240. številka.
Ljubljana, v sredo 20. oktobra 1897.
XXX. leto.
Izdaja vsak dan »ve«er, izimsi nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejeman za avst ro-ogerske dežela za vse leto lf> tfd., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld, za jeden anesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljablj&no biez pošiljanj* na dom za vse leto U gld,, za četrt leta 6 gld. 30 kr. za jeden mesec i gld. 10 kr. Z;i pošiljanje na dom računa se po 10 kr, _ . . na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko ve*,, kolikor prstnina znnSa.
Za oznanila placnje se od Stiristc.pne petit-vrste po 6 kr., će se oznanilo jedenkrxt tiska, po 5 kr.j če se dvakrat, in po 1 kr„ če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj m- izvole frankovati. — Rokopisi bo ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je na Kongresnem trgu 6t. 12. Upravnifitvn naj «e blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vso administrativne stva-i.
■ < 11 < -1 <»■ i it, :ti.
Državni zbor.
Na Dunaja, 19. oktobra. Jatri, 20. oktobra, bode 37 let, kar je abso Intiiem bankerotoval, kar je vsled poraza pri Sol ferinu zmagalo spoznanje, da je treba habsburško monarhijo postaviti na uovo podlago. Dne 20. oktobra 18G0. 1. je cesar Frano Jcžef I. izdal .nepre klicljivi diplom", s katerim se je aa-se in za svoje potomce odpovedal absolutni moči in obljubil, da bode v prihodnja aakone dajal in preminjal samo s sodelovanjem dež. zborov, v zadevah, katere so vsem kronovinam skupne,  pa  s sodelovanjem drž, tboza.
Ta „osnovni nepreklicljivi zakon" je bil nekaj tednov po razglasitvi že — preklican in nadomeščen ■ februvarskim patentom a dne 26. februvarja 1861. I., s katerim se je zopet uveljavil centralizem, kateri nas davi se danes, kateri bi rad izgojil neko »avstrijsko narodnost" in v ta namon narode z vso nasilnostjo germaniaujs.
Avtonomisti bi lahko praznovali 37. obletnico oktcberskega diploma, saj so se združili in sjedinili in imajo zdaj večino v državnem zboru, toda ta večina ja le rahlo svezana, ni aič kaj naravna, na krmila pa so ljudje, kateri prisežejo na centralizem in se pripravljajo na odpravo nstave.
Da so se merodajni krogi sprijaznili s mislijo, odpraviti ustavo, prsklicati neprekliclji v zakon, in sla so ss v tam oiiru že porazu meli s Madjari, o tem ni nobenega dvoma. To potrjajo tudi vršeča ** ■pogajanja" mej vlado in desnico.
Izvrčevalni odbor desnice se posvetuje o po-sto lati h desničarskih straak — tođa Badeni se neče osirati na ta postulate, ampak zahteva, naj desni* carske stranke brezpogojno glasujejo za provizorno nagodbo. Vse kaže, da se mu vse, večini pripadajoče stranke ne udajo. Poljake ima seveda brezpogojno na svoji strani, tudi Čehe je pridobil na svojo stran, a težko bode s Slovenci. Prav to, da slovenski in hrvatski poslanci nočejo brezpogojno glasovati za provizorno nagodbo, prav to je jediaa tolažba, katero fie imamo. Od vlade ne pričakujemo ničesar in bržčas te razvijejo razmtre tako, da se Slo venci v izraz protesta proti vladajočim odncšajem morda celo ne bodo megli udeležiti petdesetletnice cesarjevtga vladanja.
LISTEK.
20
Š a h - m a t.
(Novela. — Spisal Iv. N. V rt ni k.) II. (Dalje.)
V Hrastarjevi hiši se je življenje dokaj ispre-menilo. Ana se si več tako zelo dolgočasila. Plešasti major ter rdeče lična lajtnantčka sta skrbela za ajsno zabavo.
Tem trem ee je pridružil včasih de nadporoč-oik Randtj, resen, izomikan mož, kateri se je Hra-*tarju in Hrastarici naglo prikupil. Zlasti na Ano ja napravil velik v tisk. Zdelo se jej je, da pozna tega človeka že dolgo, dolgo, da sta t' že od nekdaj ■Bkrena prijatelja. In vendar se je sele pred par tedni seznnnila 2 njim. Kadar je bila v njegovi arnžbi, je vselej popolnoma pc zabila žalostno svoje 8tan,e. Tako pametno je umel govoriti! Nikdar je ni nadlegoval s pustimi pokloni ter i neslanim dvor-J«»jem, in to jej je posebno ugajalo. Randlj je bil r* njo zlasti zato jako mikaven, ker ni bil blebetav ID đomisij* v, tet se je vidno razlikoval cd druzih 2u»ncer.
Nezadovoljnost   desnice   je uzrok,   da se jo morala današnja seja nepričakovano zgodaj zakla-čiti. Nesklepčnost zbornice je prouzročila opozicija. Videvši pri dveh glasovanjih po imenih, da js velika večina desničarskih poslancev odšla iz zbornice v bližnje restavracije na cbed, je opozicija zahtevala zopet neko glasovanje po imenih, a čim te je gla sevanje začelo, so njeni somišljeniki zapustili dvorano.
Pri glasovanja je bilo oddanih 90 glaeo/, od-šotnih je bilo torej 324 poBlancev, a ker se je z glasovanjem izkazala nesklepčnost zbornice, je predsednik moral sejo zaključiti.
Opoticija je bila tega „uepeba" sila vesela, Badsnijevi prijatelji pa ao se togotili na — desnico. Mi desničarjem njih malomarnosti kar nič ne zamerimo. Ako vlada neče hoditi z desnico, ako se zeče ozirati na željo desničarjsv, naj si pomags, kakor ve in zna. Desničarji imajo popolnoma prav, ako pravijo, da jih usoda provizorne nagodbe kar nič ne skrbi, naj si Badeni ž njo glavo be!i.
Beast pripoveduje v svojih memoizib jako obzirno, kako se je leta 1867. pogajal s I\ Itaki, s Čebi in s Slovenci, da bi jih pridobil za nagodbo z Ogersko. Slovenci so takrat mnogo zahtevali, dobili so sicer samo bič, a glasovali so vendar za nagodbo. Up*jmo, da se j i nikdar več ne zgodi.
V IJlihIJttiii, 20. oktobra.
Dr. Kramar o političnem položaja Podpredsednik poslanske zbornice, dr. Kramtf niše v prvem zvezka »Češke revije", katero izdaja mlado-češka stranka, da se je stranka kenčno vender-ls obrnila cd površnega is praznega radikalizme, da so se izntbili politike velikih besed in malih del, politike, ki je smatrala za junaško delo, ako je kdo v edtotnesti policije namaia) dvoglavega orla in pismsnske skrinjice. Ona in skrinjice so očistili, cislitvanizem pa je stari cstal. Ni ee torej čuditi, da vlada mej češkim narodom tolika nezanpno&t napram berojičnim frazam. Zahtevati tedaj no more nihče, naj bi se ČfŠki poslanci vrnili na pet praznih demonstracij. — Radi jezikovnih naredb je Krsnu f mnenja, da jim estase pricc>p, navzlic cbžalovarju vrednim izvrševalrvm odredbam, nedotaknjen. Da imajo vsi deželni uradniki dolžnost, naučiti se cbeh deželnih jezikov, pomeni velik korak k utrditvi je*
dinobti in nedotaknjenosti češkega kraljestva. Čehi ao samostojni io rinodvisni na vsa strani.   A ne le Čehi, tudi vsa desnica   je  povsem drugačna kakor je bila prejšnja. Sedanja desnics ni več ftara, slaba, odjenljiva desnica   izza Tat>iT*jevih  Časov — vse stranke  so  polne  odločnosti  in brezobzirnosti, ki gre včasih še predaleč. — Kramar piše tudi o novem Šolskem predloga Ebenhocha.  Ćudi se, odkod nakrat toliko navdušenje za „ birokrati* r.<* šolo", v kateri   je  b lr možno  govoriti  o češkem patrijo-tizma le ekriraj. Svobodno šolo, meni Kram- i, moremo dobiti le potom avtonomije.   Tudi se ma ne zdi sedtnji Čas primeren  za svobodomiselne misije v   Alpinskih deželah,   katerih  klerikalne poslance imenuje Krami f jtdino, stojemu narodu zveste ter tadi dragim jedna kopravnost želeče poslance. Ostanimo svobcdominslci doma, za-fie — a ne silimo drugih, naj so eašpgi prepričanja. Dr. Kramara se zdi torej moderna  šola   „ birokratična"  in  stra-ki, ki hočo vtakoiti ••--vanjo Šolo v vrečo klerikalci v, nadeva preleskav: priimek, da je jediaa nemška stranka, ki hoče pravičnost tndi slovanskim rodovom. Kramara zado3ča, da ostane šol* ^r'.bodaa n* Č^šVen) za šole v Alpinnkib, tor* j tndi v slovenskih pokrajinah pa se ne briga    r jo z m<rno dušo prepušča klerikalcem. — V razmerja  Cehov  do  vlade piše Kramar, da je ožje, nego je politično morda kotistno. Toli ozko razmerje pa povzročajo le napadi Nsmcev rad: jozikovaih  nsridb,  ki so obrnjeni preti vladi in proti Čehom.   Čehi  pa  bodo podpirali vlado le tedaj, če  ee postavi  na stališče avtonomističnega programa. Centralizem mora pasti in na mesto nemške Avstrije stopiti voom narodom in deželam jed-nt-.ko pravična Avstrija.
Kako naj se urede zamotane razmore v Avstriji? Dr. E Gregr je govoril v MSenu o sedanji politiki čeških poslancev ter jo je imenoval etapno politiko, ki je Rkoraj is'O, kar je bila nekdanja dre btiničarska politika StnroČebov. Mladcčehi so predložili B deoijn 32 zahtev in tekom dveh let jim je izpelnil Badtni jedno namo: podr?avIjaaje Opsvske gimnazije. Ako naj se etapna pel.tika nadaljuje, izpolnijo ae vse češke zahteve šele v 64 letih. Jedini izid iz sedanjih zamotanih razmer v Avstriji, je ta, da ee čim preje suspenduje in odstrani centralistična oprava, sedanji centralistični
Kotnik in Muller pa fita tekmovala v pustih (razah in neslanih poklonih napram Ani.
,Kak doživljajček na teb dolgočaenih manevrih bi bil tako dobro došel, ab, krasen!" sta si mislila ter be na vse kriplje trudila, da bi se Ani omilila.
Nu, to je zabava'a ta smešna gonja domišljavih mladeničev ; smejala sa je njiju komični zaljnb Ijenosti. In občevala je prijazno ž njima ter e starim majorjem, najprijaznejše pa z nadporočnikom Randljsm. Delali so na kolesih skupne izlete ali ae zabavali doma in na vrtu.
Odkar je bila Ana poročen«, ni bila š« nikdar tako zadovoljna, kakor baš sedaj. N... več jej ni bilo treba samevati, družbe je imela v izobilji. Vrhu tega je pa tudi Hrastar ni več toliko nadlegoval s svojimi ljubezniv ostmi; odpotoval je namreč parkrat kar za več dni, ker je hotel kopiti neko posestvo na Stirskem. Tudi kadar je bil doma, se ni vedno sukal okrog nje, ker je imela često d»užbo, česar ss je seve Ana nepopisno veselila, Polotila se je je neka živahna razposajenost ter odpnstljiva uičer-i:ost, da bi pokazala zavidnim meščanom svnjn navidezno srečo. Zato je aranžirala nekega dne iilet
na Vrhovo v svejo grsjšč no, kamor je povabila vi liko odlične družbe.
Na sadnem vrtu so stale tistega dne pod ko-Sitimi drevesi težko obložene mize; okrog njih je sedelo le nekaj dam, m j več pa (ficirjev in uradnikov, veČina Anin.h častilcev izza njenih dekliških let. Vai ti so namreč pribili nekdanjo blamažo ; radi so sn divili krmo ti ljubazni?e g ispe ter skušali v laskanji drug dragega prekositi. Ana pa je hodila mej njimi kakor prava kraljica. Milostno s« je nasmihala zdi ■ temu, zdaj onemu; nikdar se ni utrudila razsipati prijaznosti mej svoje prijatelje... Nepopisno se je veselila svoje zmage, tembolj, ker so bile poleg i one, katere so se nekoi tako veselilo njennga poraza . . . Kranjčičeva Tončka in Rn-r. v. Marica sta se tndi odzvali prijaznemu vabila ter prišli, iz zgolj radovednosti seve. Zato sta si tudi *rse naiskrbneje ogledovali ter vse prekritiko-vali; nič jima ni odšlo . . .
Tončka pa si je tistega dne lopat jezila, ker se je zaman trudila, da bi zaplela Gortnca v daljši pepovor; zamišljeno js; je odgovarjal, navadno ce!o eamr. odkimava!; saj so bile vse njegove misli in že<je pri Tepi Ani.
zi h:em. tet de ee povras k prvotnim idejam ckto-berskega diploma in k federalističnim načelom. — Glede nagcdbe z Ogersko je dajat dr. Gregr, da nagodbi na sedanjem teme'jn ne bodo Mladočahi nikdar pritrdili. Gregr celo jako dvomi, da bi megla vlada dobiti vse češke glaajve za nagodbeni provizorij. StarcčeSki listi so radi tega govori Greg'a jako niveljni.
Naša mornarica in hrvatski ježih. 1'r'i-janiki in nemški časepsi se silno togot?, ker jo pove'jništvo av Stri J tka Liornarico okuzzlo častnikom govoriti i miSUoiii kolikor uioino v OZTaiektm jezika ter odredilo za č-aetnike karze, v katerih so D '('■ brvt»3'ine. Ve » jeza S'ov«Bc.m eovražuih lato.* pa ne odpravi dejstva, da jo mornaric-.o moStvo skoraj isključno slovansko, In da častniki morajo govor.ti hrvatski, a*o hočejo, ua i h mornarji, priprosti kmetsVi sinovi, rsunaejo. aObzora poroča, da postane hrvešč'na kmalu tudi povoljevaini jezik, ker že eedsj so rabili Saatttiki pri vajah sboraj .'e hrvatski jezik. „Obaji" meni, da bi bilo najpraktifl-nsče, »ko ee na caccuarski akademiji uoeiji lit?-.-šćna kot učni jtzik
Francoska zbornica ;u senat se snideta Jan* s menda k posle dojema zawdanju. Opozicija bode ssnšala tudi fiedaj pomočiti kab l-jjUo krizo, toda ministrstvo M a I i n • j e v o stoji trdno. Tudi bodoče volitve se morajo itvrš ti le na škodo opo zici,skih strank Ziasti radikalci so v jako slabem položaju. Njihov načelnik Bousgoois jo pred kratkim sicsr prav atnaotavestno gofoiil, tola njegova stranka OČiviđao »azpadn. Daroier, jed«n naj-o ! . ne.s h član) v ju pcsial generalni givrruer za T i i -ko Kino, sti-nka p* cima nebece moči, ki bi ga nadomestka. Aio pcalje v'ada č« Bonrgeoi?* i,« kako odi fino reette, ho stranke konec. aFiga:o' se že norčuje, da doke* eportuniot' in socialisti par članov iz pokojna radikalne stranke.
Iz občinskega sveta ljubljanskega.
V Ljablj&ni, 19. oktobra.
Seji je  preJ.iedjval  župan  Ivan Hribar; udeležilo se je j« 21 občinskih svetn.io* , verifika torjema zap saika je -u^aa  imenoval ibč. aveUiza Gubica in Turka. Obu  uvalnilu Plautaau Ee je dovolil dopust z* jedea seeec.
Žipan Hribar je omenil, da so bile prepe ljans v Ljubljano kosti J-rnaja Kop tarja, da ae je čupan z obč. svetniki adeiežil pograda, poiožii na rakev venec tar predlagal, ktr ;e prsvael vr-iik»-g« roknjnika umrjoče ostanke, naj mestna občina pre vzame grob v caki bo in naj se javeie, da okrasi grtb v-ako leto o ?s*a svetih, doc m bo aM«tica slovensko4 pr esk:b i!a Kcpjiarju r:ime:eu cigrebai epo.uenik  — Sp.ejeto.
Dalje je Župaa Hribar prečital dopis dež. cdbora kracjsk> g« glecit zamenjave rrfs'r.ega sveta na Trža*ki cesti s svetem za B iligradom, kateri je last d»ž^le Kranjske. Dtiž. cd Doc ujavlja z dupisom, j ^rTš^na"*! da ae spri jme etav!,eaega pogoja,  da so mera na     • ^ m'it svitu ob T.žaški crsti  napraviti cbrtni muzej ia 51J.il. prtai, n»j se svet  brespegejno zamenja.   Žapan je predlagal, naj ee dnp s odstopi  finančtema odseku v pcavetovanje in poročanja. — S^rejUo.
K predsfditvanemu poreč. Ia te je cgUsil obč. svet. dr M a j a r o n , kat ri je o^eajal, da gre dunajskemu županu zahvala za Iapi način, na kateri ae je poslovil na dunajnktaa ockcpališča od Kopitarja. Tega dr. Lu«»geria kot N-<mcu gotovo r<i na iskcval s<d«nji politični položaj, prav z czirom na to pa je umestno, da ee mu izreče hvala in pri znanje občinskega sveta ljubljanskega. — Sprejeto.
I Rasove se je polotil gnjev in bridka žalost. Naddavkar 'i. i h je b.l vedno tako ljubezniv ž njo; oikar hi je omožila Aaa, je pri vsaki veselici rad fc*-del k Marici, najrajši se je ž njo zabaval. Baš radi njega se je sprla nekoč s Tcnčko, ker je trdila, da je Golob ,Djn Jaan' prve vrste ter grezen za-pravljivec. Sicer Golob nikakor ni bil vzor, ka-korSnega si je Marica sestavila že pred leti, ka-koršnega pa doslej, ž l, ia ni na^la ; toda vsila kela lomi*. Goepod ntddavkar je imel lepo službo; da je zagledal za Ma ica precej prezgodaj luč sveta, kaj more on za to ? . . .
Za trdno je pričakovala, da jo zasnubi. Nevoljna je bila le, da tako đo'go cdlafa, ko mu je vendar že jedenkrat namignila, da izvest no ne dobi „g'abovega v. n a".
„Morda se oh-abri danes,■ je mislila radostno Marioa, ko je zsg'ed*le rrej gesti tudi Goloba . . . A koliko razočaranje ! . . . Za njo danes nima očeB« Date8 se las' a !e rni breasrčai kcke:i Ani, katera ga tudi žarko po^eluje ter se celo škodoželjno ozira na n;o, Miirico, češ: BLi vid š, kolika je moja moi?1M- ' ■ (Dalje prib.)
Obč. svet. S n b i c je anjno predlagal, naj se oklene ze danes izvršitev nekaterih nnjnik del pri elektrarni, namreč, naj se napravi železna ograja krog elektrarne, in sicer kar mogoče ceneje, d I je naj ee napravi asfaltni trotoir kar bo valjalo 430 gl , aaj se napravijo v podstrešje leeeao stopaice kar bo veljalo 36 gld. 50 kr. in jedna sobica pod streho, k*tera dela naj ae oddajo kranjski stavbeni dražbi, končno pa naj se napravita dve želeant lestvi za atrožek 19 gld. — Sprejeto.
O prošnji uredništva knjige .Unsere Monar-chie" za prispevek a izdaji zveska aKrain" je poročal obč. svet. M a 11 y in predlagal, ker je po zatrdilu sansega izdajatelja, knjiga itak j«so razširjena, ker slike niso ravno srečno izbrane, saj nista bila r>:H »Narodni dom', niti noto poštno poslopie vzprejeta mej slike, dtai spadata ti poslopji maj najlepši v mesto,  naj so prošnja odkloni. — Sprejeto.
O prodaji Andreja LakeŽiča in Blaža Svetla, mnstoih ču?ajev na Gradu, za prispevek k naknpu kurjava je poročal obč. avet. Zabnkoveo in pteuikgal, naj se vsakemu dveh čuvajev dovoli po dva eežuja drv. — Sprejeto.
O rgraibi kauala na Staram trgu od Rebra do Ljabljanice skozi Trubarjeve ulce masto po Za-tiškitJ bbcah je poročal obč. svet T r č e k in predlagal, naj se zgradba na nedoločen čas odloži m uuj se ponudnikom vrnejo ofertom priložene kavcije. — Sprejeto.
Na dnevnem redu je bilo še sedem poročil stavbe-ntga odseka, a ta poročila so bila postavljena z dnevnega reda, ker ni bilo poročevalcev pri seji.
O prošnji zadrnge Ijabljanskib prevoznikov xa predrugačenje prevozniškega reda io maksimalne ¥o/.uo tar fe ja poročal obč. avet. Zabukovec, Z droga Zbhiera, naj se odpravijo prevozniška »to-i ■ :a na 11 pljevi cesti, v Zvezdi ia na Mestnem trgu, naj 3* odpravi določba prevozniškega rada, da moraju biti fijakarji od 6. ure zjutraj do 9. nra zvečer na stajališčib, in naj ae uveljavi zopet stari tarif, češ, da sedanji maksimalni tarif ni ugoden. Maksimalni tarif se je določil soglasno z bivšim načelnikom prevozniške zadruge, kateri pa je postopal poveem svojevoljno, ne da bi bil koga kaj vprašal. Poročevalec je omenjal, da je občinski svet že sklenil opust<ti stoj šč< na Rsljsvi cesti ia je torej ta del prošnja brezpredmeten, potem pa predlagal, naj sa i bi _ prašaja, da bi se opustili stojišči v Zvezdi in na Mestnem trgj, In ker je brez dvoma, da so tam .'zvoščeki potrebni, naj se odbije tudi prošnja, d v se razveljavi maksimalna tarifa, ker je isvošce-kom dano ua poljubo, da umejo voziti tudi za manjšo ieio kakor jo določa tar.f, samo za ve^jo ne. — Sprejeto.
O poročilu  kuratenja meetae višje dekltšk« dele o učnih uspehih v preteklem šolskem letu in o stanji šole sploh je poročal obč. svet. S u b i c. boU je bila prve leto svojega obitanka njstanjsaa v Zoizovi hiši ca Bregu   kjer je imela desti pri • verne prostore na razpolaganje. O letošnjih počitnicah se je preselila v še primernejše prestore, kateri so bili za šelo nalašč adaptirani in ki se nahajajo v hiši aGlasbene Matica* v Gospodskiii ulicah. V mifiolem šolskem letu je mestno višjo dekliško šelo obiskovalo 2G nčenk, 2"> rednih in 1 izredna. U .ni predmeti v I. letnikci SO bili:  Vsronauk, slo-nemšiina, fraacoi.ioa, zgodovina, zimlje--matika,  flsika,  prtredopisje, risanj« in ženska ročna dela, prosti predmeti pa so biu: lepo-p:sje, petje in telovadba. I i nt napredek se mora v ' b'e imenovati pohvalen, kajti \im*) 25 rednih go jenk je dobilo pri razredbi v drngem semestru 9 gojenk ,prvi red z odliko3 in 16 gojsnk «prvi redu, kateri uspeh je š« ugodnejši  kakor v prvem s»-mi.stru, ko je dobilo .prvi red z odliko" ■> gojenk", »prvi  r d*  pa 21 gojenk.   A tudi v izpričevalih prvega ceda  prevladajejo  .hvalni"  in .povoljni" redi nad zadostnimi.  Jidna gojenka s<i je bila zapisala »oprav v teku drugega polletja ter prisostvo* vala pri pouku le kot poalušateljica z naaaencm, da napravi vzprejemni izpit za dragi letnik. Takisto se mora imenovati nravnost .pohvaln*", ker j« dobilo 17 gojenk red  Dbvalno", a le B gojenk red .povoljno". Iimej necbysznib  pradmetov je obiskovalo laoop:sje 21 gojenk, petje 16 gojenk, telovadbo pa 25 gojank.
L':qi napredek so pospeševale naslednje zbirke : U jitelJBka knjižnica, ki šteje 98 knjig in eicer 56 alovenekib, 39 nemfikib, 2 hrvatski in 1 italijansko ; šulska knjižnica, ki šteje 281 knjig in sicer 154 Rlovenakih, 124 nemških in 8 hrvatske; fkikalni kabinet, ki šteje Gl učii; risalna zbirk«, ki ima 88 učil; prirodopip.i \ zbirka, ki šteje G5 učil in igo devinska ia zemljepisa« zbirka s 102 komadoma. Vse te zbirke in knjižnice so pravilno urejene, aa-zi>amovane in vpisane v inventar, le inventara šolske oprave, t. j pohištva itd, ši ni bilo možno sestaviti, ker si bilo dobiti dotičnih računov. Nadzoroval je šolo in prisostvoval pouku skoro vaeh predmetov ces. kr. deželni šolski nadzornik g. Jos. Suman meseca decem>rv 1896.1. Uipeh« v risanja in v ženskih ročnih delih si je ogledal referent ku-ratorija, c. kr. ravnatelj obrtnih strokovnih šol g. Iv. Šnbic šo pred sklepom šolskega leta.
Dno 15 jolija je sklenila šola svoje drugo polit tj«, oziroma prvo leto svojega obstanka s sv. mašo, katero je duoval v cerkvi sv. Jakoba katebst g. dr. S tetina.
Da je novi. tako na nagloma ustanovljeni zavod premagal toliko teikoč, da ja ovrgel i« v prvent leta marsikatere pomisleke, aaj so prihajali od katerekoli strani, v to je pripomoglo razen karatorija — slasti g. predsednika i a gosp retarenta — tndi srečno izbrano učiteljsko oso bje, katero je brez is* jeme izvrševalo prevzete dolžnosti s hvalevredno požrtvovalnostjo in navdušenjem za mladi zavod ter slo ob vsaki priliki ravnatelju g dr. Poi«rju na roko. Zlasti je imenovati zasluga nadzorovalae dama gdč Weesnerjeve. O ia je b 1» jedin« atalaa učna moč na zavodu. Davi je ravnatelj porabil vsak prosti čas daeva in šel pogledat na zavod, vender bi ne bil mogel pri preobilnih dragih poslih niti jedaega dala Uga d jvršiti, kar se je dovršilo, da ga ni imenovana gospodična s občudovanja vredno marljivostjo in vestnostjo v vseh stvareh podpirala. Na I« priznano izborna nčiceljica, nago tudi fiaa pedagoginja — bila jo novemu aavola prav« srsoa ter mu je pripomogle v prvi vrsti d i aaupanj« pri občinstvu. Poleg šolskega pouka ja gospodična Wessner saznamoval« vse zbirk« in spisa'a tudi vse inventare, povrh p« šs r«vuatelja opravila marsikatero pisarniško delo.
Poročevalec je predlagal, naj vzame občinski svet poročilo a zadovoljstvom na znanje in naj ia-re^e izboraemn ravnatelju g. dr. Požarju in vsemu učiteljskemu osobju na trudoljubnem, domoljubnem in požrtvovalnem delovanju zahvalo in priznanja, kateri predlog je obč. svet z živahnimi dobro klici soglasno vzprejel.
Radi odsotnosti obč. svet. dr. Grogoriča moralo se je odstaviti a dnevnega reda utemeljevanje samostojnega predloga dr. Gregoričevega o uravnavi stavbene Črte na Rsiljevi co«ti, ostale točke dnevnega reda pa so ss r«Štle v tajni seji.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 20. oktobra. — (Obrtna nadaljevalna šola — pod policijskim  nadzorstvom.)   Z* večkrat smo imeli priliko govoriti o obrtni nadaljevalni šoli, katera ja združena z višjo realko.   Dobrega nismo imeli nič povedati, pač pa smo morali konstatovati, da so učni uspehi jako slabi, ker je učni jezik nemščina, katere učenci ne razumejo, in da sploh na zavoda ni nobene d<scipline, ker poučujejo slovenščine nezmožni učitelji, kateri se z učenci nikakor ne morejo porazomet', valed česzr se jim učenci le rogajo in jih zasmehujejo.   Vzlic vsem pritožbam se raa-mere na obrtni nadaljevalni šoli niso premenils, Ša vedno poučujejo slovenščine neznnžni učitelji, pri katerih se učenci seveda prav nič ne nauče, a ker predavanj sploh ne razumejo, si kratijo čas z rasnimi — burkami. To je postalo že tako navadno, da ee disoiplina sploh ni dala več vzdrževati in v tej stiski  je  ravnateljstvo   pokliolo   na  pomoč — mestno policijo.   Kadar ja na obrtni nadaljevalni šoli pouk, stoji na hodaiku vedno redar, pripravljen, da aretuj« vsacega, kateri  ne posluha, kar mu govori v nerazumljivem jeziku nemški,  za svoj postranski zaslužek tresoči se  profesor;  a kadar se učenci začno  kako eumljivo  gibati, tedaj zagrmi profesor a primarno  gesto svoj  .war nicht parirt, wirt aretirt" in — mir je zagotovljen. Tako se j« torej vender našlo sredstvo, za vzdrževanje discipline.   Gospodje so je dolgo iskali.   Knappietoh je svoj čas mislil, da vzdrži disciplino s pomočjo primernih kavčukovih cevij, a ai se mu posrečilo, docira je mestai redar jamstvo, da odslej  učenci ne bodo u .ji tel jem več delali preglavice. J ali policijska pomoč za vzdrževauje šolske discipline častna aa zavod in za prizadete  profesorje, to  ja vprašanje, na katero Bi naj vsak sam odgovori.
— (Repertoir slovenskega gledališča.) Jutri se bode predstavljala L' Arrongaova veseloigra „Doktor I! I a ž i ču (v iaviraikn se imenuje „Doktor KlausM), v kal -n nastopi prvič gdč. H i I b e r-tova. .Doktor Blažlč* se je na našem odru it večkrat predatavljal in sicsr z največjim uspehom.
— (Slovensko gledališče) Sinočaa repriza „R i g o 1 e 11 aR je bila jako dobra in gre sodelujočemu osebju najtoplejše priznanje. Gdč. Sivčikova je bila nekol ko prehlajena, kar se je občinetvn pred predstavo naznanilo. Gledališče jo bilo š« doati dobre obiskano, vender ne tako, kakor je bilo žt-
feti in pričakovati.
— (Shod slovenskih literatov, umetnikov in knjigotržoev.) Vse ljubljanske in okoličansks, 13. m. m. izvoljene odbornike za prireditev I. shoda slovenskih literatov, umetnikov ia knjigotržoev vabi na prvo odborovo sejo, ki ss bo vršila v petek ob 7. uri zvečer v .Narodnem domu predsedstvo.
— (Sadna razstava na I. mestni šoli.) Vodstvo 1. meetne p-ttraaredne ljudske šol« v Ko-menikega ulicah je priredilo malo sadno razstavo, na katero opozarjamo občinstvo, ki s« aanima a*
aadjerejo. V dveh omaricah to lepo razvrščen« rasna Trst« jabolk in brnš k.   Jabolčna vrst« so razitav Ijsnetele: Dtan ■ Codlia, Banmanova rajneta, L»ni*. turška rajaeta, ro*marn, r;»vi j h >neki k ti vil. rndači r*enaki kil vil, Kaaadska rajneta, C llioi (Antonovka), Anaaas rajneta, belin fl*ar rameni, tafalćek, alata angleška piraaena, kosmač,  piaani ka-dmal in noe iaadgar.   Hrušk« pa eo nastopne: dobra L - i zika Avraniovica, Kolomova jesenska maslenka, L>agfova maslenk«, Dielova maslenka, J-.idojanda, Starkmanova maalenka, zimska gosposka, Dumonto?a maslenka, Anžnlanka, kralj Karol Virtemberški, president Mte, pastorovk«, kleržodka (Cioirgsaa). olivierka (de S^r ref)t zimska bergamotka in Napoleonova maslen s«. Razstavica js urejena kaj uku rao ia zanimivo. Upo-slala eta pa sadju v raastavo g. magistratu! tajnik, dr. Ivan Jan in ntdućitelj v G rjab, genp. Joiff Zirovnik.   Sidje sta  pridobila  oba na »v jih fiadaih vrtih v Gorjah, kjer sta dvignila z vestnim •sdjerejstvom gojenje b»dn<gi drevja jako v •< i da prinaša sedij Gorjancem vsako loto obilo lepega dobička. Naj nihče ne zamudi te prilike, komur je količkaj do plemenite sadjereje v naši delali, Oj jed ne m ai lahko ogleda vsak tndi na ist> 8 li jiko bogato in lepo urejeno etalno razstavo učil, ki je jedina na Kranjskem in kateri ni jednaku tudi v drugih krorovinab avstrijskih.
— (Nezgoda) Vč»raj poptldne padel je 3 !e'a stari deček Ladislav Kerer, ko je nel s svojo rna terjo po Spitalakih ulicah, skozi odprto okno Scbreverjeve biše v klet, ne da bi oe bil poško do val. Dogodek privabil je hI veliko množico Ijudffj aa lice meuta. Proti polirju, ki ni skrbel, da bi hila okna vedno pokrita in varno zadelana, napravila sa je ovadba.
— (Ogenj )  Včeraj zvečer je na dveh krajih nsjedenkrat motalo.   V Radnika jo pogorela Bučar jeva hiša, v Mali vasi pa PiIdov hlev in sosedova hiša in Šapa.
— (Klnb slovenskih bioiklistov , Kamnik ia okolica"; priredi dne 24. t n>. dirko in VOSS-lico, sledujo v Kanoniku Dirka ss vrši točno ob 2. nri popoludan mej Blagovico in Domžalam (klm 32—24). Dobitkov odločeaih je petero: 1. alata remen;oir-ura v vrednosti 100 kron (dobitek meščanov kamniških); II. srebrna kopa v vredaoati 70 kron (dobitek kamniških dana); III. srebrni tint-aik v vrednosti 40 kron (dobitek okolic-); fV. srebrna tnla rem. ura m ciklometer v vednosti 35 kron; V. srebrna tula-ura 30 kron. Po dirki skupno slikanje kolesarjev v Domžalah petem cdhcd v Kamnik kjer se bode vršil sprevod po meetu. Začetek veaalice, ki ee bo vršila v gorenjih prostorih gostilne pri „Krištofu", točno ob 7 ari zvečer. Iz posebne prijaznosti sodeluje slavno pevsko društve »Lira*. Razdelitev dobitkov pri veselici. Častno znamko prejme dirkač, kateri prevozi orrenjeno progo v 38 minutah. Vsi slovanski klubi se uljudno vabijo. Pri neugodnem vremenu se samo dirka preloži.
— (Utonila) je 18 t. m. v Kamniku pri Praserji Marijana Sabadolnik, poeeatn:-k;>va sena. Šla je prat k vodi za domaČo hišo, mej tem o fe prijela božjest in se je na glavo postavila v vodo, ker pa  ni  bilo nobenega zraven, je utonila.
— (Starofranooski brzojav v slovenščini) Kake uradnike ima si. c. kr. prstno i brzojavno ravnateljstvo v Trstu na alovenski zemlji, naj se razvidi iz sledečega nrsterijoaneg« brzojava iz Zagorja cb Savi do Pazina v Istri. N N. v K. .Psa anaaes onira pei moilne. Menven". Kd , to razume, nobeden, niti ođpošiIjalec brzojava. N«j ga jaz pre« vedenj sa elovanšč no, da bodo cenjeni čitatelji lahko primerjali preklaeično brzojavno slovenščino, a ono, kojo govori i piše naš narod s'ovenski. Glasi te: »Posoda danes odišla popoldne. Mod ved". Smešen brzojav,  za poštn. ravnatelja g. Pokornija
najbolj.
— (Tri živinozdravniska me ta) Na predlog okrajnega zastopa celjskega ustanovil je de-ŠAfni odbor štajerski tri živinozdravniška mesta, in eicer v Žalcu, S t. Juriju na južni železnici in v Vojniku Plača je 600 gld. ss lato. Izvsn tega dado prispevke občine in je lepa praksa. Za ta avesta morejo prositi samo diplomirani i jj« viaoadravniki, zmožni slovenskega jezika, »n sa naj prošnje, obložene s spričevali, vložijo pri deželnem odbora štajerekem v Gradca.
— (Osobna vest) Deželni odbor koroški je imenoval na izpraznjeno mesto deželuegs živiio-adravnika v Ž o I e z n i Kaplji g. živinoadravnika Jon, Z anoškarja, rodom Slovenca iz Kranjske Gora
— („Diretissima1) to je najkrajša železniška sveza me) Trstom in Benetkami je eedaj dogotovljena in b Is dne 17. t. m. na tihem odprta. Ta zVrcair« okrajšnje omenjeno razdaljo s« G9 km. fnrlani sami šu ue vedo, ali bodo imeli kaj dobička od nje, gotovo pa je, da mora Gorica na veuk na-čha izgubit« in da ji more le vipavska že'eznica pomagati. Čudno je, da je pri banketa v Cervinia^n, torej na avstti;skih tleh, goriški odvetnik in nekdanji deželni glavar vitez Pajer v svoji nspitnici nazdravil nsjpopiej itaiilanakema kralju, pote »a šale avatrij ekrumu oesarjn, če saarmo verojeti poročevalcu „Neua wre;u PreoeeB, ki pa js videl ob morju bukve rasti.
— (Umor na ulici.) Iz Gorice s* nam poroča, da ja v nedeljo zvečer ondotni d*iavec P.iolia v ulici Foraiica nvtrclil mesarja Spaugerota in potem pobegnil. Uirok umora ni znaa.
— (Vinskim trgovcem v preudarek ) Vaako leto pride oaaogo trgovcev po vino v latro in paste ] ta lepih novcev.    A kdo  se drži gesla:    ,S,oji k i evojim*, trat k brata? N beden, ali pa iako malo. Več let služim že v litri, a videl  sest ial b Ig, da | možje,  kateri ee  imeanjejo  narcdnja'ie,   kupujejo j viao ne od brata Hrvata, nego od daš man a n;*»go-vvg* i vsegi slovanatva — od Lsbona. 1 rai L;nb Ifaačaaov jo nakupilo precej vjui v al ogla vsem Rovinju, d'agi z^pe* v Vodajana (Digasn)   v Pazinu itd. Pravo, naravno vino je m* a o** m^io kateri kupil. A kmet Hrvat t^aka s svoj'tn dobrim vicom, da ga mora pozneje ssoj*m upnikom — rd ruhom — L.thonom za m rago ceaeje prodati. Z \~.-.j se ne obračata do   c-rednb  mež,   učiteljev, nu!io\n«kov, kateri bi vam radi  p srn r-no  i nstmenn svetovali o t»j zadeli i t«kn  bi  denar ostal v siromainih ro kah nafiih tažcih bratov Hrvatov? Pu-jtir^ že jelen krat nase i sveje neprijatelje iu     tr.u:? ?u p^raa-gano hnde vam in najti.    Letos js tu v Istri vina izvrstnega, da ga še starci ne pomoijo. Potešit« po njem, da potaorete  krsetu hrvaš«« ca.   c eebi da pridobite ka pij ce, katara vas boda grela, krep Ia in razveseljevala Svoji k Bvoji«!
— (Nova pošta) Dn^ 1 novvmhra 1897 odpte ae ? Z*in»ta v toionkem okraja nav postni umd, ki s«; bede pečal s pisemeko iu r t o uo^t) ter ob jedcem služboval kot Babiralaioa poštno-branilaidnaga urada. Zvezo bode im?l s poštnim ar»dom v K%fit\a po selu jedenkrat it dan
— tAkad društvo „Slovenija" na Duuaji) priredi da« 28* t. m. svoj prvi reJni obča' soot t selečim vzporedom: 1) č.tanje tanisaikt. 2) ČSi tanje zapisnika bratskega društva „Trv'ava. B.) Porodilo predsednika, odbornikov ia preglednikov. 4) Volitev crodeeiaika, odboruikov, 2 nameetnkov iu 3 preglednikov. 5 Sioča.'nosti. Lok^l : Katb. R^escarcs. I., R-^icharatbsstrasse 3. Z četek ob 8  uri zvečjr. — Slov-in^ki gosti« dobro došli!
— (Razpisane službe Pri finančni pro-kuraturi v Ljuoljani sta raspisani dve mesti finančnih k o n c i p i j a n t n v z adjatom C00 gld. Prošnje v 4 tednh pri fio. ravnateljstvo v Ljubljani. — Pri finančnem ravnateljstvu v Lub Ijani dve mesti finančnih k c u c i p i s t o v. Prošnje tekom 4 tednov pri fi lančntm ravnatelj etvn v Ljubljani. — Na trcrazrtdai ljudski šoi v Kopriv n i ku tretje učno mesto z dohodki IV. plač razreda in prostim etanovaD]em, Prošnje do dne 30  oktobra okr. šol. Bvetu v Kočevji.
* (Muzej za žensk:; ročna dela) N* pred leg docenta dr. Alojzija Hsilingtrjs ustanove na Don?ji zi epo*3ia 50!*tnega besarjevega vladanj« mnze; za 2eceka ročna deia, kateri caj bi imel t« smoter, kakoran^ga imajo n. p?, jralorije slik. Ta muzej bode v vsakem obzite veliko koristil, ker bede tudi raste vaorca nsposfji! tel brezplačno posredoval, da dote. de'avke dovolj del«. Tadi bode ubr.žoim izssjditeljem in laoajditeljioam pomagal, da dole: primerne s!n£b«.
* (Umor v Sjeničaku) Ilj.di amora treh hrvatskih uradnikov v SjeniaatU eo se lakljnčili to dni prve preiskave. Na tateženo kJop priJe 33 kmetov in kmetic. Tožeui so um: ra in ustaje Kaka bode cbflf dba I?
* {Grof Lev Tostoj zbolel) PcroJa sr, d« je grof Lev Tolstoj precej opasan zbolel. Potrebna bode baje operacija. — Kakor f*e čnj«, iz de v kratkem Tolstega najnovejšo delo, ronan, kateri bode izvestno, kake: v&i njegovi fpisi, vzbudil svetovno senzacijo.
* vNov komet) jt saš«! avaidomaneo Perine IG. okt bra Komet z rapom s? vid. v naš<h krajih z navadnim daljeoglodooi. P«nne ga je videl na 54' rrctaecensije in na 66*47" severne deklinacija.
* (Sprava mej angleško kraljioo in ViljemII.) „Vestmineter Gazette* poroia, da ee je roaai carici posrečilo, doseči spravo m?j kraljico Viktorijo in nemškim cesarjem, mej katarima je vladalo že dolgo tiho nasprotstvo. Cesar pojde že novembra obiskat kraljioo.
* (Menih — »1 par 1 V Bolzann so zaprli nedavno meniha Clanrena, kateri ima kaj pisano preteklost. Študiral jv najprej nekaj časa pra voetovje, potem j« šel s«m k vojakom, a kmala so ga radi slabega vede.ja zapodili. Ziaj je postal r>a Dunaju političen agitator, a i»ginii je nakega dne, ■aputtivši ogromno dolgov. Vrnil se j« v bvojo domovino, na Bavarsko, kjer je sprejel elužbo poat nega poduradaik«. Kvr so bili predstojn>ki ž njim zadovoljni, je caprrdoval, a to je bilo zanj nesreča. V uradn je imel z rinnarnimi pismi c pra viti, katere je pridržal, na to pa ubežal ćrez avstrijsko mejo. Dolgo časa so ubeglega tatu zamau iakaii. Slednjič eo ga našli v nekem samostanu v Bolzacu, kjer je elužil z« akozlaV
* (Prino zastrupljen.) Indokitajszi lieti po rečajo, da je umrl vuind zastrupljen ja princ Švnta-van, br&t kralja Norodom« kambodjiskeg«. Govori se, da je sin ministra K«vana kriv prinčeve smrti. N«ka ljubica princa Šaatavana je na Kavanovo prigovarjanje zastrupila svojega ljubimca, kateri se je zvi,al v tako atručn h bolečinah, da je hotel z revolverjem urr.o končati svoje življenje.   A sorod
niki so mu orožje potegnili i rok. Tamošnja Ijud-stvo jo radi tega groiaega Kavanovega čina selo
ravjarjeno
Darila i
DredniStvn neAeg«  lint«  ?• poslal: Za   „Narodni dom"  v Ljubljani: G. Fran Čuden v Ljabljam 2 kroni.   nabr»ni na ohčae a zboru dirkališke zadruge. — / veh rodoljubni daro-Valoi in njh nasledniki f
Brzojavk©. —
Dunaj   20. oktobra.    Sinočna večerna seja se je končala s pravim pravcatim pretepom.   Nemci so prišli z namenom, da prouzroče škandal,  iu začeli so koj začetkom seje razgrajati in nagajati.    Predlagali so zapored   glasovanja po   imenih in to o samih ničnostih. Šestnajstkrat je morala zbornica glasovati po imenih. Po 16 glasovanju je predsedujoči podpredsednik Abr ah amo wicz dal besedo dni. Hcroldu, da govori o predlogih glede obtožbe ministerskega predsednika. Opozicija je zahtevala, naj  dobi dr. Funke ba sedo, in ker se Abrahamowicz tej povse neopravičeni  zahtevi  ni  udal,   uprizorili sa nemški poslanci nezaslišan škandal. Naskočili so predsedstvo in obmetavali Abrahame \vicza s protokoli, opravil-ii i k i in kupi glasovnic, dočim so mu Prade in drugi Nemci grozili s pestmi. Ker  je  Ilerold  vzlic  tem  divjim prizorom vendar poskušal govoriti, začeli so Nemci razbijati z nogami in 8 pulti. Mladočeh Krumb hol z je iztrgal nacijonalcu Turka desko iz rok,  s  katero  je razbijal.   W o 1 f in njegovi pajdaši so priskočili Turku na pomoč, a prihiteli so tudi češki poslanci in u n e 1 se jo p r e t e p. Neki nemški poslanec je hotel Kraruh holza s pultovo  desko ndariti po glavi, a posl. VvhodiJ je udarec ujel z roko.   V y hodil je na roki ranjen.   Vsled silnega hrupa je moral dr. lUrold svoj govor pretrgati  Prav ko je neh i| govoriti, vrgel je nemški nacijona-lec r ess le r okvir, v katerem se nahaja dnevni red,  na A b r a h a• inowicza,  drugi  nemški nacijo-nalci pa so zopet planili na predsedstvo, da je moral Abrahamo-wicz bežati. Mtsto njega je Kathrtin prevzel predsedstvo in je sejo pretrgal.
Dunaj 20. oktobra. Začetkom današnje seje je dr. Kathrein opominjal zbornico, naj varuje dostojnost. A b r a ha m o wi cz je levico izvrstno ožigosal Opozicijonalni poljski poslanec Winkovv.sk i je zahteval, nuj se verifikacija volitev uvrši tekom dveh tednov. Strauskv je koustatoval, da je celjski z as t opni k Pomni er jedini, o čigar izvolitvi je že izreklo drž. sodisće s v oj o obsodbo.
Dunaj 20, oktobra. V parlamentarnih krogih se govori, da se je mej Uadenijem i n jugoslovanskimi poslanci doseglo porazumljenje glede oglašenih postulat o v, toda avtentično to še ni potrjen >» ker poslanci po dani  obljubi varujejo tajnost.
Dunaj 20. oktobra. Slovanska krščansko-u ar o d na zveza je sklenila, glasovati za na g o d b e n i p r o v iz or i j in pogojema za to, da se Dipaulijev jezikovni predlog od kaže posebnem n odseku.
Dunaj 20. oktobra. Tosl. Šuklje or-ganizuje nov klub, v kateri naj bi pristopu taki poslanci, kateri sedaj niso v nobenem klubu. Pridobil je poslance B a 1 j a k a , dr. Kvekvića iu Stefanovvicza.
Dunaj 20. oktobra. „Vaterland8 poživlja Badenija naj poslanski zbornici o k t r o i r a nov opravilnik in ga vprašuje, na kaj še čaka, Dunaj 20. oktobra. V parlamentu se govori, da je težišče položaja na Ogersk«jm. Ako ondi odklonijo provizorij, odstopi Badeni prej kakor se je splošno mislilo. Bidenijeveina kabinetu bi sledilo Gautschevo minister-stvo, v katerem bi ostal le še Glanz. Dziedu-. zycky bi postal gališki minister in Cehi bi dobili dva portfelja. To ministerstvo bi nagodijeni provizorij lažje doseglo.
Beligrad 20. oktobra. Ministerski predsednik Simič je podal ostavko, ker se je iat* kralj Milan vruil v Srbijo, dasi je bil kralj Aleksander obljubil, da se to ue zgodi.
2« prebivalce meit uradnik« Itd. Proti tež-lot&m prebavljenja in vsem nasledkom mnogega sedenja m napornega dnsevnepa dela je uprav neobhodno potrebno domaČe zdratilo pristni ..Moll-ov Seidliti-praftek", ker upliva na prebavijo nje trajno in nravnovalno ter ima olajfievalen In topilen učinek. Skatljica velja 1 frld. Po poSrnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekar A. MOLL, c in kr. dvorni zalagatelj, na DCNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izn eno zahtevati MOLL-ov preparat, za-rnamovan z varnostno znamko in podpisom.      3 (97—14)
Drago Santalno esen^n namoSajo špekiilantje s ko-paivno in cederno esem-o, ki povzroča bolečine v želodcu in po črevih. BKoinJioo Santal-Mldyja ne Kratijo prebave, ne dražijo ledu. nego so absolutno čistilne ter ozdravijo mladeniče izvestmh afekcij. VIII (948—9)
fJLjr- I^horno «l.-lnj<- JJ
Tanno - Chinin tinktura za lase
okrepčnje in ohranjnje lasišče in preprečuje izpadanje las. Cena 1 steklenici z rahilnim navodom AO str.
«4»- Jedina zalogn (90—41)
Itkarna M Leustek Ljubljana, Resljeva cesta št. I
zraven mesarskega mostn.
gtev. 9     Deželne gledališče v Ljubljani. Dr.pr.soo.
\ četrtek, 21. oktobra 1897« Prvi naitop gdč ne Mafenke Hllbot tovo lz Prage.
Doktor Blažič.
Veseloigra v petih dejanjih Po Adolfu L' Arrongu Doktor Klaus) poslovenil Anton Trstenjak. Režiser g. H. Iuemann. Blagajnica se odpre ob 7. ur«.   Začetek točno ob llt8. uri.
Konec po 10. nri Pri predstavi sodeluje orkester si. c. in kr. peSpolka Bt. 27. Prihodnja predstava bo v soboto, dne 23. oktobra 1897.
I in ril «0 v I Jnliljjiul:
Dne Iti oktobra Jera Ahlin, posesfnica, 76 let, Kar-lovska cesta 5t. 18. mrtvud. — France Skopec, delavec, 74 let. Hrenove ulice 5t. 5, ostarelest.
Dne 18. oktobra: Ivana Slatnar, gosfilničarjeva hči, 2 dni, Gradišče st. H, božjast. — Marija Klim, uradnega sluge vdova, 75 let, Študentovske ulice 61. 7, pljučnica. — Amalija Logar, rudarjeva vdova. 72 let, Žabjak št 9, srčn-hiba. — Alojzija Cirohmau, poslovodjeva žena, 52 let, Turjaške ulice st. tj, jetik.i.
Dne 19. oktobra : Ivan Trefalt, delavčev sin, 14 dnij, Dunajska cesta st. 88, božjast.
Meteorologično poročilo.
Visina nad morjem 306*2 na.
Oktober	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	fempe-nhra v C	Vetrovi	Nebo	Padavina v mm. v 24 urah
19. 20. ■	9, zvečer 7. zjutraj '2. popol.	740 9 738 8 736 0	123 8-5 15 7	si. svzh. si. vzhod ar. vzhod	jasno megla akoro obl.	00
Srednja  včerajšnja  temperatura  14*1*,   sa   1 2° nad normalom.
ID-CL23.a.jsl£a, "borza.
dne 20, oktobra 1897.
Skupr; državni dolg v notah..... 109 _r!d
Skupni držav ni dolg v srebru    .... 102 ,
Avstrijska zlata renta....... 128 „
Avstrijska kronska renta 4' ,..... 101 „
Ojeraka zlata renta 4  ,....... 121 „
Ogcrtk« kronska renta 4"/,,    .   .           . 99 ,
Avstro-ogorske bančne delnice         ... 952 „
Kreditne delnice......... 349 ,
London vista........... 119 „
Kemiki drl. bankovci za 100 mark .   . 58 „
2o mark............ 11 „
20 frankov........... 9 „
Italijanski bankovci    . 45
C. kr. cekini........... 5
Dne" 19. oktobra 1897.
4° „ državne srećke iz I. 1854 po 950 gld. 160 gld.
Driavnc sreč.ke iz 1. 1864 po IDO r?Id 190 „
Dunava reg. srečke f>n , po 100 gld.    .   . 128 „
Zemlj obč. avstr. t*/*0/« zlati zast. listi 98 „
Kreditne sreč.ke po 100 gld. iy« „ Ljubljanske srečke
99
Rudolfov« Hrecke po Id gld . 24
169 199 1
Akcije anglo-avstr. banko po 200 gld. Tramway-dru6t velj. 170 gld. a. v . Papirnati rubelj........
10 15 15
75 65 65
75
65
77'
74
52«
10
66
— k.
80 ,
.1
50 „
95 ,
50 .
50 .
50 ,
27' . !
% / |M< jinrhi  hc (1602 — 2,.
2 dijaka ali 2 deklici
Notarski kandidat \
aH tudi koii<-l|iiJciit  vzprej me se takoj
v ces. kralj, notarsko pisarno v Zatičini.
Prostovoljna prodaja.
Lepo posestvo (1579-2)
v prijaznem kraju na Gorenjskem, obstoječe iz hišo, krite z opeko, velikega vrta, njiv, travnikov in gozda, proda ao J z proste reko Kupci naj se oglasijo ustno ali pismeno pn 1'niiiu J*tm«ioi»i-|n. posestniku v Adergasn pri Velesovem, pošta Cerklje, Gorenjsko.
Ces, kr. avstrijske £|# državne železnlct
Izvod iz voznega reda
^-•i3«t-v-xi.»sr» od 1. ©IctoTorat 1897. Orilioil Ia t.Jubijuiit' ju.V kol. 1'roKH ees Trbiž.
Ob 12. uri 5 m. po uoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Fr.uizenfeste, Ljubno; čez Sehuhal v Ausse, Soinograd; čez Klein lieitling v Stt-vr, Line, na Dnnai via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Frauzensteste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Soinograd; čez Amstetten na Dnnai. Ob 11. uri 50 m. dopoludne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m popoludne osohni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Soinograd. Lend Gaatein, Zeli uh jezern, Inotnost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Stejr, Line, Bndejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Fraocove vare, Karlove vare, Prago, Lip-sko, Dunaj via Amstetten. — Pro«» v Novo mettto in v Kočevje. Ob 6. uri 1"» rn /jutraj mešani vlak. — Ob 12. uri 55 m. popoludne mešani vlak. — Ob 6. uri 30 m. zvečer m«l«nl vhik — 1'rlho«! v I j u l>1 Jano. j k. l'ro«a im Tvblaav« Ob 5. url 52 m zjutraj osobni vlak z Dnnaja vta Amstetten, i/. Li(>skeg.i "iage. Francovih varov, Karlovih v arov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solno-grada, Linca, Stsvrs, Ausseea, Ljubua, Celovca, Beljaka, Fran-zensfeste. - Ob 11. uri 20 m. dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic. Soinograd«, Line«, Stevra, Pariza, Geneve, Curiba, Brcgeno«, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend Gasteina, Ljubua. Celovca, Linca, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osi.bni vlak z Dunaja, Ljubua, Selzthala, Beljaka. Celovca, Franzetisfestp, Pontabla. — Ob 9. nri 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — l'ro^» iz Movvgat uit»t*&a in la Kočevju. Ob 8. uri 19 m. zjutraj mekani vlak. — Ob 2. uri 32 m. popoludne meflani vlak — Ob 8. uri 35 m. zvečer mešani vlak. — Odbori ic li|ublf»tie d. k. v Kamnik. Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri r> m. popoludne, ob 8. uri 60 m. zvečer, ob 10, uri 25 m. zvečer. Poslednji vlak le ob nedeljah in prazu.kib v mesecu oktobru. — Prihod v Ii|ub-l|auo d. k. Iz KtsuiulkH. Ob 6. uri 56 m. zjutra), ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. uri 2»i m. zvečer, ob 9. uri 55 m zvečer. Poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih v oktobru.
V
na novo doale
prave angleške
ozon s
Dovoljujem ai o. n. gospode opozarjati ^
Sjjfl ter vabim na blagohotni vpogled iat;h.
S .spoštovanjem        (i:>H9—2)
Alojzij Pcrschć
Pred Škofijo št. 22.
iz boljSe lii.se na  hI uiio % it iij<*
Več ee izv^ pri upntvništvu
iii ltrano.
Slov. Naroda-.
H. Bdltche v Zagrebu
Maksimir, glavna cesta 130, Nikoličeva ulica?
ponuja po ceni
sadna, drsvoredna, senčnata in nakltna drevesa ic
grmovja, (vsake velikosti in vrste.)
Dalje amrekovine, velike ananas-Jagode, ipar-glove sadike in blago lz šole. (1458 ■:-■
Tndi se izdelujejo cvetll6nl aranžementi, kak i venol, cvetke in dekoracije oknsno in po ceni.
Vrt se odda v zakup.
Za čas od dne 25. Jannvarlja 1808 naprej odda v znkup vrt, kateri se nahaja v varni legi in fikouj sredi mesta pri hifii v LJubljani, Gradišče It. 16.
Vrt je prostran, ima površine za šest vrst gredic dalje dva zidana, s steklom krita gredičnjaka, zidan cve-tličnjak in pa zidun rastlinjak, katera oba mejita na v sred' med njima se natntjajoče stanovanje za vrtuarja, obstoječo iz pritlične sobe in kuhinje, iz pristresne sobe in pa i?, podzemeljske kleti, namenjene za shrambo.
V slednji se nahajata dva ognjišča za cvetličnjak. oziroma za rastlinjak. V rečenem vrtu se izvrfiuje vže dol^o vrsto let umetno in trgovinsko vrtnarstvo.
Zakupne ponudbe izročajo se naj lastniku Dr. Franu Minula, odvetnika v LJubljani. (1183-21)
Vinarsko in sadjarsko i
za Brda v Gorici
se priporoča
(1591 —lj
zasebnikom, kromarjem in drugim.
naravne in pristne briske pridelke
i><> v.moi-iiiii oencUia
Zaloga pristnih briskih vin
bodisi belih ali črnih.
Desertna vincu
Kazposilja na vse kraje od 56 litrov naprej. Uzorce vin pošilja na zahtevo.
Sedež društva: v Gorici, ulica Barzellini št.20.
najmočnejša naravna arsen in železo sodr žujoča mineralna voda
priporočevana od prvih medicinskih avtoritet pri i
anemiji, klorosi, poltnih, živčnih in ženskih boleznih, malariji itd.     (1263—h)
I*iluo zdravljenje uporablja «e akozi celo leto.
Zaloga v vseh trgovinah z mineralno vodo in lekarnah.
Nagrobne vence
v največji izberi in
po najnižjih cenah
trakove k vencem
z ali brez napisov
v vseh barvah
(98—79)
priporoča
Karol Recknagel.
Genijevo čarobno-prikazensko in specijalitetno gledišče
v restavracijskem vrtu M. Favai-a pri državni železnici v Šiški.
D^""  .V mli t ..utt*iiliiu   :*i£t.|.<lt»i,,  ol»m«.(;ti jo.'.u lOOO <>m«>1». ~VCI
Danes, v sredo, dne 20. oktobra:
Bensacijonalno!       Prvlkrsl I
< mi kul»im»t orijentalska čarobija. ali: Čudeži Mohameda pred 1o0o
lati.
Na svršetku predstave. Orof Azallo v razv&llnab
KalestroaklL Velika pantomima s prikaznimi in duhovi. Zadetek ob 8. url zvečer.
K tej jako zunimivi pred-Btavi vabi DSJnIjudnej«
(1697—2)  L. G en I, rav««lelj.
■      i    -\ s - ■ "
bdajatelj in odgovorni urednik: Jo«ip Nolli.
Prodaja posestva.
V I J u li IJ ii ii i nahajajoče se
hišno posestvo
obstoječe iz livi-h Jl'llll OOađtll rO|lll lift Mh v povraji 618 j JA zazidanega sveta, vrl j)olf'g istega, pripraven za skladišče, v površji 643 □ °, h lilc-vl in oliolkniiliui »»I«.Inilisrl. na jako ugodnem prostoru, protlt« se immI ugodnimi |»o^ojl.
To posestvo je zlasti za gostilno ali kako večje obrtno podjetje pri kladno.
Kupci naj fie blagovolijo obrniti  radi informacije na pisarno I vunu fiv8aiilaii;». o. kr. notarja v I Juliljimi. (1605—1)
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".
26
08