradi našega opozi-cijonalnega postopanja ni v ničemer spremenilo in se tudi ne bo. Treba povedati na naslov onih. ki želijo vpogleda v politično stališče in načela naše stranke.
Atentat na predsednika Berenguerja
Madrid, 4. decembra. AA. Ko je snoci predsednik ministrskega sveta Berenguer hotel stopiti v ministrsko palačo, je novinar Lliso oddal nanj več strelov iz revolverja, ki pa so zgrešili cilj. Borenguerjev brat je atentatorja razorožil. Pri zaslišanju je Lii-so izjavil, da ie hotel s svoiim činom samo protestirati proti sedanji vladi
DR. DRAGO MARUŠIČ
IMENOVAN ZA BANA
Beograd, 4. dec. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je bil na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra za notranje zadeve ter na podlagi ČL 5 in 18 zakona o razdelitvi kraljevine Jugoslavije na upravna področja postavljen za bana dravske banovine dr. Drago Marušič, odvetnik v Ljubljani in član Vrhovnega zakonodajnega sveta.
Novi ban Dravske banovine dr. Drago Marušič spada med najuglednejše narodne delavce naše banovine. Rojen na Goriškem, je študiral na goriški gimnaziji in na praški univerzi, kjer je bil promoviran za doktorja prava. Vrnivši se v domovino je kot odvetniški kon-cipijent v Gorici stal v prvih vrstah mladih narodnih prosvetnih in političnih delavcev, ki so med narodom odkrito propagirali jugoslovensko idejo. Za časa vojne je prišel v rusko ujetništvo. Tam je vstopil kot prostovoljec v srbsko vojsko, a je bil pozvan v Niš k takratni srbski vladi, kjer sta skupno z dr. Šorlijem mnogo storila za spoznavanje špecijalnih slovenskih razmer. Po srbski katastrofi je bil doktor Marušič najprej prideljen srbskemu poslaništvu v Rimu. pozneje pa poslan v Ameriko, da pomaga organizirati na-cijonalno propagando med našimi rojaki. V tem oziru je bil dolgo časa duša tedanjega srbskega poslaništva v Wa-shingtonu. Na mirovni konferenci je bil dr Marušič ekspert naše delegacije, po sklepu miru pa ie ostal v Parizu kot član naše reparacijske komisije. P.ed šestimi leti se je dr Marušič vrnil v domovino ter se nastanil v Ljubljani kot odvetnik Tu je vneto sodeloval v raznih kulturnih in gospodarskih orga-
nizacijah. Letos v jeseni je bil imenovan za člana Vrhovnega zakonodajnega sveta. Politično je bil organiziran v bivši SKS, a je bil vedno pristaš ideje združevanja narodnih sil za dosego jb-čedržavnih in občenarodnih ciljev v znaku velike jugoslovenske misli. Doktor Marušič je star 46 let.
Imenovanje dr Marušiča za bana bo naša iavnost pozdravila s simpatijo in zaupanjem. Njegova čvrsta jugosloven-ska orijentacija daje državni in narodni politiki v naši banovini trdno oporo. njegova objektivnost je garancija, da se bo javna uprava tudi pri nas držala strogo zakona in da bo brez ozira na levo in na desno zasledovala edini cilj: splošni blagor celokupnega naroda. Njegova osebna koncilijantnost bo novemu banu omogočila da z uspehom polaga mostove čez stare prepade in da tudi pri nas oživotvori veliko kraljevo idejo združitve in sodelovanja vseh zdravih in pozitivnih sil našega naroda za zmago jugoslovenske ideje.
Ban MaruSič o svojem programu
Beograd. 4. dec. p. Novo imenovani ban dravske banovine g. dr. Drago Marušič, ki se kot član Vrhovnega zakonodajnega sveta mudi v Beogradu, je
nocoj sprejel vašega dopisnika v hotelu Excelsior ter mu na njegovo prošnjo podal naslednjo izjavo o svojem imenovanju in svojem programu:
»Kot ban dravske banovine si bom prizadeval, da upravljam svojo banovino v smislu manifesta Nj. Vel. kralja od 6. januarja. Posebno pozornost bom posvečal gospodarskim in prosvetnim vprašanjem. Dravska banovina mora biti bolj kakor vse druge banovine hvaležna Nj. Vel. kralju za novo stanje, ker more dravska banovina živeti in prosperirati samo v močni in konsoli-dirani Jugoslaviji. Kot napreden del naše države bi morala dravska banovina služiti ostalim banovinam za vzgled po svoji disciplini v nacijonalnem in gospodarskem pogledu in po svoji ljubezni do naše skupne države. Prizadeval si bom, da bo dravska banovina v tem pogledu izpolnila v polni meri svojo dolžnost. Vse. kar je dobrega v drugih banovinah, se mora uvesti tudi v dravski banovini, a kar imamo dobrega mi, naj koristi tudi ostalim banovinam.«
Novoimenovani ban dr. Marušič bo najbrž jutri položil službeno prisego, nakar bo tekom prihodnjih dni odpotoval v Ljubljano in prevzel banske posle. Dan njegovega odhoda še ni določen.
Fašizem v borbi
s svojimi nasprotniki
Po vzorcu sovjetske Rusije posebno politično policijo
Duna), 4. decembra, s. Listi poročajo iz Rima. da je politični oddelek generalnega ravnateljstva varnostne službe odkril tajno organizacijo, ki je pripravljala teroristične napade proti fašističnemu režimu. 24 članov te tajne organizacije je bilo že aretiranih iri se bodo morali zagovarjati pred posebnim sodiščem za zaščito države. Isti oddelek je odkril v provincah Emiliji in Ro-magni niti komunistične organizacije, ki so jo nameravali inicijatorji oživo-tvoriti v teh provincah. Tudi voditelji tega gibanja bodo postavljeni pred izredno sodišče. Končno so v Rimu našli protifašistično pisarno, ki je razširjala protifašistične letake. Dva glavna krivca sta bila že prijeta.
Rim, 4. decembra. M. Veliko senzacijo v vsej javnosti je vzbudil službeni komunike o odkritju protifašistične zarote v Italiji. Komunike obenem objavlja, da je bila v svrho iztrebljenja vseh takih elementov osnovana pod imenom »Ovra« posebna politična komisija, ki je podrejena neposredno notranjemu ministru. Fašistični tisk navdušeno pozdravlja to novo institucijo. »Popolo
so tudi v Italiji osnovali za zatiranje protifašizma
d' Italia« piše. da Ima končno tudi Italija posebno politično policijo, kakšna obstoja že v mnogih drugih državah, ki bo igrala važno vlogo v obrambi države in režima Vsaka država, ki si hoče zasigurati miren razvoj ter varovati red in zakonitost, mora nastopiti pro tajnim rovarjem ter skrbeti za primerna sredstva svoie obrambe. List jb-enem naglaša. da se je nova policijska organizacija že izkazala s prvim velikim uspehom Po njen' zaslugi je bilo aretiranih mnogo komunistov in drugih protifašističnih rovarjev kar dokazuje, kako potrebna je bila ta organizacija in kako nujno potrebno je očiščenje italijanskega javnega življenja Fašistični režim se bo branil do skrajnosti in z vso odločnostjo.
V istem smislu piše tudi »Corriere della Sera«, ki poudarja, da stoji fašizem budno na strani ter se bo boril do zadnje kaplje krvi" Nihče ne sme ie-kaznovano rovariti proti fašističnemu režimu, ki bo znal s slehernim nasprotnikom obračunati tako. kakor pristoja ugledu Italije in fašizma.
Otvoritev trgovinskega muzeja v Beogradu
Važna pridobitev za pospeševanje nase trgovine - Trgovinski minister o ciljih nove ustanove
Beograd, 4. decembra p. Danes je bil v ulici Miloša Velikega s skromno svečanostjo brez zunanjega pompa otvorjen novo osnovani trgovinski muzej. Otvoritvene svečanosti so se udeležili minister trgovine g. Demetrovič z vsemi načelniki trgovinskega ministrstva, nadalje zastopniki ostalih gospodarskih ministrstev ter mnogoštevilni zastopniki raznih gospodarskih zavodov in organizacij. Otvoritev se ie vršila brez govorov. Povabljeni gostie so si ogledali ureditev muzeja, ki je vse iznena-dila. Kljub skromnim sredstvom, ki so bila v to svrho na razpolago, nudi muzej vzoren pregled vsega našega gospodarstva, zlasti pa onih proizvodov, ki prihajajo v puštev za izvoz. V posebnem oddelku ie boeato zastopana tudi dravska banovina, zlasti z lesno in rudarsko industrijo, domačo obrtio in vezeninami. Vsi navzoči zastopniki gospodarskih organizacij so se pohvalno izrazili o prizadevanju ministrstva trgovine za povzdigo naše zunanje trgovine
Beograd, 4. decembra AA. O priliki današnje otvoritve trgovinskega muzeja ie dal minister za trgovino in industrijo g. Ju-raj Demetrovič novinarjem tole izjavo:
Trgovinski muzej, ki ga danes otvarja-mo, je ustanovilo ministrstvo za trgovino in industrijo s sodelovanjem odseka za zunanjo trgovino in Zavoda za pospeševanje trgovine ter služi izvedbi načrtov kraljevske vlade glede pospeševanja trgovine z inozemskimi tržišči. V tej smeri ima muzej dve nalogi.
Prva naloga mu je. da bo stalna razstava naše poljedelske in druge gospodarske delavnosti. Muzej mora v tem pogledu dajati tujcem v okviru naših kulturnih, socialnih in zdravstvenih razmer sliko našega gospodarstva v vseh panogah, za katere se ino-zemci zanimajo. V to svrho se bo muzej trudil, da bo po določenem sistemu dajal pravo sliko trgovine in industrije ter obrtništva. Druga velika naloga muzeja je zbiranje in obdelovanje podatkov za uradno udeležbo naše države na mednarodnih razstavah in vzorčnih sejmih, ki so se dozdaj pokazali kot najuspešnejša sredstva za propagando ugleda naše države v tujini.
Muzej bo urejal tudi razstave trgovskih vzorcev v tujih mestih pri naših konzularnih zastopstvih v tujini in tako pospeševal izvoz onih predmetov, ki se deloma že izvažajo ter utiral pot Izvozu tistim predmetom, ki se še ne izvažajo in ki jim pot še ni utrta.	•
S temi svojimi nalogami bo trgovski muzej trajna vez med našimi proizvajalci in tujimi konsumenti v tesnem sodelovanju z Zavodom za pospeševanje zunanje trgovine in po navodilih, ki jih bo dobival od ministrstva za trgovino in industrijo. Toda. moram dodati, muzej bo mogel popolnoma in z uspehom delovati samo tedaj, če bo za svoje delo zainteresiral tudi naše gospodarske kroge. Zato priporočam našim eospo-darskim krogom, da čim tesneje sodelujejo v svojem lastnem interesu s tem muzejem.
Večeslav Vilder konfiniran
Beograd, 4. decembra. AA. O preiskave, vodene proti Begoviču in tovarišem v Osijeku zaradi dejanj, kaz-njivih po zakonu o zaščiti države, sta bila zaslišana tudi bivši narodni poslanec Večeslav Vilder in njegova žena ga. Vilderjeva. Iz izpovedb vseh osumljenih in same ge. Vilderjeve je ugotovljeno. da je bil Večeslav Vilder v zvezi z omenjenimi osebami. Ta zveza je bila take prirode. da je bilo treba Večeslava Vilderja poklicati na odgovornost v smislu obstoječih zakonov. Za zdaj je bil policijsko kaznovan s 14 dni zapora, kraj bivanja pa mu ie bil določen v Belem Polju (Sandžak). Ga. Vilderjeva ie bila samo zaslišana in ni proti njej uvedeno nikako postopanje.
Načrt ribarskega zakona sestavljen
Beograd, 4. dec. č. Posebna komisija za sestavo zakonskega načrta o ribarstvu ie zaključila svoje delo. Zakonski načrt bo te dni predložen po ministrstvu za kmetij« stvo vrhovnemu zakonodajnemu svetu.
Seja VZS
Beograd, 4. decembra č. Vrhovni zakonodajni svet je danes nadaljeval z razpravo zakonskega načrta o izkoriščanju vodnih sil. Razprava o tem zakonu se bo jutri nadaljevala.
Angleški rudarji ne bodo stavkali
London, 4. decembra. AA. Konferenca delegatov rudarske zveze se je danes iz« rekla z 230.000 oroti 209.000 glasovom pro« ti -n^—Tii stavki. Vzdržalo se je glaso« vanja približno 100.000 rudarjev. Med nji«, mi niso glasovali rudarji iz Southwalesa. ki so ž- itak nadaljevali delo na osnovi raz« poredbe delavnika, ki je bila sklenjena sporazumno z delodajalci. Konferenca je odklonila stavko, potem ko so vodje ru» df-'ev predočili veliko nevarnost narodne sta ke in veliko " wdo, ki bi jo utrpela v tem primeru država.
Spoonerjeva padla v morje
Rim, 5. dec. s. Znana angleška letalka mis Spooner, ki je bila na poletu iz Londo« aa v Kapstadt, je snoči ob 23 50 v bližini Kalabrijske obale zašla v vihar ter je 3 km od obale padla v morje. Letalka je bila padla iz letala. Po dveurnem napornem pla« vanju je popolnoma izmučena prišla na obalo, kjer jo je našel v bližini železniške postaje Belmonte neki železniški uslužbe« nec. Na postaji so ji nudili prvo pomoč. Letalo, v katerem je bil še njen spremlje« valeč, so naš': 100 m od obale Letalka tn letalec sta dobila le neznatne poškodbe.
Ogromen požar v Newvorku
Newyork, 4. decembra, g. Požar v skladišča Standard Oil Company je eden največjih požarov, kar jih je doslej doživel Newyork. 13 ladij, polnih bencina fn surovega olja je danes zletelo v zrak Prebivalstvo v bližini eksplozije je močna detonacija zbudila iz spanja Ljudje so pobegnili na cesto. Vsa skladišča so v plamenih. Močni plameni švigajo proti nebu. ki je pokrit z dimom Trideset oddelkov požarnih hramb je prihitelo na pogorišče, da bi ndu-šllo požar K sreči ni človeških žrterr Del mesta VMliamsbnrg so morali zaradi velike nevarnosti za nekaj ur izprazniti
ns
Pettt,
IV30
Nova avstrijska vlada
Ljubljana, 4. decembra
Avstrijska vladna kriza se je rešila pač tako, kakor je zahteval sedanji mednarodni položaj Avstrije. Notranje Rile so se izkazale za manj tehtne od zunanjih. Nobena tajnost ni, da bi se lahko v Avstriji zgodilo že tokrat tudi drugače, kakor se je, če bi bila naša severna soseda dovolj močna sama za sebe in bi se ji ne bilo treba tako ozirati na javno mnenje Evrope. Višji razlogi so torej diktirali sedanjo rešitev.
Avstrija mora kot gospodarsko šibka država iskati kredit v tujini, saj ga seveda doma ne more dobiti v zadostni izmeri. Bolj kot marsikje drugje »o zato pri nji gospodarski razlogi odločilni. Avstrija v sedanjem trenutku »e more voditi politike sentimenta, še manj pa politiko pustolovstva. To vedo najtreznejši njeni gospodarski, pa tudi politični krogi. Sile, ki hujskajo k pustolovščinam, so vendarle še da-leko slabše od sil, ki drže in organizirajo mir. In tudi denar se ne nalaga rad v nezanesljiva podjetja. Tako se je zgodilo, da je v Avstriji prevladal razum.
Nas kot vedno lojalne in iskrene sosede to dejstvo močno veseli. Vlada dr. Enderja in dr. Schobra je za avstrijsko republiko gotovo razmeroma najboljši izhod iz zadnjih njenih notranjih političnih bojev. Kot resni brambovci miru in konsolidacije le želimo, da bi to ne bila samo trenutna kombinacija, marveč da bi Avstrija tudi vztrajala b a poti, ki jo je zdaj ubrala.
Da se to zgodi, je potrebno marsikaj. Dr. Schober se je močno potegoval za splošno notranjo razorožitev in za to, da samo javna oblast razpolaga z oboroženo silo. V Avstriji je to vprašanje bistveni problem. Danes je ne-pobitno dejstvo, da ima sicer Heim-wehr mnogo manj pristašev, kakor jih imajo n. pr. socialisti, zato pa je do zob oborožena in izjavlja, da orožja ne da iz rok. Socialisti z druge strani na-glašajo, da sprejemajo iskreno obojestransko razorožitev. In v tem imajo avstrijski socialisti docela prav. Ce naj se veruje, da je v Avstriji nastopil nov kurz in da je končana nevarnost pustolovščin, ki bi najbolj škodila Avstriji sami, se mora notranja razorožitev brezobzirno in s skrajno točnostjo izvesti. S tem bo Avstrija dokazala, da je z nami in z drugimi vred zidar miru in lojalnega sožitja narodov. S tem nas bo tudi prepričala, da je res obračunala, ne samo za kratko dobo, s tistimi še vedno močnimi silami, ki so se toliko razpasle zadnie mesece in Avstrijo tako rekoč napravile za ekspozituro prevratnih stremljenj.^
Nova avstrijska vlada je zmožna, aa to delo res izvrši. Res je, da znaša njena večina samo dva glasa, vendar bo uživala za pomirjevalno delo podporo socialno-demokratične opozicije, če bo hotela. Slednja se je zadnja leta dokaj unesla in uvideva, da more le lojalno in umno sodelovanje z meščanstvom rešiti avstrijsko gospodarstvo in s tem tudi avstrijsko delavstvo.
Poljski glas o jugoslovenskih razmerah
Jugoslovenski narod je lahko ponosen na svojega
kralja«
Varšava, 4. dec. AA. »Gazeta Poljska« priobčuje v včerajšnji številki članek pod naslovom »Kralj, ki upravlja«. List opisu« je razvoj jugoslovenske vlade od prejšnjih časov do sedanjosti. Pravi, da je kralj Ale=> ksander izjema med vladarji z ozirom na to, ker ne vlada samo, temveč tudi uprav« Ija s tem, da jemlje nase osebno odgovor* nost pred svetom in zgodovino za usodo države, ki poveličuje svobodo že izza dobe prvega Karadjordje. List pravi nadalje: Proglasitev narodnega edinstva Srbov, Hr* vatov in Slovencev dne 1. decembra 1918 Je bilo dejanje največje zgodovinske važno« sti. Ko je nato državna ureditev trpela za« radi motenj s strani raznih strankarskih
oligarhij, je kralj Aleksander sklenil, da ukine parlamentarizem, odstrani centrali« zem in da državi novo ureditev. Sam je prevzel vso odgovornost, podredil sebi vla« do generala Petra Živkoviča, ki v nobe* nem pogledu ni diktatorska. Uvedel je v državi pravilne reforme. To reformatorič« no delo se nadaljuje. Mednarodni položaj kraljevine Jugoslavije je najboljše oprode* I j en z besedami, ki jih je izrekel kralj Ale» ksander dopisniku pariškega »Journala«: »Ostati hočem neomahljiv branitelj pogodb ter voditi politiko razuma in miru.« N a te besede je jugoslovenski narod upravičeno lahko ponosen. Značilne so za dvanaj« sto obletnico državnega uedinjenja.
Odgovor poljskega tiska na nemško noto
Protestna nota nemške vlade slom na izmišljenih informacijah - Opis resničnega poteka volitev v Gornji Šleziji
Varšava, 4. decembra. AA. Poljski listi mo izvedeli, da je nemška vlada zaradi volitev v Gornji Šleziji poslala Društvu narodov noto, ki ni drugega kot propagandna brošura, sestavljena iz izmišljenih vesti lokalnega nemškega tiska posameznih mest Gornje Slezije. Listi se ne bavlio s podrobnostmi nemške note, češ da bo nanje odgovorila pred Društvom narodov poljska vlada. Ugotavljajo, da Je bilo v Kato-vicah in v Kraljevicah vpisanih od 30.000 Nemcev samo 15.400 nemških volllcev, to pa za to, ker ostali niso poljski državljani. Tendenca nemške note je tudi v tem, ker prehaja preko dejstva, da je glasovalo pri volitvah na Poljskem za parlament 90 odstotkov voldlcev, v Gornji šlessijd sami pa 89 odstotkov. S tem so pofclte vesti o terorju, kajti ta odstotek udeležbe Je prav velik
Malenkosten porast glasov Je posledica porasta prebivalstva. Upoštevati je treba nadalje tudi to, da so bile volitve v gornle-Sleziisfci Sejem tretje po redu, ker malo pred njimi so bile volitjve v Sejm in v senat, Zato je naravno, da je število glasovalcev pTi teh tretjih volitvah nazadovalo. Pri tem Je treba nadalje upoštevati še dejstvo, da je pri volitvah r gornješleaijski
sejm padlo število poljske večine na 40.000 glasov, glasovi nemške manjšine pa so padli samo za 20.000.
Netočen je tudd nadaJje nemški opis položaja na dan volitev samih. Vse te vesti niso drugega kakor kampanja, ki se vodi s strani Nemčije proti Poljski ln ki vznemirja duhove na tako vročih tleh, kakor je Gornja šlezija. Poljska zato odločno protestira proti tendenčnemu značaju nemške note. Tendenčnost nemške note Je naposled razvidna tudi iz tega, da nota potvarja dogodke v Galasovicah, kjer je bil od strani nemške tolpe ubit samo poljski uradnik šnapka. Sploh so neresnične vesti o krvo-iprelitju v Gornji šleziji. Med volitvami »ta padla samo dva človeka in sicer šnapka in poljski rudar DeOimaš, v rudniku Nova
V ©S«
Praga, 4. decembra. AA. Češkoslovaški tisk se bavi obširno z noto nemške vlade Društvu narodov v zvezi z volitvami v kot-nJošle®ijstei Sejem.	^
»Češke slovo« trdi, da ne gre sa krtrleo poljske vlade, marveč da je pripisovati nazadovanje nemških glasov ln mandatov le dejstvu, da so vse poljske stranke šle »kupno na volišče. Poljska vlada že rtvira mate-rijal, da pobije trditve nemške note.
Pred poljsko-litvanskimi pogajanji v Berlinu
Lftvanska vlada je predlagala sklicanje konference za ureditev spornih
vprašanj s Poljsko
Kovno, 4. decembra d. Litvanski časopisi objavljajo vest, da je predlagalo litvansko zunanj-e ministrstvo poljski vladi, naj bi se pričela neposredna pogajanja med Litvo in Poljsko 15. decembra v Berlinu. Na ta način bi obe vladi izpolnili željo Društva narodov, da naj poskušata urediti medsebojne spore z neposrednimi pogajanji. Na teh pogajanjih se bo vršila razprava o vseh spornih vprašanjih, ki so bila načeta že na zasedanju Društva narodov v Ženevi. Program za pogajanja je že izdelan. Litva zahteva pred vsem, naj se osnuje posebna ko-
misija, ki bo uredila razmere na poljsflco-litvanski meji ter likvidirala posledice polj-sko-litvanskega spora in omogočila redne prometne zveze preko meje. Poleg tega bo litvanska delegacija predlagala tudi izpolnitev konvencije o dvolastnikih na poljsko-litvanski mej L
V litvanskih političnih krogfh, upajo, da se bodo pogajanja ugodno zaključila, ker so vsa vprašanja, ki bodo razpravljana nepolitičnega znašaja. Pogajanj se bo mogoče udeležil celo sam litvanski zunanji' minister Zaunius.
Nov angleški protest v Moskvi
London, 4. decembra. AA. Na danažnji seji spodnje zbornice so vprašali zunanjega ministra Hendersona, kaj misli ukreniti proti govoru, ki ga je razširila moskovska brezžična postaja, ko je pozivala angleško delavstvo na revolucijo.
Henderson je odgovoril, da potnenja ta govor, čeprav ni še hujskanje na revolucijo, važno izpremembo doandaaje politike sovjetske vlade in kršenje obljub, Iti jih je dala v vprašanju propa.ita.n4e. Zato je sporočila vlada angleškemu poalttilkti v Moskvi, naj protestira pri aonrj«tski vladi.
Omejitev priseljevanja v Ameriko
Newyork, 3. decembra č. Jutri prične parlament debato o amandma«fh imlgra eijskega zakona. V splošnem vlada miš ljenje, da bo dom reprezentantov Izbral med več predloženimi načrti onega, ki sploh zabranjuje za dobo dveh let vsaJro vseljevanje v USA.
Zabranjeni II. de! »Biilowih spominov«
Berlin, 4. decembra d. Sodišče je potrdilo odlok preiskovalnega sodnika v zadevi tožbe vladnega tajnika Martina, da je prepovedano nadaljnje razpečevanje drugega dela spominov kneza Btilowa, ker so v njem deli, ki neupravičeno napadajo imenovanega tožitelja. Ugovor založništva Ullsteina proti temu odloku de bil zavrnjen.
Izvoz grozdja v Avstrijo in na Poljsko
Beograd, 4. decembra AA. Komisija za pregled grozdja v dunavski banovini je predložila poročilo o izvozu grozdja Smedereva in okolice. Od 12. avgusta ao 22. septembra je bilo izvoženo: 669 vagonov s 3,632.187 kg grozdja. Na Dunaj odpade 303 vagone, Prago 153, preko Ke!e-bije pa se je izvozilo 121 vagonov, in sicer 50 vagonov v Lodz, 2 vagona v Varšavo, 2 vagona v Katovice, 12 v Vratislarvo. 2 v Krakov itd.
Zlato nalivno pero kot darilo za vse življenje!
Tvrdka A. Prelog, Marijin trg, da k vsakemu amer. peresu garancijski list. Opozarjamo na izložbo aranžirano iz ravnokar došle zbirke na\-novejšik modelov.
Zima, zima bela...
Beograd, 4. decembra p. V Beogradu je zapadel že prav debel sneg. Snežilo ie vso preteklo noč in danes ves dan. Temperatura je znatno padla, tako da je zavladal prav občuten mraz. Tudi iz Južne Srbije, Bosne in Hercegovine prihajajo poročila, da je zapadel mestoma že zelo debel sneg. Promet se doslej razvija normalno.
Zagreb, 4. decembra č. Današnji dan je prinesel v Zagrebu pravo zimo. Ze dopoldne je padal sneg, ki pa se je zaradi pomešanega dežja spremenil v veliko plundro po ulicah. Pač pa je zapadel debel sneg na Slemenu. Mestne ulice kažejo že popolnoma zimski značaj, zlasti ker so trgovske izložbe aranžirane za miklavževo ter opremljene z najrazličnejšimi zimskimi potrebščinami.
Split, 4. dec. č. V Primorju je bilo včeraj zjutraj še precej toplo vreme, ki pa se je danes znatno poslabšalo. Včeraj so se ljudje še kopali, danes pa je temperatura padla od 15 na 5 stopinj Celzija rn divja močna burja, tako da je zavladalo prav zimsko vreme.
Nenavadna nesreča v Zagrebu
Zagreb, 4. dec. n. Danes opoldne « je pripetila na Pejačevičevem trgu v Zagrebu nenavadno težka nesreča. Neki tovorni vo« je zadel v motorno žago za drva, ki je montirana na vozu m jo podrl. Žaga je padla na slučajno mimoidočega delavca Mi» lana Ivšiča. Ker je bila v polnem pogonu, ga je cirkularka strahovito razmesarila. Po« nesrečenec je dobil težke poškodbe na rokah, bedrih in v kolku. Mož je izgubil ve. liko krvi in so ga v nevarnem 6tanju pre« peljali v bolnico.
Harry Liedke gostuje v Zagrebu
Zagreb, 4. dec. n. Znani nemški igralec Harry Liedke bo gostoval 11. t m. v zagrebškem gledališču na trgu Kralja Ale*« sandra. Z njim pride iz Berlina še Carolla Tolle, Olga Limburg, Maks Landa, Artur Schroder, Roma Bahn in Ernst Pithau. Na« stopili bodo z Oskar Wrldejevim delom »Veseli »oprog«.
Krvav konec ljubezni
Subotlca, 4. decembra č. Sinoči ob 18. se ie srečal trgovec Bela Pogani iz Vel. Beč-kereka pred gostilno v Subotici s svojo ljubimko Gizelo Tod hi njeno materjo Ro-zalijo Potegnil je revolver ter ustrelil šestkrat na obe ženi. Dva strela sta pogodila in sta bili obe ranjeni. Napadalec se je ho-tem potem sam ustreliti, a so nra še pravočasno vzeli samokres gostje, ki so prihiteli h gostilne. Našli so pri njem pismo, iz katerega izhaja, da je imel že dalje časa namen izvršiti samomor.
Trogirska katedrala v nevarnosti
Split, 4- dec. n. V trogirski katedrali^ se je pojavila nevarnost, da se zruši težka cerkvena streha. Posebna komisija konser« vatorskega društva v Splitu je pregledala katedralo ter zaprosila bansko upravo za nujno pomoč v svrho popravila strehe.
Ameriški proračun
Washington, 4. decembra AA. Predsednik republike Hoover Je predložil kongresu držairni proračun sa prihodnje leto. V sprejemnem poročilu navaja, da znaša ta proračun 3.932,842.000 dolarjev. Proračunsko leto se bo nehalo junija 1932. Letošnji primanjkljaj znaša 180 milijonov. Zato Amerl-kanci ne morejo pričakovati, da bo 6e nadalje razveljavljena eno odstotna taksa od dohodnine. Letošnji primankljaj Je neznaten in bo izginili s oGdravljemjem kreditnega ravnovesja ln s občo obnovo gospodarstva. Na ta način bodo absorbirana tudi vsa začasna posojila Dohodki leta 1932. so predvideni v višini 4085 milijonov dolarjev. Za narodno obrambo je predvidenih 690 milijonov dolarjev. Ti izdatki so znižani za 34 milijonov.
Napad na nadškofa
Lirerpool, 4. decembra AA O priliki obiska nadškofa v nekem samostanu, so ga demonstranti napadli s kamenjem. Nadškof se je moral umakniti. Ti izgredi so posledica odklonilnega stališča, ki ga je nadškof zavzel napram takozvanim »mešanim zako-
nom«.
Bitka za ugrabljenega misijonarja
London, 4. dec. g. Po vesteh ias Haako« va je prišlo med kitajskimi severnimi če« tami in kitajsko rdečo armado do krvave bitke zaradi rešitve ameriškega misijonar* ki je nadel v roke rdeče armade, kot talp" Severne čete so baje pri tem izgubi« le 200, komunisti pa celo 900 mrtvih.
Polovična vožnja za kongres
cionistov _
Beograd, 4. decembra č. Ministrstvo za promet je odobrilo vsem udeležencem kongresa jugoslovenskih cionistov, ki se bo vršil dne 7. in 8. t m. t Beogradu, 50% popusta na železnici.
Prvi sestanek savskega banskega sveta
Zagreb, 4. decembra n. Ban savske banovine dr. Silovič je izjavil, da bo v nekaj dneh sestavljen novi banovinski proračun in da se 15. t. m. prvič sestane banski svet savske banovine, da bo razpravljal o proračunu.
Ustanovitev Zveze jugoslovenskih akademskih pevskih društev
V zvezi so včlanjena vsa akademska pevska društva v naši državi —
Cilji in naloge zveze
Beograd, 4. dec. AA Zastopniki vseh akademskih pevskih društev so hneli včeraj sejo, na kateri so sprejeli tole resolucijo:
Zastopniki jugoslovenskih akademskih pevskih društev Namen zveze je: da po Beogradu 1. in 2. decembra t. 1. uvideva-joč potrebo čim ožjih zvez med akademskimi pevskimi društvi, ki so bila tudi dosedaj vedno v prijateljskih stikih, delujoč za uresničenje jugoslovenskih nacijonalnih in umetniških želja, so po razgovoru, v katerem se je ugotovilo popolno soglasje v ideologiji in načinu nje izvedbe, sklenili: Zaradi posebnih interesov akademskih
društev se ustanovi Zveza jugoslovenskih pevsih društev. Namen zveze je: da po vzorcu I. zleta priredi medsebojne sestanke in da čim intenzivneje z običajnimi turnejami deluje za propagando naše narodne vokalne muzike doma in da jo reprezentira in propagira tudi v tujini. To delo v akademskih pevskih društvih naj luži vzgrji člatri/ akademskih pevskih društev.
Zastopniki jugoslovenskih akademskih pevskih društev so globoko uverjeni, da bodo pri tem svojem delu za pospeševanje jugoslovenske narodne in umetniške misli dobili podporo vseh zavednih Jugoslovenov, ki so tudi dozdaj svojo podporo daiaii fe
društev in možnosti njihovega vstopa v celo vrsto let našim akademskim društvom., mednarodno zvezo akademskih pevskih
Brezuspešna nemška ofenziva v ženevi
Grof Bernstorff zahteval sklicanje splošne razorožitvene konference Premišljeni odgovor lorda Cecila
Ženeva, 4. decembra, d. Na konferenci pripravljalne razorožitvene komisije, ki se bliža s svojim delom zaključku, je prišlo včeraj ponovno do ostrega spopada med zastopnikom angleške vlade lordom Cecilom in načelnikom nemške delegacije grofom Bernstorfom, ki je predlagal, naj določi svet Društva narodov, da se mora sklicati splošna razorožitvena konferenca najkasneje do novembra 1931. Ta predlog je voditelj nemške delegacije podprl z daljšim govorom, v katerem je zavračal stališče drugih delegatov, ki so predlagali, naj izreče pripravljalna razorožitvena konferenca samo zeljo, da se splošna razorožitvena konferenca >po možnosti čim prej sestane«. Po njegovem mnenju ne bi zadovoljila ta formulacija evropsko javno mnenje, ki je bilo že itak pre-
večkrat prevarano. Poleg tega pa Je svet Društva narodov že leta 1926. zahteval od pripravljalne razorožitvene komisije, naj določi dan za sklicanje splošne razorožitvene konference.
Grofu Bernstorfu je odgovarjal lord Ce-cil, ki ga je ostro napadal. Med drugim Je dejaL, da se ni grof Bernstorf pokazal sedaj prvič kot samozvani odvetnik javnega mnenja. Kljub temu, da že dolgo časa zasleduje delovanje namške delegacije v razore-žitveni komisiji, pa se mu doslej še ni_ posrečilo niti enkrat ugotoviti, da bi ta živela pod vtisom želja in mnenj kakega javno* sa mnenja Po govoru lorda Cecila je ra»-orožitvena komisija odklonila nemški prilog z vsemi proti glasovom Nemčije, Italije, Rusije in Bolgarije.
Silna potresna katastrofa v Indiji
V bližini Rangoona je potres porušil železniško progo In mesto Pfu -
Veliko število smrtnih žrtev
London, 4. decembra g. V Britski Indiji ao včeraj občutili močne potresne sunke. Po zadnjih vesteh je bilo 25 oseb ubitih. Število ranjenih še ni znano, vendar pa bo najbrž zelo veliko. Železniška proga v bližini Rangoona je uničena Dva tovorna vlaka sta skočila s tira. Pri tem je bilo yee oseb ubitih in ranjenih. Podrobnosti o katastrofi še manjkajo.
London, 5. decembra g. Po vesteh, ki so prispele iz Rangoona, je mesto Piu v britski Indiji, približno 200 km severno od Rangoona, zaradi potresne katastrofe v plamenih. Računajo z mnogimi smrtnimi žrtvami Število rodbin, ki so ostale brez strehe,
gre v tisoče. Več tisoč hfš se je porušile.
Newyork, 5. dec. g. Ameriške potresu postaje so v noči od včeraj na danes regi« strirale močne potresne sunke, ki so trapi* 40 minut Ognjišče potresa je pršbl žpo 8000 km od severoameriške obale. Izjavlja« jo, da je bila po seizmografskrh podatkih to največja potresna katastrofa od katastrofe na Japonskem leta 1923.
Praga, 5. dec. g. Državni zavod za gee-fiziko sporoča, da je »noči registriral močan potres v daljavi 6700 km. Ognjišče po« tresa bo najbrže ob kitajski meji ali pa * puščavi Gobi.
Posledice neprevidnega ravnanja z bencinom
Zagreb, 4. decembra n. Danw ob 16. ste imeli v Laški ulici 17 Marija Kralj m njena desetletna nečakinja Nada Simunec pri domačih opravkih posla z bencinom. Pn tem se je bencin vžgal m eksplodiraL Kraljeva in Simunčeva sta bili v hipu v plamenih. Na njune prestrašene krike je prihitela policija, ki je pozvala še ognjegasr^ k! so pogasili ogenj v že popolnoma dernolira-ni kuhinji. Obe ponesrečenki sta teko poškodovani in opečeni, da ju ni mogoče spoznati. Prepeljali so ju v bolnico.
Smrtna avtomobilska nesreča
Zagreb, 4. decembra n. Na eesti Stubiea-Zagreb se je pripetila snoči nedaleč odStu-bice težka avtomobilska nesreča. Iz Stubl-ce so se vračali v Zagreb gostilničar Avdo Avdibegovid, mesarski obrtnik Ivo Kopriv-njak in posestnik iz Stubice Daniel Popo-vič. Pri vasi Remetinae se je hotel njihov avto umakniti drugemu avtomobilu. Pri tem je zadel na kup gramoza ter se prevrnil. Avdo Avdibegovič se je zelo nevarno poškodoval na nogah, Koprivnjak si je zlomil noge, Popovič pa zdrobil lobanjo, tako da je danes ob 16. preminul ▼ bolnici, ne da bi se bil zavedel.
Upor poljskih političnih jetnikov
Varšava, 4. decembra g. V zaporih * Pfemyslu se je uprlo 22 političnih jetnikov. Razbili so opravo v celicah v protest proti postopanju paznikov, oziroma vodstva jetnišnice. Jetniška uprava je pozvala na pomoč policijske oddelke in gasilce, ki so napeljali v celice upornikov vodo. 7. njihovo pomočjo je bil nato upor zadušen.
Vič proti priključitvi k Ljubljani
Vič, 4. decembra.
Na nocojšnji seji viškega občinskega sveta, ki je trajal pozno v noč, je bil spre jet občinski proračun ter so bile dovoljene razne podpore posameznim društvom. So« kol na Viču pre i me 10.000 Din subvencijc. Važna je bila tudi razprava glede priklj'* čitve viške občine mestni občini ljubljanski. 15 občinskih svetnikov je glasoval« proti inkorporaciji, 10 za, 1 glasovn-c& r» je bila prazna
Hmeljski trg
2atec, 4. decembra h. Neizpremenjeno, cene 350 do 550 Kč.
Vremenska napoved
Dunajska vremenska napoved ta petek:
V nižinah možnost megle, sicer malo spremembe.
Žrebanje drž. raz. loterije
Zadnji (milijonski) razred Za event. tiskovne napake ne prevzamemo odgovornosti.
Dne 28. novembra 1930 so bne Izžrebane naslednje številke: Din *.00«v— 33.116, 57.370, 75.038
Din 500— 1.852, 8.040, 8.083, 9.732, 13.892, 16.029, 16.079. 17.909. 17^988, 27.767
29.235,	33.768,	36.652,	36.661,	36.679,	37.764,
39.574,	44.120,	46.619,	46.684,	46.694,	47.414,
57,350,	57,394,	58.897,	59.596,	66,419,	69.168,
78.008,	84.169,	84.176,	86.901,	86.936,	86.961,
98.110,	98.912
38.141,	38.148,	38.162,
47.440,	49.416,	49.424,
72.080,	72.095,	75.109,
86.996,	89.138,	96.688,
39.526,	39.568,
56.096,	57.317,
77.215,	77.361,
96.885,	96.896,
Dne 29. novembra 1980 so bile Izžrebane naslednje številke:
Din 2000.— 77.298.
Din 500.—, 1851, 1886. 8099, 13891,	17.930,
34,198, 35.352, 36.612, 36.629, 36.649,	38.108,
48.5 5, 49.423, 56.034, 56.051, 58,819,	59.552, 68.797, 69.161, 73.774, 73.951. 73.959. 73.964
77.240, 77.279, 77.283, 77.286, 77.340,	78.018,
96.667, 96.698, 96.833, 96.845, 98.188,	98.927,
17.909, 17.943, 27.780, 29.210,	29.285, 34.181,
39.504, 39314, 39540, 44.140,	47500, 48.312,
66.465. 66.495, 67.535, 67.541,	68.742, 68.757, 75.011, 75.041, 75.094, 75.158, 75.182, 76.667.
82.458. 86.912, 86.914, 86.963,	87.275. 87.875, 98.928, 98.999.
Dne 2. decembra 1930 so bile izžrebane naslednje številke: Din 500— 1.864, 1.878, 8.005, 8.013 8
Din 500— 1864 1.878, 8.055, 8.013, 8.050, 8.074, 9.707, 9.751, 16.096,	17.954,
19111 19 124 19176 29.245, 29.293, 35.353, 37.778, 38.137, 38.181, 38.188,	39.556,
39'580* 48 336 48 389 49.437, 56.047, 57.318, 57.331, 57.384, 57.391, 57.396,	57.399.
59 518' 66 47o' 66 478 67.554, 67.558, 67.562, 67.585, 69.427, 72.078, 72.081,	72.083,
72089' 75029* 75 034^ 76.656, 76.674, 77.284, 77.315, 77.328, 77.363, 78.075,	78.093,
84!l84[ 86.915, 87.813, 87.929, 96.624. 96.675, 96.682, 96.835, 96.891, 98.155,	98.936.
I Izžrebane dobitke pričnemo Izplačevati dne 15. decembra.
Zadrtižna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra	c, 19