142. številka. Ljubljana, četrtek 24. junija. XIII. leto, 1880. SLOVENSKI NAROD Uhaja vuk dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter ve\ja po polti prejenian za avstro-ogerske dežole za celo leto 16 g]., za pol leta 8 gl. za četrt leta 4 gld.— Za Ljnbljano brez polivanja na dom za celo leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom M računa 10 kr. ca mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake ve\ja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti preieman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr.; če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej biši št. 3 „gledališka stolba". O prav niš t v o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, L j. administrativne stvari, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hiši. § 13. občnega sodnijskega reda. A „Kje pa kaka država razpada ali na dvoje leze, tam so zakoni pomanjkljivi ali nepopolni, ali pa jih spridena vlada ne izpol nj uj e prav." — Tako pravi sloveči francoski pisatelj Volnev razmatrajoč v svojej llavnej knjigi razvaline nekdaj mogočnih starih držav v orijentu. Ta stavek je ravno tako veljaven, če se narobe obrne: tam kjer spridena vlada zakonov ne izpolnjuje prav, leze država na dvoje, propada. In to naj bi premišljevali avstrijski državniki. Pri nas se dozdaj niti zakon nij izpolnjeval, zlasti ne kar se tiče ravnopravnosti jezika, kar bomo precej dokazali. „Slovenski Narod" je ondao prinesel ministra Hye ukaz od leta 1867 in povedal, kako se ta ukaz pod dozdanjimi vladami nij spoštoval od s g dni j pri nas, in kako se zato ustavoverna bivša vlada nij nič zmenila. Naj mi bode dovoljeno pokazati na obstoječ § 13. obč. aod. reda (allg. gerichtsordnung), ki uže sam, brez da bi bili potrebni še posebni ukazi, jasno veleva pri nas na sloven-skej zemlji slovensko u rad o vanje, ker pravi, da pri sodnijah imata „oba dela in njiju pravdosredniki v svojih govorih (ustnih in pismenih, to se ume) rabiti tisti jezik, ki je v deželi navaden v govoru ljudstva" — beide Theile sovvohl als ihreRechts-freunde haben in ihren IIeden der laiidcsubliclivii Spradie zugebrau-chen. No in kateri jezik je pri nas na Kranjskem, spodnjem Štajerskem, spodnjem Koroškem in Primorskem „ 1 an de s tt bi i ch u , v deželi navaden? V Kočevskem sodnijskem okraji je pač nemški, a povsod drugod le slovenskil Le političen slepar bode trdil, da je uže tudi tam nemški jezik „landesiiblich" (tako kakor tukaj zakon razumeva to stvar) kjer morda 5% ljudij razume tudi nemški, a jih 95% govori in razume le slovenski. Le ušesa nategnite, nemškutarji, in poslušajte, kako avstrijski Nemci razumejo ta „landes-Ublichw, na primer, o čeških Nemcih, na Du-n«ji itd. Na Dunaji je uže silno Čehov, a zato bode z opravičenjem trdil Dunajčan, da je tam nemški jezik „landesUblich". Na Češkem pravijo Nemci, da je le nemški jezik v onih okrajih „landesiiblich, kjer imajo oni večino. Zato se sklicujejo na § 13. obč. sod. reda tudi v svojem boji zoper znano naredbo minister -stva, naj se Čehom češko, Nemcem nemško pravda sodi. Posnema j ni o jih Slovenci v tem, kličimo obstoječ zakon na pomoč: zakaj se pri nas ne uraduje pri sodiščih v 8loven3kem nlandesiiblich-ajeziku ? Zakaj se ne izpeljuje zakon?! Da bi ta § veljal le za Nemce, a ne tudi za nas Slovence, tega nikjer ne beremo v zakonu. Narobe, v Manzevej izdaji zakonskej je pod onim paragrafom z drobnotiskom še izrekoma pridejana opomba: „die Gleichbereehti-gung ailer landesliblichen Sprachen in Schule und Amt und dffentlichem Leben wird vom Staate anerkannt." — Ako se tedaj v slovenskoj Ljubljani na slovensko vlogo nemšk odgovor dobi in ako se sliši, da je tu nemšk jezik „gerichtssprache" — vprašamo, kje je to v zakonu opravičeno? Ako sena pr. porotne obravnave nemški vrše, nemška za-tožba bere, nemška tožba sliši in nemšk zagovor, ali je to vse v smislu § 13. sod. reda? Gotovo nij. Zakaj se za Slovence pozitivni zakon ne izpolnjuje, jasen paragraf ne spoštuje? More li to v narodu poveličevati avtoriteto države? Poslanci naši naj se ne utrudijo v tem za nas najnujnejšem vprašanji rešitve terjati, ker to vprašanje je v najožjej zvezi z garancijami za naš narodni obstanek. Sodni je so tu, da sodijo ljudstvu pravo in pravico, a nijso za to, da bi nemškutar-jem, renegatom in prusijanom pomagale naš narod germanizirati, da bi narejale črez Slovenijo prusko nemški most od Drave do Adrije. Iz deželnih zborov. Štajerski deželni zbor. Iz Gradca 22. junija. [Izv. dopis.] O javnem delovanji štajerskega deželnega zbora še do zdaj nemarno poročati nič posebno važnega. V prvej seji dne 8. junija se je brez ugovora potrdila volitev gg. dr. Radaja in Flucherja. V drugej seji dne 9. junija so se vršile volitve posameznih odsekov. Pri tej volitvi se je zopet jasno kazalo, kako malo je Nemcem skrb za Črni teklič. (Po Arrigo Boito-ji.) Kdor zna najplemenitejše igre samo toliko, da se mu sanja o njej, vzame naj šahmatno desko, pravilno postavi nanjo figure ter naj v mislih spremlja moje slikanje. Na strani belih misli naj si moža, čegar obraz izraža duhovitost, a čelo ima razločno obokano; tam, kamer prilaga G ali čut za Števila, dakle vštric obrvij je na desnej in levej konec plave brade, katera, deleča se na pod-bradku, mu obrablja obraz kakor žolto-svilen fichu, mej tem, ko ima brke pristrižene ščetki jednako prav po ameriškem običaji. Na oblačilu njegovem vidi se, da prevladuje najbolj bela barva in na nosu ima, dasi se je zbog kasne ure igralo pri luči, Črno okajene naočnike, skozi katere je popolnem zamakneno zrl na šahmatno desko. Na strani črnih sedi mur, pravi Aethiopijec, razpuhlenih usten; na njegovem mastuo-gladkem obrazu nij videti nijednega lasku, a glavo, podobno ovnovej, ima pokrito z gostimi, kakor volna zasukanimi lasmi. Na čelu vidita se dva grba: oni, ki pomenja zvitost in drugi, kateremu se pripisuje moč; očesa njegovega ne more nikdo opaziti, ker je čisto nagnen črez igro, katero igra se svojim drugom. Oba moža, čisto nasprotne si barve, ki si molče in nepremično sedita nasproti in se borita z orožjem duha, sta po vnanjosti svojej nekako čudna, praznična, celo fatalistična. Da izvemo, kdo da sta, ozrimo se šest ur nazaj, ter prisluškujmo govorici tujcev v bralnej sobi prve gostilne neke jako sloveče švajcarske kopelji. Prijazni mrak, katerega Francozi zovejo V heure entre le chien et le loup, je polagano napočil, vendar natakarji nijso še prižgali svetiljk. Pohišje v dvorani in razgovarjajoči se tujci so bili oviti v onej polu-temi, ki je za nekoliko še temnejša nego je mrak. Na časopisnej mizi vrel je samovar nad bledim plamenom od špirita. Ta polutema je jako pospeševala pogovore; obrazi se sicer nijso razločili, a vsakdo je slišal glas druzih. ki so se tako-le pomenkavali: J „V zapisniku tujcev sem čital denes barbarsko ime nekega rojenega Morant Baya.K „0, dakle mur! Kdo je neki?" „Jaz sem ga videl, gospa, grd je ko sam vrag in je orangutangu tako podoben, da bi ja lehko premenil." „Ko sem ga srečala, mislila sem, da je kak ropar, ki si je obraz namazal b£ sajami, boječ se, da bi ga ne izpoznali. „Jaz pa ga poznam in vam zagotovim, da je ta mur največji poštenjak na svetu. Je-li vam neznano njegovo življenje? Z malo besedami vam je opišem. Ta mur, rojen Morant Bay, je bil še dete pripeljan v Evropo. Pripeljal ga je bil neki špekulant, ki z uvažanjem sužnjev v Ameriko nij imel več velicega dobička, zato je pa za spremembo jednoć poskusil nekaj „groomov" vtihotapiti v Evropo. Na tihem je ukrcal okolo trideset murčkov, sinove svojih starih sužnjev ter jih je prodal v Londonu, Parizu in Madridu po 2000 dolarjev. Ta-le zamorec je jeden onih trideset „groomov". Sreča je hotela, da je prišel nekemu staremu lordu v roke, ki ga je prvih deset let samo kazal svetu od zadaj pravično postopanje Slovencem nasproti. Volilo se je pet odsekov, in sicer v finančni odsek 12, v naučni 7, v peticijski 5, v kulturni 7 in v srenjski 7 odbornikov. Z ozirom na število udov posameznih klubov bi moral v vsakem odseku vsaj en Slovenec biti, kar se pa nemškim liberalcem nij dopadalo. Le dva iz-mej Slovencev so volili in sicer dr. Dominkuša v peticijski in ŽnidaršiČa v naučni odsek, na-dejajoči se, da ja s tem morebiti pridobijo na svojo stran. Upamo, da se jim to ne posreči, da si je Žnidaršič, kakor sam pravi, iz slovenskega kluba uže izstopil. Da bi pa on k ustavovernim liberalcem pristopil, tega ne moremo misliti. Najbolje stori, ako se svojega slovenskega kluba zopet krepko oklene in ž njim deluje. V tretjej seji dno 12. junija se nij nič posebnega sklenilo. K večjemu se lehko omenja, da se je celjskemu mestnemu zastopu dovolilo 2 °/0 od stanovnine pobirati, da se bodo potem mestni očetje bolj brez skrbi z visoko politiko pečali in nemštvo širili. V četrtej seji dne 14. junija se je sprejel predlog, da se Dramlje pridružijo celjskej krajnej sodniji, ker je črez Goro v Konjice pretežaven pot. Tedaj je tudi prebral dr. Du-hač interpelacijo do vlade o cenitvi škode po toči, sestavljeno na podlogi onih mislij, katere so narodnjaki navajali uže prej v svojem re-kurzu do ministerstva. V petej seji dne 17. junija se je volilo O odbornikov v odsek za železnice, ali za Slovence tukaj zopet nij bilo prostora. Dr. Radaj je sicer dobil 32 glasov, ali imel jih je vendar le še premalo. Ta dan sta se stavila dva važnejša predloga, jeden o prenaredbi šolske postave, da bi se s preveliko silo preveč ne zahtevalo, drugi pa, da bi se ne smel vsak berač ženiti brez županovega dovoljenja. Oba predloga so stavili konservativci in izmej Slovencev so prvega podpirali: dr. Šuc, Kukovec, Žolgar, Herman in Flucher, drugega pa tudi dr. Radaj in dr. Dominkuš. Reguliranje Drave pod Ptujem naprej se nij dovolilo. Nemci pravijo, da za to nemajo denarnih sredstev. V šestej seji dne 19. junija sta se utrjevala predloga, da so se novi davki na previ bokej podlogi osnovali in pa, da se sme na Štajerskem sejati tobak. Tudi predlog o šol- skej postavi se je utemeljeval. Ko se je pa odločevalo, je li to deželna ali državna stvar, so konservativci se Slovenci vred propadli, in sicer z 19 glasi proti 22 glasom. Ko bi tedaj navzočni bili vsi Slovenci in še jeden konservativec, bili bi zmagali s 23 glasovi proti 22 glasom. To glasovanje dovolj jasno kaže, kako potrebno je vsikdar biti v zboru. V 8edmej seji dne 21. junija so se posebno reševale peticije. Mej njimi je prišla na vrsto tudi ona krajnega šolskega sveta celjske okolice. Dasiravno je poslanec Žolgar dokazoval, kako pravično je, da imajo učitelji tistega kraja jednake plače, ker so jednake razmere in jednaka bremena, je vendar njegov predlog propal, ker so ga samo Slovenci podpirali. Še celo celjski župan je zoper njega glasoval, da si dobro pozna vse razmere in mora vedeti, da je to zahtevanje pravično. Nemci sicer trdijo, naj bi krajni šolski svet učiteljem plačo zboljšal, kjer je večja dragina. Zakaj pa so potem štirje plačilni rnzredi ? Ali bi ne zadostoval jeden sam in bi potem srenje ali kdor si bodi učiteljem po posebnih krajevnih razmerah zboljševale plačo? Doslednosti pri usta-vovernih liberalcih res nij iskati! Politični razgled. Potrta u Jo «ležele. V Ljubljani 23. junija, MUiiletcrska kriza se potrjuje na jednej, a zavrača na drugej strani, vendar soglasno poročajo beške novine, da hočejo trije „ustavo-verni" ministri izstopiti, da pa je Bamo vprašanje, kedaj. Takisto se je govorilo uže pred dvema mesecema. A glas, da se grof Taafie dogovarja z ustavoverci, da bi drugi vstopili na mesto Sremayra, Korba in Ho rs t a, izhaja samo iz pobožnih ustavo vernih želja. Grof Taaffe ne misli niti na to, da bi ministerske stole ponujal ustavovercem, stranki, ki mu je čisto sovražna, a zato, da bi dobil od desne stranke potem nezaupnico", kakor se piše o lici j ozn o in se dostavlja, da novo ministerstvo bode nevtralno. Dunajsk list ponavlja zanimivo izjavo baron Conrada o šolskem in Jezikovnem vprašanji. Naučni minister Conrad je baje dejal pri nekej priliki, da hoče brez ugovora zadovoljevati narodnostnim željam, kjer se interes vednosti varuje. Ako stoji baron Conrad res na tem stališči, potem je neumevno, kako da se je doslej že- ljam slovenskega naroda v šolskih zadevah tako malo ustreglo, dasiravno so naše želje tako> oskromne. V seji od vtorka je hrvatski sabor s 65 glasovi proti 13 glasom sprejel hrvatsko-ogersko financijalno nagodbo. 21 poslancev nij bilo navzočnih. V ii ti li J e tir žiave. Dasi se nič posebnega iz berllinfte konference, nič razen formalnostij ne izve, vendar časopisi prinašajo o njej dolga poročila, ki so sama ugibanja. Polnomočniki na berlin-skej konferenci bodo baje dali Grškej razen Janine tudi še Larisso, akopram se Turčija hudo proti takoj odločitvi opira. Grška pripravlja svojo armado in vlada bode zbornico sklicala, da jej dovoli v to svrhe novcev; opozicija bode baje tudi zato glasovala. Grški Častniki so odpotovali v vnanje kraje, da nakupijo konj. „P. C." poroča iz Sofije, da je angleški zastopnik vprašal uradno, je-li da bode bolgarska vlada kmalu porušila podunavske t vrd-njave. Minister Zankov je odgovoril, da se bode to Rtorilo, kakor bodo dopuščala sredstva. francoski senat je sprejel 21. t. m. nujnost zakonovega načrta, da se odpravijo vojaški duhovniki. V zborničnih odsekih pa je dejal pariški policijski prefekt Andrieux, da mora vlada strogo rabiti amnestijo zoper komuniste. Vladna predloga o amnestiji se glasi: ,.Pomi-loste se vsi zločini in prestopki, ki so v dotiki z vstankom I. 1870 in 1871 in vsi zarad političnih in tiskovnih prestopkov, storjenih de 19. junija 1880, obsojeni. Vtorek je francoska zbornica sprejela s 333 glasovi zoper 140 glasov vladno predloge o amnestiji. Gambetta je dokazal, da amnestija nij politika slabosti nego je politika koncentriranja. Pomiloščenje se mora dolgo pred volitvami izvršiti, da se nanje ne bodo mogli naslanjati nasprotne Btranke. Na zločine komune mora se postaviti nagrobni spomenik z napisom: „Jedina Francija, jedina republika". Zbornica je sklonila, da se govor Gambettin v vseh francoskih občinah razglasi. Francoske novine pišejo, da je Gambettin govor napravil povsod silen utis in da bode moral prevzeti kmalu predsedništvo v m i n i s terst vu. Dopisi. Iz Tržiča na Gorenjskem 22. junija. [Izv. dop.] Pretečeni petek ob polu jedne popu lud ne je tukaj po dolgej in hudej bolezni umrl malo ne po vsem Kranjskem, a posebne po Gorenjskem in po Ljubljani dobro znani gosp. Tomaž Pire, okrajni zdravnik v Tr- na svojoj kočiji, kjer je navadno prostor odmerjen postreščekom. Kasneje pa je spoznal poštenost, delavnost in prebrisanost dečkovo, zato ga je poklical, da mu služi v sobi. A pri tem še nij ostalo; priprosti posel je bil kmalu lordov tajnik, zatim njemu prijatelj in glavni dedič. Ta mož, ki je po smrti svojega blagotvoritelja ostavil Angleško, je denes jeden najpremožnejših pospodarjev v Genfskem kantonu, prideljuje izvrsten tobak ter izdelava po Dekej tovarniškej tajnosti najboljše smotke v celej deželi; da, te smotke, katere baš pušimo, so iz njegovih zalog, poznam jih po trikotnem znamonji, ki je smotki utisnen. Stanovniki v Cenfu kličejo tega rujavega mura Toma ali pa: strije Tom, ker je jako usmiljen in blag. SomeSčani ga česte in blagoslavljajo. V Morant Bay-u ima jednega brata, razen tega pa nikjer več kakega sorodnika in je sicer še mlad, a sušica mu krajša življenje, zato pride vsako leto sem zdravit se. Ubogi strijc Tom ! Glava njegovega brata je mogoče da v tem trenotku uže pala pod guillotino Monklandsko Zadnji glasovi iz naselbine poročajo o strahovitem vstanku sužnjev, kateri baš tako strahovito zatira britski guverner. O tem stoji v zadnjem čislu „Times" to-le: Vojaki kraljičini love nekega vstaša, imenom G aH ruka, ki se je vstopil na čelo vstaje s 000 zamorci itd. itd. „Moj Bog!" vsklikne neka gospa, „kedaj bode uže konec tem krvavim bojem mej belimi in muri?" „Nigdar!" odgovori negdo iz temine. Vsi se ozro na ono stran, od koder je prišel glas. Tam je ležal v naslanjači elegantno malomarno, kakor se prav* gentleman loči od navideznega, gospod, čegar snežno-bela obleka se je čudno svetila na črnej steni za njim. „Nigdar", ponavlja, ko vidi, da ga vsi opazujejo, „nigdar, ker je Bog ločil barvo dneva od barve noči. Hočete-li slišati vzgled tega divjega nasprot-stva mej obema barvama? Pred tremi leti sem bil v Ameriki in se tudi boril za dobro stvar; tudi jaz sem želel sužnjem svobode, od pravljenj a verig in biča, dasiravno sem imel na jugu lepo število sužnjev, in dal sem jim pušek in rekel: „Svobodni ste; tu imate železno cev in svinčenih krogelj. Merite dobro in osvobodite svoje brate." Na svojem posestvu napravil sem jim strelišče, da so se vadili streljati. Deska je imela v sredi črno piko, kakor glavo veliko, ki se je od bele barve na deski popolnem razločevala. Suženj ima ostre oko, močno in trdno roko, rad na skrivnem čaka kakor jagvar, z jedno besedo, vse lastnosti dobrega strelca ima. A vendar nobeden teh Črnih nij zadel črne pike, krogle so udarjale ali v belo ali pa so šle v vzduh. Nekega dne prišel je k meni najstarejši suženj ter mi v svojem fantastičnem in lepem jeziku dejal: „Gospod premenite barvo; ta deska ima črn obraz, dajte mu belega in potem ga bome zadeli". Storil sem tako in dal sužnjem bel cilj; na to je četirideset od petdeset murov zadelo svetli cilj.....", pri zadnjih besedah vzame z mize majhen samokres, pomeri, kolikor je dovoljevala tema, na majheno deske na nasprotnej steni ter sproži. Gospe so se prestrašile, gospodje pa so hiteli po luč, da so šli gledat, kako je krogla zadela. Cen-trura jo bil tako natanko zadet, kakor da je luknja premerjena. Osupntni gledajo vsi moža, ki se je posebno udvorno opravičeval pri gospeh zbog tega, ker je samokres razstrelil in potem dostavil: „Svojo pripovest hotel sem nehati s posebnim efektom, sicer bi mi ne bil nigdo verjel". ;žiču. Skoraj da ga nij človeka na Gorenjskem, •da bi ne bil poznal zdravnika Pirca. Ker ima ranjki mnogo prijateljev in znancev po bližnjih in daljnih krajih naše domovine, mislimo da bode marsikomu ustreženo, ako iz njegovega življenja posnamemo naslednje date: Tomaž Pire se je rodil dne 28. oktobra 1813. leta v Kranji, kjer je pozneje ljudsko šolo obiskoval. Leta 1822. pride v ljubljanske Šole, in dovrši ondi tudi gimnazijo. Potem otide svoje študije nadaljevat v Gradec in pozneje na Dunaj. Od 1833.—1836. leta je bil pomožni profesor porodništva v ljub Jjanskej porodnišnici. V tej d Obi je napravil okdstnico (skelet), ki se še dande-nes vidi v spodnjem ljubljanskem muzeji. Še drugo tako okostnico je napravil pozneje za neki učilniški zavod v Ljubljani (nahaja se menda v ljubljanskej bolnici ali pa na gimnaziji). Leta 1836. dne. 11. januarja napravil je Pire izpit iz ranocelništva (kirurgije) in dne 3. maja istega leta izpit iz porodništva. Dne 10. marca leta 1836. dobi diplomo in pride v Kranj, svoje rodno mesto, za zdravnika. Tuje živel obče spoštovan do leta 1850., a tedaj se je preselil v Tržič, kjer je živel do svoje smrti. Pire je bil osobni prijatelj ranjcemu dr. Prezirnu ter je znal mnogo zanimivega o njem pripovedovati. Kar se tiče političnega življenja, bil je ranjki Pire nekako bolj nevtralen ter jednako priljubljen pri obeh strankah, obče se je držal svoje stroke in se v politiko nij mnogo vtikal. — Pogreb Pirčev je bil v nedeljo dne 20. junija ob 9. uri zjutraj. Malo ne ves Tržič in mnogo ljudstva iz obližnjih k nje v spremljalo je blažega pokojnika do hladne gomile. — Bodi njegovej duši mir in pokoj! Telegram »Slovenskemu Narodu". Idrija 23. junija. Slavnostni banket se je začel včeraj popoludne ob */88. uri. Na Častnem mestu je sedel minister grof Falkenhavn, njemu na desnej deželni predsednik Wmklcr, mestni župan Straneckv, poslanca dr. Vošnjak in Pfeifer, svetovalec Fladung itd., ministru na levo pak dež. glavar Kalteneger, rudniški glavar iz Celovca, okrajni glavar Mahkot, dr. Schrev, Gariboldi itd., nasproti ministerijalni svetovalec Friese, Lipold in rudniški sveto- Nobeden nij dvomil o resnici tega, kar je I povedal. „A prepričal sem se," nadaljuje potem, ,.v boji za svobodo sužnjem, da oni ne zaslužijo svobode, — kratko pamet imajo in divje nagone". „Odgojite jih," oglasi se gospa, „a ne zatirajte ubozih črnih ni s6 svojo samovoljo, kadar so vam sužnji, ni se svojim zaničevanjem, ako so svobodni. Odprite jim svoja vrata, povabite jih k svojej mizi, vaša zborovanja naj obiskujo in odprite jim šole in podajte roke, videli boste, je-li se jim ne bode um razbistril." „V to sem jaz žrtvoval svoje življenje, gospa. V novem delu sveta sem jaz nekak Diogen; iščem črnih ljudij, a doslej našel sem samo zverij." Zdajci stopi natakar na prag, v roki držeč veliko blestečo svetiljko in na hip je bila razsvetljena cela dvorana. In tedaj so opazili — molče in nepremično v kotu sedečega — stiijca T o m a. Nobeden nij vedel, da je v dvorani, tema ga je skrivala; ko so ga pa vsi navzočni opazili, nastane dolgo trajajoč molk, gledali so jedenkrat mura, jedenkrat Amerikanca. Ta valeč Cermak. Prvo napitnico je presvit-lemu cesarju govoril g. Kaltenegger samo v nemškem jeziku; drugo gosp. minister grof F a 1 k e n h a y n kranjskoj cesarju vselej zvestej deželi; tretji je gosp. deželni predsednik Winkler v slovenskem jeziku napil idrijskemu mestu in njega delavnim prebivalcem; za njim je župan g. Stra-necky po nemški in slovenski nazdravil skupnej avstrijske) domovini, poudarjevaje, da Avstrija, pravična vsem svojim narodom, je nepremagljiva. G. dvorni svetovalec Lipold je nemški govoreč napil g. ministru grofu Falken-haynu, naglaševaje, da je ta svečanost „Beamtenfest". (!) (Kaj pa delavci V Dvomimo, če bi se kedaj bila vršila taka svečanost, da nij imel rudnik pridnih idrijskih delavcev. Ur.) G. dr. Vošnjak je slovenski nazdravil g. deželnemu predsedniku, katerega imenovanje je vsa Kranjska smatrala za poseben dokaz cesarjeve milosti. G. Gariboldi je napil „uradništvu". (Naši nemškutarji še vedno mislijo, da je uradništvo nekak poseben stan v deželi, ki mora nasprotovati narodu. Ur.) G. Lipold je v dru-gej zdravici napil še g. deželnemu glavarju, izvrstnemu finančnemu prokuratorju. (Dobro. A izvrstni finančni prokurator in ob enem — deželni glavar, kako se to strinja ? Ur.) Banket se je končal ob 6. uri, ter je potem g. minister z nekaterimi drugimi gosti šel na „Zemljo", kjer je bilo dosti ljudstva pri veselici zbranega. Prišedšega ministra so navzočniki pozdravili z živahnimi živioklici. G. Lipold je imenovan dvornim svetovalcem, g. svetovalec Cermak pa odlikovan s ,Franc Josipovim redom, tudi nekaterim delavcem so se dovolili po-boljški. G. minister ostane še jutri tukaj, da obišče jame in vidi delavce pri delu. Domače stvari. — (Dobrodelno beBedo) napravi ljubljanske čitalnice pevski zbor početkom prihodnjega meseca, in sicer na korist u n e s r e-Čenim Dolenjcem. — (Za prihod Hrvatov) prihodnjo nedeljo je naprošena tukajšnja dobrovoljna požarna bramba, da bode red vzdrževala na ko- vstane, slugi na uho nekaj pove in se zopet vsede na prejšnji prostor. Vse je bilo Še tiho. Natakar se vrne se sklenico vina in dvema kozarcema, Amerikanec jih napolne do roba, prime jeden kozarec, a drugi ponudi sluga zamorcu. „Na vaše zdravje, gospod!" zakliče Amerikanec in vzdvigne svoj kozarec proti njemu, kakor zahteva angleška šega pri obedu. „Hvala vam, gospod, na vaše!" odgovori mur in oba pijeta. Zamorec je to odgovoril nekako mehko, skoraj boječe udvorno in zelo potrto. Potem zopet omolkne, vzame z mize časopis „Times" in pazno čita nekoliko trenotkov. Amerikanec, ki je iskal kakega povoda, da bi pričel z murom zopet razgovor, stopi k Tomu in reče popolnem udvorno: „Ta list vas ne bode razvedril; ali vam smem predlagati kako drugo zabavo V" „Strije" Tom preneha čitati in vstane v znamenje spoštovanja do Amerikanca. „Dovolite mi pa mej tem, da vam stisnem roko", nadaljuje ta, „jaz sem sir Jurij An-derssen; je-li vam draga jedna havana?" „Hvalo vam, škoduje mi dim." lodvoru. Mej gosti, ki pridejo iz Zagreba v Ljubljano, bosta tudi slovanskemu svetu dobro znana glasbenika brata K i a e n h u t. — (Ljubljanska pripravnica za učiteljice) se bode po ukazu naučnega ministra uže s početkom novega šolskega leta uredila tako. da se bodo nove kandidatke sprejemale samo Se vsako drugo leto v odaojeva-lišče. Letos se novih kandidatk ne bode sprejemalo in bodo na ženskem učiteljišči samo trije razredje, kasneje pa, kadar se bode novi ukaz popolnem izvršil, samo prvi in tretji razred jedno leto, a naslednje zopet samo drugi in četrti razred. Ta ukaz je dal naučni minister zato, ker je uže preveč učiteljic. — (Prvi letošnji veliki koncert) priredi pevski zbor ljubljanske čitalnice v nedeljo dne* 27. t. m. zvečer na čast iz Hrvatske došlim gostom. — (Nevihta.) Iz Prestranka se nam 22. t. m. piše: Minoli petek popoludne so se zbrali nad Pivko gromonosni oblaki, — in vsula se je debela toča, skrajem jednolika grahu, a kasneje debela kakor orehi. Bila je dobro četrt ure, ter uničila seljanom v Mate-njej vasi in Žejah, nekoliko tudi v Rakitniku, Starej vasi in po okolici Prestranskej ves up kmetovalcev. Žito moralo se je pokositi, da se porabi vsaj za klajo. Bob, fižol in krompir je oklestila strašno, samo gole štiblje so preostale. Kaj čaka zopet ubozega kmeta! Tudi kar je bilo sadja, šlo je rakom žvižgat. Lani suša, nič pridelka, a letos mu še malenkost vzame toča. Cul sem zvoniti hudej uri, videl izpostavljati sekiro in trinogate stole — toda pomagalo nij vse nič. — Prazna nevera! — Čujem baš, da bode okra,jna oblast postojinska razdelila mej sirote 100 mernikov ajde, ki jim bode za seme. — (Občinska volitev.) V Mirni na Dolenjskem je bila v četrtek dne 10. t. m. volitev novega župana; poprejšnji župan gosp. Schuler je po 20letnem marljivem županovanji od častne svoje službe odstopil, in mu je tudi gospod okrajni glavar iz Novega mesta svojo posebno zadovoljnost za njegovo vspešno delovanje pismeno izrekel. Volitev Be je pod vodstvom okrajnega glavarja vršila v najlepšem redu. Za župana so izvolili znanega rodoljuba g. Ljudevita Korečina, krčmarja in posestnika Amerikanec vrže proč smotko, katero je držal v roci in vpraša: „Ali bi se vam pa morebiti zljubilo igrati partijo na biljardu?" „Ne poznam te igre, zahvaljujem se vam, gospod!" „ Je-li vas pa smem povabiti na jedno šah-matno partijo?" Mur odgovori po kratkem premisleku: „Da, vaše povabilo sprejmem radostno", in oba gresta potem k igriškej mizi, stoječej na dru-zem koncu dvorane v kotu. Na zeleno pogr-neno mizo vrže Amerikanec figure, da jih pravilno razpostavi po šahmatnej deski. Deska je bila prav od navadnega lesa in posamična polja so bila za silo skupaj zložena, a figure so bile pravo umeteljniško delo! Bele so bile izrezljane iz najfinejše slonove kosti, črne od ebenovine. Kralj in kraljica belim sta nosila zlati kroni, odgovarjajoče Črne figure pa Brej brni. Četiri stolpi so stali na slonih, kakor v prvih perzijskih igrah. Ker so bile figure tako fino izdelane, se je kmalu lehko poškodila katera, in res se je zlomil črni tekllč, ko jih je stresel Amerikanec na mizo. (Dalje prih.) h Mirne, moža, kateri je t svojem življenji zaradi svoje stanovitne narodnosti uže marsikaj neprijetnega skusil, kateremu pak bodi zdaj veselje, zaupanje in spoštovanje občine, ki si ga je za svojega načelnika izvolila, najslajše zadostenje. Za svetovalce so izvoljeni: Anton Rebernik, trgovec in posestnik iz Mirne, Ivan Kolenec iz (lornjevasi, Jože Kralj iz Sola in Frane Strah iz Tihaboja, vsi posestniki in vrli narodnjaki. — (Ponarejeni goldinarji), liti od kositra, se mnogo razdajejo po Gorenjem Štajerskem. — (Iz Celja) se piše, da je tovarnski delavec Jakob Goleš v Storeh mej delom spri ee se svojim tovarišem Jos. Zenom ter mu je z železnim drogom prebodel roko. Ta zločin se je takoj naznanil sodniji. — („Slovensko literarno društvo na Dunaj i") ima dne 26. t. m. svojo peto redno sejo ob 7»9\ uri zvečer (III. Ungar-gasse, 27.) z naslednjim dnevnim redom: 1. Prebere se zapisnik. 2. Berilo: a) „0 pristnosti kralje dvorskega rokopisa", bere g. E. Volčič, b) „Mlinarica", obraz iz ukrajinskega živenja, iz poljščine prevel g. K. Štrekelj. & Predlogi in interpelacije. K tej seji uljudno vabi gg. drultvenike in prijatelje društvu odbor. — (Star služabnik.) Z Dunaja se nam piše, da je c. kr. vseučiliščnega anatomič-nega kabineta sluga g. Andrej Svetlin, rodom Kranjec, od cesarja dobil srebrni križec za zasluge. Razne vesti. ■ (Sestradan dijak.) Iz Olomuca se poroča, da je na tamošnjej učiteljskej pripravnici minoli petek neki dijak profesorju potožil se, da mu je slabo. Profesor mu je dovolil, naj gre domov, toda siromak se je mej potom sesedel in so ga zatorej morali njega tovariši izpremiti v stanovanje. Tija dospevši je odkritosrčno izpovedal bolnik, da uže tri dni ničesar nij jedel, ker nij imel novcev, da bi si kupil hrane. * (V postelji utonila) je v Marija Celji na Štajerskem ogljarica Eva Sauprigl, katera je uže dolgo bolna ležala in so jej morali mrzle obveze pokladati na čelo. V ta namen jej jo vedno ob vzglavji postavljen bil poln škaf z vodo. Nedavno so bolnico našli počrez ležečo v postelji, glavo imejočo v vodi — in bila je uže mrtva. Zena je najbrž hotek nekoliko ohladiti si vročo glavo ter jo potopila v vodo, a potem jej nij bilo več možno ven pomagati si in se je tako zadušila. * (Črne o s e p n i c e) so, kakor se iz Bodenbacha brzojavlja, znčele razsajati v se-vernej Češkej. Mnogo ljudij je baje uže umrlo za to nevarno boleznijo. * (Mladi razbojniki.) Iz Iglave na Moravskem se poroča, da je tamošnja policija nedavno prijela in zaprla krdelo dečakov, kateri so še imeli hoditi v šolo, a so rajše potepali se po mestnej okolici ter „ropaliu. Posebno židovske dečke, obiskavajoče kopališče zunaj mesta, so radi napadali in jim s klicem: „Zid, daj novce, ali pa življenje!" plenili žepe. Razbojniki so potem za te na nepošteni način pridobljene vsote navadno dobro živeli ter se veselili svojega „obrta". Najstarejši izmoj teh lupežev ima 13 let, glavar pak je še le v 11. letu. * (Dober pastir.) V Negoslavcih na Hrvatskem je minoli teden umrl imoviti kmet Lazar VJaSkovič, kateri je bil uže od svojih prvih mladostnih let ovčji pastir. V svojej oporoki je izrazil željo, da bi se njegovega pogreba udeleževala tudi ljuba mu ovčja čreda. Jn res, ko so mrtveca nesli dne 13. t. m. na pokopališče, Šla so za gospodarjevo krsto, poleg druzih žalujočih, tudi vse njega ovce, ka-tere je izpremljal zvesti jim varuh — pes. Izdatalj in urednik Makso Armič. ♦(Cesarica Kvgenija), katera je obiskala v Culuvskej deželi kraj, kjer je lani usmrten bil nje sin, vrača se uže nazaj v Pieter-Maritzburg, odkoder se bode se svojim izpremstvom zopet napotila nazaj v Evropo. * (Slepci — pevci.) Zakonskima Aus-denviesche v Mlilheimu se je rodilo petnajst otrok, mej temi so 1., 3., 5.* 7., 1)., 11. in 13. popolnem slepi prišli na svet. Od teh sedmih slepcev žive še štirje, in sicer jedno dekletce in trije deČaki. kateri vsi imajo čudesno nadarjenost za glasbo. V zavodu slepčevskem v Dtirenu so se tej stroki tako priučili, da si lehkn uže sami z muziko služijo svoj kruh. Vse štiri slepce namerava njih glasbeni učitelj o jeseni voditi po različnih mestih, kjer bode dajali koncerte, v katerih bode tudi dekle, ki je ob jfdnem tudi izvrstna pevka, občinstvo razveseljevala se svojim prijetnim glasom. * (Upliv električne Bvetlobe na rastline.) Najnovejše poskušnje z električno lučjo so dokazale, da ima nje svetloba takisto, kakor solnčna, znaten upliv na razvoj rastlin. Cvetlice in sploh rastline se mnogo hitreje razvijajo, ako se črez noč izpostavijo na električno osvetljavo, tako da so namreč dan in noč zdaj v solnčnej, zdaj zopet v električnoj svetlobi. Poskušnja z rudečimi jagodami ta upliv električne luči jasno dokazuje; ako usadiš dve jagodi na povsem jednak način v zemljo, razvijata se ti jednako. Če pak jedno mej njima imaš po dnevi na solnci, a po noči jo postavljaš v električno svetlobo, videl bodeš na njej uže zrelo rudečo jagodo, doći m bode dna, ki je samo po dnevi v luči solnčnej, a po noči v temi, imela komaj zelen sad, ali morebiti tudi še tega ne. * (Prerov pod reko Mersey.) Mesti Liverpool in Birkenhead na Angleškem deli široka reka Mersey. Ker preko te vode nij možno postaviti mostii, sklenilo se je nedavno, da Be napravi podzemeljska zveza mej tema mestoma. Prerov ima biti dolg tri kilometre ter bode — če je prav proračunjeno — stal pet milijonov goldinarjev. * (Srečna dežela!) Zjedinjenim državam severo-ameriškim finančni minister ima toliko novcev, da je prosil kongres, naj bi se zakladišče dalo razširiti. Ker ima državni zaklad v Novem Jorku preko 28 milijonov dolarjev v srebru, ne bode v šestih mesecih več nikamor denarja deti, ako ne nehajo denarnice kovati srebra. Umrli no v IJiiRHJhfciii: '20. junija: O. Honveiiut GaSper (Jrobath, frančiškan, 75 Uit. na Manjnom trgu dr. 5, za sr urostio. — Mariia Moro, trgovčeva vdova, 44 let, pred škofijo št. 20, za mrtudom. — Marija Če-inovar, kriiuia-rica, 31 let, v sv. Florijaua ulicah št. 3H, za pljučnico. 21. junija: Marija Amlolšik, uiitniearjeva no-proga, 6Ji let, na bv. 1'otra. naaipit št 60, za Btarostjo. 2.'. junija: Ivana Telbsn, šivilja, :il lot, na Francovoiu nabrežji št. KJ, za jetiko. V dežidiiej bolnici: 18. junija: Franc Kuiuperlo, kovač, 4»> let, za jetiko. — Joaip (»rapar, dulavec pri južnej lelosniol, 58 let, za tducajniui poškodovanjem. 19. junija: Marija Artač, gostija, 73 let, za starostjo. 21. junija: Matija Vrankar, gostija, 77 |,.t, za pljučnico. 23. junija: Pri Slonu: Zil/or, Gllicklieli, Tausig iz Dunaja. — pl I i it a hi n iz Gradca. Pri Muli«!: Kirclihauiuior, VVoiss iz Dunaja. — Laknor iz Kočovja. — HolVer iz Gradca. — Suhan, Uhak iz Dunaja. Izjava. Podpisauca javno proglašata, da ju svetovalec Jožo Podgoršek brez njiju vednosti v imenu vseh odbornikov „Poslano" v ,,Slovenskem Narodu" od dne 11. t. m., katero um je naš začasni učitelj g. M. Kos spisal, podpisal. Te^a samovoljnega postopanja ne moreva odobravati. Izjavljava pa tudi, da županstvo zoper prejšnjega uinoguzasluziiega učitelja g. J. Zajca nema prav nič tožiti — nasprotno si še tacih izvrstnih učiteljev v Krašinjo želimo, a no tacih, ki zoper svoje kolego rujejo in javkujo. Županstvo v Krašinji, dne 15. junija 1880. (291) Odbornik: Zupan: Franc Štrukelj. Jožef Urankar. Dunajska borza 23. junija. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni dri. dolg v bunkovoih . . 73 gld. 65 kr.- Enotni dri. dolg v arebru . . . 74 - 25 „ 75 _ 133 • 2o *> a ■t • 90 . 117 a 25 »■ n n Sabo).......... . 9 . 3-1 H' , M i, • 60 n Dr. S p ram;« t-J«'v«- kapljice za želodec pomagajo na hip vsakemu v želodci bolnemu, odpro hitro in brez bolečin truplo, dajejo slast do jedi, odstranijo takoj želodčevo kislino, mastno podiranje, slabost, krč v želodci in varujejo nalezljivih boleznih Naj se poskusi z majhenim in vsagdo preveri o njih brzem vplivanji. Prodaje lekarnar j. Swoboda v LJubljani, sklenico po 30 in 50 kr. (I(i8—15) Lastnina in tisk BNarodne tiskarne". Nij sleparstvo! Iz c. t zastavnice dunajske 0 rešene H) žepne ure izjemno v ceno, namreč 70 odstotkov pod kupno ceno. Ramn komisijske »loge ur, od največjih ivajcar-■kih ti p tihimi, m- je v o. kr. zastavnici zastavilo, a na rojilo, ti-.I,»j ao zapadle po javnoj dražbi prišlo po xio-voi;otno nizlccj ceni nam v In t. Ml moremo tedaj ure od zlat«, srebra ln niklja, najboljši ivajoarnki Izdelek, vse s 5 letnim poroitvom, samo da dobimo svoj denar, prodajati jih 70 odstotkov pod fabrlsko oeno, ure so skoraj jsbjp KUHtoilj, ~W Vsuk človek, naj ai Je bogat ali ubog, potrebujo vendar uro, ki Jo čoato nujzvestojša prijateljica in spremljevalk* ikoai celo iivljenjo; tuko priliko, prijetno in ulgdur vručajočo te, ima zdaj vsagdo, da ai moru pruikr-Ih-u akoraj zastonj loliilno, dnu, garantirano in na minute regulirano uro, lcox 3« 33.ax.oa faVbxld3co ©«o"bJ«» -o-aej \a.x« i* JedLoiilcraU rog-MlUteao. Vsaka ura ima ivajcarsko fabriškn znamenje. Poroitvo Je tako zagotovljeno, a«., se s tem Javno savezemo, vsakemu naročniku takoj brez ugovora novoe povrniti. Kdor lun-c ls-"ismo, nccije-.n: ocno, »lav E lot zajarnžono, 5.o~bro ].do£o -va.ro BJSjT" zaHton] imeti, nuj ai jo takoj naroči, ker moro vsagdu utneti, da uru nečuveno bttro kupujejo. Zapisnik žepnih ur. X "Vira, na. vo-ljcvr od teškoga srebrnega niklja, lin o na trenotek roguliruiiu, graviranu in gvilnširaua, a H rubinov, ■ ploščatim steklom, eiuuiliruuo urno ploščo in posebnim krovom zoper prah, in lina zlatu fac.on-uriiu voi-ižicu, ki jo stula preje gld. li, volja zdaj aaiuo gld. 6.lio. — X žopno. um i-.cv ^iiiD, od teikoga srebrnoga niklja, tluu na trenotek reguliranu, gravirana, gvl-Inširana, s 18 rubinov, ■ ploščatim steklom, emuiliruno umu ploičo in kuzalom au •okitudo, a tluo urno fucon-veriilco od tulmi-zlutu, prejo glil. '20, zdaj sumu gld. 7.50 Jcdna najboljših ur. — 1 roxxi.oxitolx ura, iz najfinejšega doublo-/.l.it.i, bruz kljućka za navijati na kozici, pod poroštvom obrani »i ziniruiu /.luto burvo, izvrstno nu minute regulirana,, z dvojnim krovom, dekorovaua emuil urno ploščo in priviligirano dulo, obdurovuna izvrstna ura z vurizteo od talim /l.a;», prejo gld. M, zdaj sumu gld. 10.50. — Teli ur jo mulo. a. a«xoTsxxi.o. roxxi.oxi.tolx uia, od pravega 13 lotuegu srebru, putrjuiia od e. kr. kovnega uradu, navija hu nu kozici brez kljucka, a nasprotnim zoporom in ku-zaltio prtpruvo, tluo a privil«KUe»'i na minuto ropasiraua, s ploičutim steklom, emuil urno jiiošco in kuzalom za sekunde, v notranjem s kri»tui111111 krovom in kolusei od inkljii, z:i vsucegu traiisiiureutuu, nujboijia, nujeeuejiu in uujeluguiitm-jHU uru sveta, preje gld. :iu, xduj sumo gld. 14. i. orcbina. -u.ro. X3.ct nldLl'O. od pravega 13 lotnega teškegu srebru, potrjeuegu od e. kr. kovnega urada, a H> rubinov, uu scUninlo repusiruua, s ploščatim steklom, emuil urnu ploščo in kuzalom /;i Hiikiiii.lu, pu/.lmni.i eluktro-galvuiiiskiiu potom, tuko, du bi jene mogel noben z.latur sveta otl pruve zluto in za drug dunur kupljenu razločiti; preje uepozlučonu gld. M, zdaj po/.Jučeuu samo gld. la.ho. X erotma -u.rcv na Traljo.!. od pruvega 13 lotuegu srebra, potrjouoga od o. kr. kovnega urada, a b rubinov, nu minuto repusirunu, pozlačena elektro-gal-vaniakim potom, tako, da su jo od pruvo zlute no inoro razločiti; prejo gld. Ifi, zduj sumo gld. u.do. X \XXA, zo. £f°ap6, od pravegu U karat, »hitu, petrjonogu ud c. kr, kovnega urada, vrlo lina, eluguutna ura a nujtiuejšo beuetcunsko fa<,ou-verižico za okolo vratu v finem buržunuHtem otuiji; prejo gold. 30, zdaj samo glil. lU.fiO. Taeegu še nij bilo, X X3.x3.tx zlata x©xxx©3atolr u.rav, 13 karat., po gld. mi, ii.i.iiin, j-i- savonoite-uro, jirojo pu gld, 100. Maslo v: Uhren- Ausverkauf ver. _aĆ~^_- Jb« X€L3s>S»a3 as Rothenthurmstrasse 9, parterre, gogoniiber dem cizbischoUichen Palais,