THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA
Amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P.DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI.
— ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian organizations.)
najstarejši in najbolj priljubljen slovenski
list .v združenih
državah ameriških.
ŠTEV. (No.) 201.
CHICAGO, ILL., SREDA, 16. OKTOBRA — WEDNESDAY, OCTOBER 16, 1929.
LETNIK XXXIII.
ČIANG KAI-ŠEK OBDOLŽEN, DA ZAPRAVLJA DRŽAV-NO PREMOŽENJE. — UPORNIKI ŠTEJEJO DO 400 TISOČ MOŽ. — STRAŠN A LAKOTA MORI PREBI-
VALSTVO.
Peking, Kitajska. — Ako se
razmere v zadnjem trenotku ne predrugačijo, grozi Kitajski v najkrajšem času izbruh ponovne civilne vojne, ki bo po svojem obsegu presegala vse dosedanje. Vedno bolj se namreč širi nezadovoljnost proti sedanjemu vladarju Čiang Kai-šeku, kakor tudi proti nje--govi vladi. Obdolžujejo ga, da trosi velikanske svote za svojo osebno uporabo in da na prebivalstvo nalaga zato neznosne davke. In sploh, kakor se govori, smatra on državo za svojo privatno lastnino, kakor bi bila država v njegovi službi in ne on v službi države. Vsak mesec si vzame za svojo plačo po milijon dolarjev, in tako je menda potrošil tekom dveh let 400 milj. dolarjev. Vse boljše državne službe oddaja svojim sorodnikom in ožjim prijateljem, ki enako po njegovem vzgledu po svoje odirajo državo.
*Da ga vržejo z vlade, se je združilo več nasprotnih armad, ki štejejo skupno okuog 400 tisoč mož, in ki so odločene, da ne nehajo prej, dokler nasilneža ne strmoglavijo. Ako bi Čiang K»i-šek sami odstopil, bi se država še lahko izognila civilni vojni, vendar pa po njegovi nedavni izjavi nikakor ne bo storil tega, češ, da se rajši odloči za smrt, kakor pa, da bi se udal zahtevam upornikov.
Poleg te nevarnosti, ki državi grozi, pa tepe Kitajsko še druga huda šiba, namreč lakota. Zlasti iz severnih krajev se poroča, da jih na stotine dnevno umre gladu, in v mnogih mestih je prebivalstvo že skoraj čisto izmrlo, in nepokopana trupla leže po ulicah. Mnogo staršev je pobilo svoje otroke, da jih s tem rešijo pred lakoto. Enako so samoumori že povsem navaden slučaj.
Poleg vseh teh nadlog pa obstoje z Rusijo še vedno napete razmere, tako d^ se v istini lahko zove Kitajska najbolj bedna država na svetu.
-o-
BIVŠI RUSKI CAR ŠE ŽIVI?
Ko1 enhagen, Danska. — Eivš* ruska velika kneginja Olga je prejela poročilo po predsedniku lokalne organizacije ruskih nwnarhistov, da njen oče, bivši ruski car, o katerem so domnevali, da so ga ubile rdeče č?te, še živi. Poročilo pravi, da so carju zvesti vojaki rešili ga na ta način, da so ubili vojake rdeče armade in jih poslali rdečim oblastem kot trupla članov carske rodbine in da so carju pripomogli do pobega v inozemstvo. Olga se je izjavila, da poročilu ne veruje, dokler se ne bo na lastne oči prepričala.
—.—o——
— Sidney, Avstralija. — V ravno končanih federalnih parlamentarnih volitvah je delavska stranka odnesla sijajno zmago. Izmed 75 mest jih je pridobila 44. Ostala mesta so razdeljena na razne druge stranke.
FRANCIJA ' / IMA STRAH PREDNEMCI
Grajenje novih trdnjav je v teku. — Francija ne zaupa Nemčiji, dokler ne poravna obveznosti. — Tudi proti I-taliji nezaupa.
--O-
Pariz, Francija. — Na eni
strani konference za razorožitev, na drugi strani pa oboroževanje in utrjevanje meja. Kakor je razvidno iz francoskega državnega proračuna, je določeno, da se tekom prihodnjih pet let uporabi svota 2500 miljonov frankov za graditev trdnjav ob meji, in sicer zlasti proti Nemčiji. Bivši francoski vojni minister Magniot je svaril Francijo, naj ne zaupa Nemcem preveč, kajti, kakor se da sklepati iz razpoloženja v Nemčiji, se lahko z veliko sigurnostjo pričakuje, da bo Nemčija ponovno napadla Francijo. Naj torej Francija ne umakne svojih Čet iz Porenja, dokler ne bodo Nemci vseh svojih repaiaacijskih obveznosti poravnali. Nasprotno, da je Francija dolžna v svrho svoje lastne varnosti, čim najbolj pospešiti utrjevalna dela na meji.
In ta utrjevalna dela se že vrše. Pri grajenju trdnjav Francija uporablja vse izkušnje, ki si jih je pridobila v svetovni vojni. Namesto prejšnjih fortov zdaj gradi podzemske zakope, ki bodo sovražnim ae-roplanom nevidni. Vidi pa se, da Francija tudi svoji bivši zaveznici Italiji ne zaupa dosti, kajti tudi na italijanski meji v Alpah gradi močne trdnjave. — Kakor se torej vidi, je Francija še vedno mnenja, da je najboljše jamstvo za mir močna oborožena sila in dobro u-trjena meja. In vendar zlasti v zadnjem času državniki govore s takimi lepimi bedami, da je vojna nevarnost skoraj že izključena.
.--o-
ZDRAVNIŠKI KONGRES
Chicago, 111. — Pretekli ponedeljek se je pričelo v našem mestu mednarodno zborovanje zdravnikov, na katerega je prispelo nad 3000 svetovno znanih zdravnikov iz vseh delov sveta. Nar^en kongresa je pred vsem, da proučuje zadnje iznajdbe na zdravniškem polju, in da posveti posebno paž-njo boleznim, ki delajo zdravnikom največ preglavic, izmed katerih stoji na prvem mestu rak.
— Simla, Indija. — Kakor se poroča iz Afganistana, je padla v roke upornikom' zadnja postojanka bivšega bandit-skega kralja Baša Sakao, namreč mesto Kandarah. Po zavzetju mesta se je videlo, da je posadka v trdovratnih bojih trpela velike izgube na mrtvih in ranjenih.
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
JUTRANJE TELESNE VAJE DRŽAVNEGA TAJNIKA.
Državni tajnik, Henry L. Sthnson, je že od nekdaj navajen, da si vsako jptro na vse zgodaj, predno se loti svojega uradnega dela, privošči sprehod na svojem konju v Rock Creek Park. Slika nam kaže moža, ko se nahaja na enem takem sprehodu.	-J
ODPRAVA PR0HIBICIJE BLAGODEJNA
Odkar se je v Kanadi odpravila prohibicija, je prebivalstvo veliko bolj zmerno. — Polovica manj pijač se pou-žije, kakor prej.
Washington, D. C. — Česar se v Kanadi z vsemi prejšnjimi strogimi prohibicijskimi postavami ni doseglo, to je dosegla vlada zdaj z odpravo prohibicije in z dovoljenjem prodaje lahkih opojnih pijač pod državno kontrolo, namreč, da je prebivalstvo Kanade v veliko višji meri trezno, kakor je bilo prej. Organizirane velike "bootleggerske" družbe so propadle. Pitje žganja se čimdalje bolj opušča, tembolj je ljudstvo naklonjeno pivu in vinu. Nezmernost je ponehala tako, da se rroalokdaj vidi na cesti kakega pijanega človeka.
Z ozirom na to, ker pride letno kakih 8 milj. turistov Iz Zed. držav v Kanado le s tem vzrokom, da se tam napijejo, je tudi nemogoče, da bi se izdelala natančna statistika, koliko domačini sami na leto popijejo. Kljub temu pa, ako se vzame skupna množina, ki jo použijejo Ranadci in A-merikanci skupaj, je ta vendar za polovico manjša, kakor je bila v letu 1912. Znesek, ki ga je prej Kanada porabila za prohibicijo, in ki ga zdaj prihrani, zi\aša okrog 70 milj. dolarjev letno; in ta denar porabijo zdaj v druge, pametnejše namene, za vzgojo, bolnišnice, popravo cest itd. — Naša Unija se v tem oziru mnogo lahko nauči od svoje sosede, in skrajni čas bi bil, da bi jo posnemala.
— Buenos Aires, Argentina. — Pretekli ponedeljek se je otvoril zračni redni poštni promet med Argentinijo in Zed.
BODOČNOST GOVOREČIH FILMOV
V kratkem si bo lahko vsakdo nabavil govoreče kino predstave za svoj dom. — Uporaba govorečih filmov pri zdravniškem pouku.
New York, N. Y. — Kako eminentno vlogo bodo v bodočnosti igrali govoreči filmi, je v kratkem razložil Wm. Fox, lastnik velikega filmskega podjetja, v objavi svojega programa za prihodnjih 25 let. Predvsem se bodo filmi in cela mašinerija tako znižali v ceni, da bo omogočeno vsaki osebi s povprečnimi dohodki nabaviti si celo pripravo za svoj dom. Filme si bomo nato lahko izposojali proti mali odškodnini od poseb. založnikov, podobno, kakor si zdaj izposo-jujemo knjige iz knjižnice. Na ta način bo lahko vsakdo gledal in poslušal povesti doma, kakor jih zdaj čita iz knjig.
Še v drugem oziru bodo govoreči filmi dobro služili. V bolnišnicah, kadar kak znameniti zdravnik izvršuje kake težke operacije, se bo postavil vzprejemni aparat, ki bo jemal slike vsega, kar bo zdravnik izvršil, obenem bo pa tudi jemal njegove besede, ko bo celo operacijo razlagal. Te govoreče slike se bodo potem u-porabljale na zdravniških šolah, tako da bo lahko vsak dijak videl vsake vrste operacijo in slišal nje razlago, dočim je do zdaj moral biti pri operaciji sam navzoč, ako je hotel dobiti pouk o njej. Na ta način se bo mogla doba praktičnega u-Čenja mnogo skrajšati. Prvi tak govoreči film' so že izdelali in ga bodo pokazali na zborovanju zdravnikov, ki se vrši ta teden v Chicagi.
KRIŽEMSVETA
#
—	Pariz, Francija. — Med tem, ko je bila hčerka bolivij-skega konzula Mila Patino odsotna za 15 minut, je neki tat vdrl v njeno spalnico in ukradel nakit, vreden 24 tisoč dolarjev. Tatvine sumijo nekega slugo, ki je istočasno izginil.
—	Northampton, Mass. — Bivši predsednik Coolidge je preteklo nedeljo slovesno odkril spomenik, ki je postavljen na čast Kasimirju Pulaski, rodom Poljaku, ki je bil ubit pred 150 leti kot general v ameriški armadi, boreč se za prostost Amerike.
—	London, Anglija. — Kakor se poroča iz Palestine, so sklenili tamošnji Arabci, da prirede generalno stavko v sredo, 16. oktobra, in sicer v protest proti vladni določbi, ki je dovolila Judom, da smejo pretvoriti takozvani zid žalovanja v odprto sinagogo.
—	Lake Province, La. — Na aeroplanu, ki ga je vodil pilot M. Hatch, je v višini 2000 čevljev izbruhnil požar. Pilot je skušal pristati pred katastro'fo, a se mu ni posrečilo, in on sam ter dva potnika so našli smrt, ko je goreči aeroplan treščil na zemljo.
-o-
"WESTERN ELECTRIC" NAJAME ŠE ENO POSLOPJE
Chicago, 111. — V takem razmahu je ta tvrdka, da mora stalno najemati še nadaljnje obratne prostore. Zdaj je najela še trinadstropno poslopje na 820 So. Kilbourn ave. in s tem zhaša površina vseh njenih obratnih prostorov okrog 600 tisoč kvadratnih čevljev. Največ naročil dobi tvrdka za telefonske aparate in pa za naprave pri govorečih filmih.
državami. Pisma bodo za to pot rabila pribl. osem do devet dni.
NASELBINAM V UPOŠTEVANJE
V glavnem uradu KSKJ. smo odložili, da bomo posojali v naprej premikajoče slike KSKJ. na ta način, da bomo na polovico delili čisti dobiček z naselbine. Ako bo torej fara naročila slike, bo polovico dobička njenega, polovico Jednote. V naselbinah pa, kjer ni slovenske fare, naj ondontno društvo naroči slike proti enakemu deljenju dobička. Enako naj se posvetujejo tudi društva tam, kjer Slovenci pripadajo kaki tuji fari in naj se z župnikom sporazumejo.
Naselbine, za katere je bil že določen dan, kdaj lahko dobe slike, naj nam spo-roče, ako so zadovoljne sprejeti. Enako naj nami tudi tiste naselbine, ki se niso strinjale z dnevom, določenim za nje, sporoče, na kateri drugi dan žele videti slike. Glede vstopnine menim, da bi bila primerna 50c za odrastle in 10c za o-troke. Po večjih naselbinah je priporočljivo, da napravijo za otroke posebno predstavo, kak popoldan po soli.
Bratski pozdrav A. Grdina, gl. predsed.
L Iz Jugoslaviie«
NEZNANI MORILCI UMORILI 76 LET STAREGA MOŽA PRI TREBELNEM. — RAZNE NEZGODE IN NESREČE — DRUGE RAZNOTERE NOVICE SIROM STARE DOMOVINE.
Zagoneten uboj.
Čužnja vas, 28. septembra. Davi je razburilo prebivalstvo Čužnje vasi, Trebeljnega pa tudi Mokronoščane grozovit dogodek, ki se je odigral v pretekli noči na koncu imenovane vasi. Tamkaj je bil ponoči napaden 76-letni posestnik Anton Debevc, po domače Ban-cerle, znan tudi kot dober vini-fiar. Imenovani je ležal pobit s kolom na poti tik pred vasjo. Na glavi je imel od udarcev več ran in na mnogih mestih prebito lobanjo. Kdo bi starega moža, ki je bil cenjen in uvaževan v vsej okolici, napadel, je za enkrat še neznano. Ljudje, ki so našli ubitega Debevca, so o dogodku takoj alarmirali orožniško postajo, vendar orožnikov niso našli doma, ker so se nahajali vsi na patrulji v rajonu. Popoldne pa so pričeli orožniki takoj zasledovati za brutalnimi napadalci, vendar jih doslej, kakor nam poročajo, še ni?o mogli izslediti.
Kdo je tirjal življenje 76-letnega moža, je pač zagonet-ka. Pokojni Debevc je bil znan po vsej okolici kot vedno dobro razpoložen in šegav možakar. Bil je tudi lovec in je kot tak prišel v najrazličnejše družbe. Veljal je za moža poštenjaka in je bil kot duhovit mož, ki je znal vedno veliko povedati, ob vsaki priliki dobrodošel. Ljudje domnevajo, da so ga vzeli na piko neki de-lomržneži in izvršili, gnusni zločin.
Sin očetu odsekal glavo.
Po vesteh iz Novega Sada se je v občini Klokotovci pri A-patinii odigrala te dni krvava rodbinska drama. Kmeta Petra Dumiča, ki je že 18 let presedel po ječah, je s sekiro ubil njegov sin Luka. Stari Peter je bil strah in trepet vse občine. Na dan krvave drame se je z vozom pripeljal s sejma ter je zavozil na dvorišče, kjer je začel razsajati. Zeno, ki ga je hotela pomiriti, je vrgel na tla, tako da je nezavestna obležala. Potem je stopil v hišo, kjer je svojega starejšega sina udaril s steklenico po glavi. Mlajši sin je bratu priskočil na pomoč in videč nevarnost, v kateri se je nahajal brat, zagrabil sekiro in udaril ž njo očeta po glavi, z drugim zamahom pa mu je odsekal glavo.
-o-
Nesreča v Mariboru.
Žena lastnika motorne žage za rezanje drv, 35-letna Jožefa Pire, bivajoča na Ilovici, je včeraj ob pol 5. pop. peljala po Komenskega ulici s konjem motorno žago. Sedela je na vozu. Ker je konj prenaglo zavil na Resljevo cesto, je izgubila ravnotežje ter padla pod voz. Zadnje kolo je šlo čez njo. Težko si je poškodovala levo nogo. Na kraj nesreče je privozil neki posestnik, ki je
ponesrečeno ženo naložil na svoj zapravljivček ter jo odpeljal v javno bolnico.
-o-
Vinska letina.
Ugodno septembersko vreme je pospešilo zorenje grozdja v tako obilni meri, da so razne vrste, kakor portugalka, burgundec, rulandec in žlaht-nina že popolnoma zrele. Izredno napreduje letos tudi žametna črnina (kavščina), pa tudi kraljevina je tako okusna, da je upati na prav izvrstno kvaliteto. Trgatev se bo splošno pričela okoli 10. oktobra, torej nekako v 14 dneh. , Obžalujemo, da kvaliteti ni e-nakovredna tudi količina,, ki je od lanskega leta močno padla zaradi hude zime. Starina je večinoma razprodana, dobiti pa je še zelo dobrih partij.
-o-
Nezgoda.
Na travniku v Zagradu pri Mokronogu je pasel 13-letni Anton Grabnar več krav in konj. Ko je šel pastirček živino zavračati, se je preveč približal enemu izmed konj, ki ga je udaril s kopitom v trebuh, tako da se je revček namah zgrudil na tla. Prepeljan je bil na očetov dom in ko so domači poklicali mokronoškega zdravnika, je ta odredil takojšen prevoz v bolnico.
-o-
Ponesrečen požig.
Dne 26. septembra zjutraj so opazili v šolskem poslopju v Škrbini nk Krasu, da je bil ponoči v prvem nadstropju nekdo, ki je polil z bencinom klopi in mize in napeljal do o-kna, katero je bilo odprto, dolgo vžigalno vrvico, ki je ugasnila preden je ogenj segel do klopi. "Piccolo" pravi, da so hoteli zažgati laško šolo škr-binski emisarji, ki so prišli čez mejo.
-o-
Slovenec utonil v morju na Su-šaku.
Sušak, 28. septembra. Sinoči je 63-letni Fran Bozelj iz Zagreba in pristojen v Kotre-dež v litijskem okraju, padel vinjen t sušaški luki v morje. Njegovo truplo so potegnili iz morja šele čez pol ure. Bozelj je bil zadnje čase zaposlen na Sušaku, kjer ima staro mater, dočim ima na Reki brata. -o-
Če je družba prevesela.
Iz Sv. Križa nad Litijo se je peljala z vozom vesela družba fantov in deklet. Med potjo so začeli presedati, da se med seboj pomešajo. Ker pa i-ma vsakdo rajši čedno dekle poleg sebe, so se pričeli fantje med vožnjo prerivati in iz nedolžne šale je postala bridka nesreča. Eden izmed mla-deničev se je nagnil preveč čez rob voza, padel na tla in si zlomil roko v zapestju. -o-
Naročajte najstarejši slovenski list v Ameriki "Amerikanski Slovenec!"
AMERIKANSKI SLOVENEC
Prvi in najstarejši slovenski list ▼ Ameriki,
Ustanovljen leta 1S91.
Izhaja vsak dan razun nedelj, pon-leljkcy in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in oprave:
1849 W. 22nd St., Chicago, III. Telefon: CANAL 0098
Naročnina:
£a celo leto Za pol leta
_$5.00
__2.50
Za Chicago. Kanado in Evropo:
U celo leto______$6.00
U pol leta_____________:— 3.00
The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America
Established 1891.
T«ued daily, except Sunday. Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, III. Phone: CANAL 0098
Subscription:
For one year______
For half a year
_$5.00 . 2.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year ___________$6.00
For half a year _______________________ 3.00
POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker t tem veliko pomagat« listu.
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu ie čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov aredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Članek, ki je vreden, da ga čitamo vsi
Mr. Janko Rogelj iz Clevelanda, O., je objavil v listu "Enakopravnost" št. 240 članek z naslovom: "Poslanci "slabe' volje." Ta članek se nanaša na prihajajoče razne star okraj-ske umetnike in umetnice med nas ameriške rojake in poda precej jasne vzroke, odkod izvira v domovini neprijetna so^ba o nas Slovencih v Ameriki. Tudi mi smo bili pripravljeni spregovoriti na podoben način, a je nas imenovani člankar v tem prehitel, zato ponatiskujemo njegov članek, ki se glasi tako-le:
"Poslanci 'slabe' volje. — Ko je Lindbergh živel v največjem slavospevu, klicali so ga listi in ljudstvo: Poslanik dobre volje. Ko so prihajali naši ljudje iz stare domovine, in ko so prihajali ti umetniki med nas, tudi na naših sestankih in zabavah se je slišaloo naše govornike, ki so krstili te umetnike: Poslanci dobre volje.
Imeli smo vteliko voljo in zaupanje, pošteno srce in polne roke gostoljubnosti za vse, samo da je bil Slovenec ali Slo-Venka.
Časopisje je' navduševalo naše ljudi, hotelo je seznaniti vse ljudi z visokimi in malimi gosti, s poslaniki dobre volje, z umetniki.
Naši ljudje so bili presenečeni nad umetnostjo, postali so dobre volje, želeli so te ljudi po vseh domovih in naselbinah osvojili jih kot poslanike dobre volje iz rodne zemlje.
Toda ne smemo pozabiti, da je naša rodna grucla po dolgih letih naše odsotnosti in vojnih razmer postala nekaj, kar si mi ne moremo misliti in predstavljati. Kdor je bil tam po vojni ter gledal ta razvoj, odnesel je s seboj sliko, katero je nerad pokazal našim ljudem.
Pri tem pa ne smemo tudi pozabiti, da smo mi Ameriški Slovenci narod sam za-se. Mi imamo svojo zgodovinsko po-vestnico, svoje navade in običaje, svoje prepričanje in vero, svojo veliko.sodbo in zaključke.
Zveze med domovino in novo domovino ni bilo; z notico v ljubljanskem časopisu 'odšli so s trebuhom za kruhom', je bilo vse, kar nam je dala domovina na pot v tujino. Kdo se je neki brigal za nas in našo duševno hrano.
Ostalo pa je domovini v spominu, da so v Ameriki — dolarji. Da teh ni bilo, ej, ej, malo bi bilo poslancev dobre volje.
Razlika med mišljenjem v rodni zemlji in novi domovini je tako velika, da je morala roditi to situacijo, katero imamo • danes v Ameriki, situacijo, ki je postala javna tajnost, ki govori o naših odposlancih s čudnim naglasom, v katerem je vse polno resnice in bridkosti.
Največja napaka ljudi v domovini pa je, da meri nas Slovence, prav vse, z eno mero. Ce pride v domovino navadni človek, ki je leta in leta bil v Ameriki, trpel in delal, po dolgih letih v domovin! pa preveč pogleda v kozarec, pa je bolj pijan od veselja in presenečenja, ko je od vinskega duha, pa ga že kličejo: "Taki so naši Amerikanci; vse je izgubljeno, nič niso prida, tudi vso moralo so že izgubili."
S to mero se nas je merilo, prav vse, vsak dan in celo leto. To sem občutil sam, ko sem bil v domovini pred petimi leti.
Poslaniki so prihajali in odhajali, ,odmevi so prihajali naj prvo malo bolj zabavi jivi, potem sarkastični, potem zbod-Ijivi, nazadnje pa kar očitni, ki kažejo sliko naše 'neotesanosti' in 'nemoralnosti'. Nazvalo se nas je s 'krneti,' z dolarskimi
norci, s plemenom, ki govori 'havajsko slovenščino,' z ljudmi, ki ne smejo pohvaliti zemlje, ki jim je dala življenje in kruh, ostali smo neumni Kranjci.
Ljudje, ki prihajajo med nas, ne morejo nas razumevati, kajti udobnost te zemlje je velika in močna, ki nas je postavila nekaj korakov naprej, kot morejo stati naši ljudje v domovini, pa če baš živijo v mestih, in morda tudi s prilično na-obrazbo.
Morebiti so nam nevoščljivi. V Ameriki imajo tudi Slovenci avtomobile, lepe hiše, udobna stanovanja, toda so drugače 'kmetje'.
Zadnje dni se je poslovil eden izmed teh poslanikov, ki je najbrže tudi skuhal vročo kašo za vse one, ki so tukaj in če še mislijo priti v Ameriko. Lepo se je slišalo slovo, želel bi, da je tam sama resnica. Toda dvomim. Meni se zdi, da je tam velika hinavščina, da je tam samo trenotno slovo, ki hoče obuditi sočustvovanje.
Posledice pridejo, kajti priti morajo. Narod bo izpre-govoril sam, in v Clevelandu govori že dovolj glasno.
Nas zanima v Clevelandu samo"to-le:
Kdo je predstavil nas Slovence v Ameriki dvema umetnikoma, ki sta zadnje čase prišla v Ameriko? Kdo jim je dal j1prvi utis, kaj smo pravzaprav, in kaj najbolj ljubimo injtupu-jemo. Kdo jima je pomagal pri vseh pripravah, kdo je z njima sodeloval, kdo je mogel priporočati izdelke, ki so prišli v javnost? Ej, če je to priporočal kakšen poslanik dobre volje, potem je baš v pravem času odšel iz Amerike.
Škoda, da smo stopnjevaje poslušali umetnost, toda danes imamo nekaj boljšega in preizkušenega med nami, pa se je tako čudno zgodilo, da ne moremo in ne moremo poklicati jih med nas.
Kdo je kriv tega?
Mi Ameriški Slovenci prav gotovo ne, in to povemo danes.
Krive so razmere, krivi so ljudje, ki so bili med nami, pa ;-'o imeli nas za duševne reve.
Spoštovali niso nas.in ne naše umetnike, prevzeli so se gostoljubnosti in prijateljstva, postali so najivno razposajeni, igrali so se z nami.
Tudi to se bo zjasnilo,'tudi to je bila šola za nas, a škoda je le ta, da bodo bodoči poslanci dobre volje morali plačati za razposajenost prvih poslanikov."
mestnem Auditorium veliko veselico v korist naše slovenske cerkve. Od 6-te do 8-me ure se bodo dobile pristne doma napravljene "kranjske klobase" s kislim zeljem in raznimi ' drugimi prikuhami, kar bo stalo samo 50c. Od 8 ure naprej pa bodo priredile naše slovenske žer\e prijetno plesno zabavo, ki bo trajala pozno v noč. Vsi prijatelji in prijateljice "kranjskih klobas" na Evelethu in po celem Range se že danes prijazno vabijo, da se udeležijo te okusne večerje. Ne bode njim žal za 50c, katere bodo dali za večerjo. Po večerji se lahko začnejo sukati in rajati tudi samo za 50c. Na plesno zabavo se še posebno vabi mladi, plesa željni svet na Evelethu in cele Range.
Torej Eveleth-čani in sosedi iz Gilberta, Biwabick-a, Auro-re, Virginije, Buhla, Chishol-ma in Hibbinga, pridite v polnem številu omenjenega dne v naš Auditorium. Jesti bo za vse, zabave na plešiču pa več kot dovolj. -
Kakor slišimo, se bode tudi na zahvalni dan priredila ve-seiica za našo cerkev z igro in drugimi rečmi, kar se bo svo-ječasno poročalo. Toliko za danes. Pa še pridem, ako boste imeli v Vašem listu še kaj odprtih predalov za me.
Evelethčan.
KAJ JE NOVEGA NA EVELETHU?
Eveleth, Minn.
Naše mesto neprenehoma obiskuje v novejšem času nesreča. Komaj se je nekoliko pozabila nezgoda, ki je zadela Frank Lavričevo družino, ka-terej so podlegli 4 člani rodbine, že se je pripetila druga nesreča, ki je zahtevala zopet človeško žrtev. Tukajšni og-njegasilec John Hill, rodom Finlandec, se je smrtno ponesrečil zanji torek dne 1. okt. ko se je vozil s karo na cesti skozi Spruce Location. Hotel se je ogniti nekemu trucku in šolskemu busu, a je predaleč zašel iz ceste in je izgubil kontrolo. Nasledek je bil, da se je kara preobrnila in je Hilla na mestu ubila. Njegov tovariš Mr. Smith je ostal razun malih prask nepoškodovan. Še isti dan se .ie pripetila mala nesreča na tukajšnem železniškem tiru Iron Range železnice. Trije vozovi za rudo, ki so bili k sreči prazni, so zdrknili s tira, a niso povzročili nobene večje nesreče.
Ravnoisti dan so začeli iskati v fMeasent Lake, kakih 6 mil od Eveletha truplo Johna Nygard, 45 let starega, o katerem mislijo, da se je vtopil v jezeru.Nygarda so začeli pogrešati zadnji pondeljek po-
poldne. Nygard je zapustil svoje stanovanje prejšni petek zjutraj in od tistega časa ga niso več vidfeli. Njegova brata sta našla prazen čoln na jezeru, na katerem se je hotel po-grešanec v petek prepeljati'še 1. maja 1929, brez vsakega
POGAJANJE ZA OBNOVO ŽELEZNIŠKEGA OBRATA NA WILLARDU.
Willard, Wis.
Te dni se je vršila na sodišču obravnava slučaja med železniško komisijo in meddržavno komercijalno komisijo, katera ima glavno besedo v takih slučajih.
Železniški obrat med Fair-childom in farmarsko naselbino Greenwood je bil ukinjen
črez jezero in tako mislijo, da je utonil na potu.
V tukajšnem Moore Hospital je umrl 17-letni mladenič Anton Klobučar, sin Mr. in Mrs. Luke Klobučar, rodom Hrvat. Ponesrečil se je v nedeljo dne 29. sept. na potu na lov. Njegov tovariš je prižigal cigareto in nerodno pri tem sprožil puško in prestrelil levo koleno Antona. Ker je bila kri zastrupljena, morali so mu nogo odrezati, a tej operaciji je podlegel in umrl. Pokopan je bil na Gilbertu 4. oktobra s cerkvenimi obredi na «ndot-nem pokopališču. Za njim ža-
ukaza bodisi od državne železniške komisije ali meddržavne komercijalne komisije. Da se temu pride do dna, so se farmarji po bližnjih krajih interesirane okolice na železniški promet in obrat, zbrali, prispevali za stroške in najeli odvetnika F. D. Calway, ki je nastopil legalno pot, da se pride stvari do dna in pomaga farmarjem, ki so vsled ukinjenega obrata povsem občutno prizadeti. Mnogo.se je trudil, da se je doseglo obravnavo tega slučaja na sodišču tudi Mr. Ignac Česnik. iz Willarda, kateri je pred leti deloval za na-
lujejo starši, 6 bratov in 4 se-Kselitev Willarda in okolice.
stre, ki vsi živijo na Gilbertu. Naše sožalje rodbini, mladini pa poduk, da naj bod(? bolj previdni o takih prilikah. V našem mestu se bližajo mestne volitve. Kakor vse kaže, bode-mo imeli mnogo kandidatov, med njimi tudi več Slovencev. Ako bo sloga med volilci, lahko dobimo par Slovencev v odbor. —. Naši slovens, farani bo-
Pri zasliševanju je zastopnik železniške družbe odvetnik Bundy podal svoje predloge sodišču, ki so: da Fairchild and Northeastern Railroad se bo zdržala razdiranja proge do 1. aprila 1930. To pa samo, ako se v tem času zglasi kdo, ki bi kupil progo za nadaljni obrat, ali kar hoče in to, da družba dobi za progo ceno, ka-
do priredili s pomočjo svojih'tero bi ji prineslo železje in žen dne 20. oktobra, zvečer v; zemlja, ali morda več. Proga
se proda bodisi skupno ali X delih.
Državna komisija bo baje to ponudbo sprejela in zadeva bo najbrže ponujena železniški družbi Soo Line, katera i-ma stransko progo v Geen-woodd iz Marshfielda. Ponujeno bo tudi najbrže družbi Omaha Line. Koliko bo uspeha in če bodo omenjeni dve železniški družbi sploh se zanimale za ponudbo ostane za enkrat še vprašanje.
V	prejsnih časih, ko so se farmarji še pričeli naseljevati
v	te pokrajine, je zgradil o-menjeno progo znani Foster, ki je tvoril lesno družbo. Pozneje je Foster prodal podjetje v druge roke, ki se niso več brigali za lesni promet in obrat na progi, ki kakor se trdi, se ni splačeval. Obrat je bil večkrat nereden in včasih je bil celo prekinjen. Zdaj je tipanje edino v tem, da če prevzame ena ali druga družba to je Soo Line ali Omaha Line progo in bi upostavili zopet o-brat. Da bi. to dosegli farmarji zahtevajo od državne komisije, da se ne dovoli proge razdreti, toliko časa, da se najde kupca. Ta predlog zagovarjajo s tem, ker če bodo progo razdrli, pride neizogibno de-flacija vrednosti za vso pokx-a-jino, ki je imela od obrata železnice svojo korist. To bi pomenilo hud udarec za prebi-. valce tega kraja. Zato se tega ne sme dopustiti. Upati, je, da se bo tekom zime našlo primerno pot, da se železniško zvezo ohrani in zopet uposta-
vi	v obrat.
N. P.
-o-
O VOLITVAH IN REGISTRACIJI V BARBERTONU.
Barberton, Ohio.
V	tukajšnim "The Akron Times-Press" je bilo pomotoma poročano, da se bo moral vsak, ki hoče letos voliti v našem mestu registrirati ne glede na to, ako je že registriran. Registrirati se bodo morali le oni, ki hočejo letos prvič voliti. Vsi oni, ki so se premaknili iz enega dela v drugi del mesta morajo dobiti takozyani transfer, tam, kjer so se nazadnje registrirali in to potem' nesti v volilni okraj, kjer sedaj stanujejo. To morejo narediti dne 18. in 19. ta mesec. Ravno tako se morajo registrirati vsi tisti, ki žive v krajih, kateri so bili anektirani pred kratkim pod naše mesto, neglede ako se niso premaknili in ne glede nato, ako že registrirani. Ta dva dneva bodo odprte volilne koče od 8 ure dop. do 2 ure popolne in zopet od 4 popoldne do devete ure zvečer.
Vse naše ljud} se opozarja na sejo American—Slovenian Citizens Club (Državljanskega Kluba), katera se bo vršila dne 27. oktobra ob 7 uri zvečer v dvorani "Domovina". Na sejo bodo prišli kandidati za razne urade. Na tej seji se bo tudi sprejelo nad sto novih članov v Klub. Take seje niso v korist posameznim, ampak
celi naselbini in večja kot je udeležba, več bomo imeli kredita in večji rešpekt pred dru-gorodci. Na seji se bo pričujočim razložilo, vse, kar se tiče volitev. Volilni odbor v našem mestu je obljubil, da nam bo preskrbel neuradne glasovnice in tako bo lahko vsak že pred volitvami poznal obliko istih in vsebino istih. Prošeni so vsi, kateri to čitajo, da to kar je tukaj pojasneno povedo tudi drugim, kateri ne čitajo lista. Zadnjič sem naredil pomoto glede večerne šole. Moralo se bi glasiti, da je pouk vsak ponedeljek in sredo in ne v torek in četrtek, kakor poročano.
Anton Okolish, ta j. Slov.-Amer. Citizens Club.
-o-
BANOVEC V SOUTH CHICA-GI..
So. Chicago. 111.
G. Svetozai" Banovec, tenorist Ljubljanske opere, priredi svoj koncert v South Chicagi v nedeljo dne 1. decembra. Koncert je aranžiralo pevsko društvo "Slovan," katero vabi občinstvo brez razlike, da se koncerta sigurno udeleže. Tenorist Banovec proizvaja poleg slovenskih tudi hrvatske in srbske narodne pesmi, ter nastopi tudi v vseh treh narodnih nošah. Prvi del programa bo vseboval težje klasične skladbe ter arije iz poznanih oper, nakar slede domačinke.
Kakor že gori omenjeno, se vrši koncert dne 1. decembra, 1929, ob 2. uri popoldne in sicer v Calumet Park Field House, 98. cesta in Lake Michigan. Ker pripada omenjena dvorana rpestu, se vstopnic pri vratih ne bo prodajalo. Radi tega se prosi, da si vsi, ki se nameravate koncerta udeležiti, "nabavite vstopnice v pred-prodaji. Program in podrobnosti slede.
Za pripravljalni odbor,
Mirko G. Kohel.
Tel. v uradu: Cicero 610. Rezidenca: Cicero 4484.
DR. mm PAULICH
SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK Urad:
2123-25 South 52nd Ave., CICERO, ILL.
(Poleg Elevatorja.)
Uradne ure: Od 9 do 12 dopol., 1 do 5 pop. in 6:30 do 9 ure zvečer. —Ob sredah od 9 do 12 dopoldne. (47)
PREVOZ - DRVA - KOLN
Rojakom sc priporočamo za naročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob času selitve.
Pokličite Telefon: ROOSEVELT 8221.
Louis Stritar
2018 W. 21st Place, Chicaeo, I1L
Dr. Ožbolt Ilaunig:
KAPELSKI RUNT.
Tako naglo še nihče ni jemal slovesa od Kamena."	'
"Kako pa jc bilo v Mežici?" vpraša ga-liški župnik Prunnerja.
"Tam je bilo precej razburjenja," odgovori vprašani; "pravil mi je zadnjič neki rudar, ki koplje tam svinec, da se je župniku Antonu Preglu slcoro slabo godilo. Pa je bil tudi nepreviden, zakaj čim je dobil ukaz od oblasti, da mora odstraniti vse tablice in Bog ve še kaj, je hotel to takoj storiti. A Mežičani so to zvedeli in vdrli v cerkev, ko je mežnar pobiral tablice. Pograbili so ga ter zunaj pošteno naklestili. Ko je prišel župnik v cerkev, da bi napravil red, ga je napadel neki hlapec ter ga udaril po glavi, da je bil ves krvav. Seveda
so ljudje pozneje to obsojali, a pomagati se ni .dalo več. Prosili so župnika odpuščanja in dobrohotni pastir je o tem molčal napram oblastem."
"Tedaj je stvar še dobro končala," pripomni župnik Tacol, "saj meni bi se kaj takega tudi lahko pripetilo, ko bi hotel izvajati ta ukaz, tpda dal sem ga v koš in stvar je rešena. Tudi župnik Franc Leder-wasch v Črni je storil tako,, zato pa ima še vse zdrave ude in mu ni treba celiti ran."
In zasmejali so se vsi, dvignili'kupice, katere-je dal napolniti gostoljubni komen-dator z najboljšim vinom, starim že dvajset let; trčili so in si nazdravljali.
"Ti se lahko smejiš," povzame besedo župnik Prunner; "želim si, da bi tudi tako lahko rešil stvar, toda flegar Reitner ima name piko, ker sem okregal njegovega pankerta,'ko je stal zunaj pred cerkvijo, se norčeval iz božjih stvari in nagajal dekletom. Dvorni dekret z dne 29. aprila 1781, razposlan vsem župnijskim uradom, bi naj veljal tudi za naš kip Device Marije v Trnju. Ze je prirohnel zadnjič flegar k meni, češ, kdaj dam vendar enkrat od-
straniti vse tablice in odvzeti kipu oblačilo, 'tisti.šemi', kakor se je izrazil.. Sveta jeza me je prijela, da bi ga najrajši potisnil skoži vrata!"
"No, k sreči se je prenaglil," meni trški sodnik; "pozabil je namreč na dvorni dekret z dne 1.0, septembra 1784, ki dela izjemo glede tistih Marijinih podob, h katerim: roma množica v posebno velikem štp-vilu. Ko sem to povedal flegar ju, mu je kar sapo zaprlo in odšel je z dolgim nosom."
"Vedno sem vam hvaležen, gospod sodnik, da ste me rešili iz zadrege," reče župnik Prunner ves ginjen; "bal sem se že vedno tega trenutka, ker vem, da bi se ljudstvo razburilo in sitnosti bi imel le jaz.'
"Upajmo, da poteče vse mirno," tolaži* sodnik. "Vem, da je flegat- hud, a vsemogočen tudi ni; meni kar ne more odpustiti, da sem mu tako pokadil. Ker mi drugače ne more do živega, si je nekaj zmislil, da so v trgu tu in tam ponoči nemiri, ko se pijanci vračajo domu. Napravil je iz tega celega slona, češ, da vlada v trgu velik nered in da človek ni več varen življenja. Bil sem zadnjič v Celovcu pri predsedniku visokega apelacijskega sodišča ir. ta mi je
pokazal vlogo flegarja v Ženeku, ki zahteva, da se mora sod ni.i a v Kapli prestaviti k deželski sodniji $ Ženeku, mene pa poslati v pokoj. No, zaenkrat do tega še ne bo prišlo, ker sem pojasnil predsedniku, kaj je resnica,"
Vsi se začudijo, ko slišijo te besede in ne morejo zadosti izraziti svojega ogorčur nja, nad takim početjem.
"Seve, to bi mu prijalo," meni komenda-tor, "da bi imel še večjo oblast in še večje dohodke, pa do tega ne sme priti."
"Tako je," pritrdijo vsi gostje; "dokler je še kaj pravice, flegar Reitrer ne bo sodnik čez Železno* Kaplo."
Solnce se je že nagnilo čez Staro goro, znamenje, da je že pozno popoldne. Kuharica Treza je pa-tudi že poslala vse na mizo, kar je izdelala za to slavnost.
"Kmalu bo zvonilo večernico," meni ga-liškj župnik, ."pot je še dolga, star pa sem tudi že, pripeljati pa.se tudi nisem mogel, ker je konj malo šantav."
"E, boš že še prišel," meni ljubeznjivo komendator, "sedi še in pij, saj Bog v«, kdaj bomo spet tako skupaj.
"Imaš prav," pritrdi mu župnik Tacol;
"le ostanimo še, meni se sicer najmanje mudi, ker imam najbližje."
In obsedeli so še in se pomenkovali, dokler ni stalo solnce že nad Apačami.
Komendator je odprl okno, ker je postalo že soparno v sobi. Gostje so pritlno kadili prijetno duhteče smodke ih tudi cerkvena ključarja se nista dala prositi; kadila sta, da sta bila v enem dimu.
"Slišiš no," pravi komendator proti župniku iz Kaple, "tidl, tidl, dum, ga že imajo, zopet je godba pri Kovaču in Grajnar-ju tako bo celo noč, jutri pa bo bolela marsikoga glava in mošnja bo suha; kako so ljudje vendar a^otni."
"Mladost je norost," meni šentvidski župnik, "ko pa se človek postara, se že spametuje."
"2e re^, pa včasih še stari dedje skačejo tan • po plesišču kot mladi kozli, dekleta se jim pa smejijo."
"Je vedno bilo tako, pa še bo, eden ima na stara leta že čisto počasno kri, drugim pa rojijo še potem, ko je že videl Abrahama, muhe po glavi."	.
Vsi so se zakrohotali nad besedami šent-\ idskega župnika.
Sreda, 16. oktobra 1929.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran S
oooooooooooo o-oo oq^q<>oooo<kh>qoo<)00oowkk><k>o<><xk><khkk>
H
Zapadna Slovanska
Zveza
DENVER, COLO.
ŠNOSLOV IN IMENIK GLAVNIH URADNIKOV. UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Anton Kochevar, 1208 Berwind ave., Puebio, Colo. Podpredsednik: John Faidiga,, 319 W. 2nd St., Leadville, Colo. Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington Street, Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4801 Washington Str., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Building, Pueblo, Colo.
NADZORNI ODBOR: Predsednik: Matt J. Kochevar, Attorney at Law, 328 Central Block, Pueblo, Colo.
1.	nadzornik: George Pavlakovich, 4717 Grant Street, Denver, Colo.
2.	nadzornica: Mary Grum, 4949 Washington St., Denver, Colo.
POROTNI ODBOR: Predsednik: Dan Radcvich, Box 43, Midvale, Utah.
1.	porotnik: Joe Ponikvar, 1030 E. 71st Str., Cleveland, O.
2.	porotnik: John Kocman, 1203 Mahien Avenue, Pueblo, Colo.
URADNO GLASILO "Amerikanski Slovenec". 1849 West 22nd Street, Chicago, I1L
Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Z. S. Z. se priporoča vsem Jugosiovanorp, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kdor želi postati član zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega društva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila in potrebne listine.
SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO!
^q55555OO<K><K><K><K>OOO<kx>OC
ZAPISNIK
VIII REDNE KONVENCIJE ZAP. SLOV. ZVEZE, -VRŠEČE SE V LEADVILLE, COLO., OD 19. DO 23. AVGUSTA 1929.
(Dalje).
Obvestiti se mora tudi prizadetega odbornika, pri katerem se je pojavil nered. In to pismeno ali pa ustmeno, da se lahko zagovarja."
Člen 6. točka 5 se spremeni v toliko, da se glasi "Do"gl. seje meseca januarja in julija.
Člen 7. točka 11. Se črta sledeče: "Izvzeta je le nado-mestilna volitev odbornikov, ki bi v tem času umrli, bili odpoklicani, ali pa če bi sami odstopili.
Člen 8. točka 3. Se izpreme-ni v toliko, da se glasi: "Imenovanje poverilnega odbora po gl. predsedniku.
Člen 8. Se doda nova točka, ki se glasi: "Volitev zapisnikarjev."
Člen 8. Se doda nova točka, med 16. in 17. točko. Nova točka se glasi: "Odobrenje delovanja gl- odbornikov.
Zatem se prečitajo došli br-zojavi in pisma in sicer. Pismo od društva Trail ■ Blazers št. 41. Denver, Colo. Društvo pozdravlja konvenčno zbornico, ter ji želi največjega uspeha. Pismo poslano po predsedniku društva Joseph Shubal. Brzojav od društva 36. So Chicago, pozdrav delegatu
ke, da se vse te prepirljive za-'deve lepo mirnim potom poravnajo ter da prizadete stranke eden drugemu odpustijo. 'Zatem so imeli nekateri dele-gatje prav ginljive govore, pohvalili porotni odbor, ker je tako lepo in bratski ter modro razsojal težke probleme.
Brat John Germ nato poživlja vse prizadete stranke, da naj se pomirijo, naj pozabijo britke prepire, ki so nastali med sedanjimi in bivšimi gl. odborniki. Predlaga obenem, da naj sobrata Anzichek in O-koren, sežeta vsem prizadetim strankam v roko, ter s tem po-kažeta, da sta pripravljena, od sedaj naprej delovati z roko v roko z gl. odborniki
Br. Anzichek, kakor tudi brat Okoren, obljubita, da bosta vedno delovala za napredek Z. S. Z. In gledala bota, da se vse sporne zadeve v Denver-ski naselbini med sočlani poravnajo. Prosita, da ako sta kedaj koga razžalila posebnb gl. odbornike naj jim to odpustijo. Nato prideta na oder ter si sežejo v. roko gl. odborniki in v pričo konvenčne zbornice si vse prizadete stranke obljubljajo med seboj bratsko lju-
Zatem je bil stavljen predlog da se včerajšnji zapisnik dopoldanske seje z gori označenim dodatkom sprejme. Predlog vsestransko podpiran in soglasno sprejet.
Zatem se čita zapisnik četrte ali popoldanske seje, katerega se z malimi popravili sprejme kot čitan.
Na dnevni red pride resolucija, katero je* priporočal so-brat predsednik nadzornega odbora. Ta resolucija se tiče inkorporacije. (Articless of Incorporation) Resolucijo se je včeraj prečitalo, in vsak posamezen delegat ima iztis iste.
Br. konvenčni predsednik vpraša zbornico, ali so pripravljeni glasovati o resoluciji? Predlagano in podpirano je bilo, da se resolucija sprejme kot se glasi, tgr da se o resoluciji glasuje javno. Predlog soglasno sprejet.
Volitev.
Da se resolucijo sprejme, je bilo oddanih 50 glasov.
Proti resoluciji, nobenega glasu.
Torej je bila resolucija sprejeta soglasno.
meats shall be promulgated and adopted in the manner prescribed By the by-laws.
Article VI.
The principal business of said Association will be carried on in the State of Colorado, and all other states of the United States of America, and territories thereof, and Dominion of Canada, wherein people of Slavic nationality and descent live and reside.
Predlagano in podpirano in soglasno sprejeto, da se da tiskati 200 iztisov konvenčnega zapisnika.
Zatem zopet pridejo na dnevni red pravila.
Člen 9.
Točka. 1- Se spremeni v toliko, da se bo glasila. Namesto od 5 društev iz 5-tih različnih držav. Naj se spremeni, da se glasi: "20 odstot. Celokupnega članstva.
Točka. 2. Se sprejme po starem.
Točka. 3. Pri tej točki se črta v zadnem stavku, "Izre-žejo lahko glasovnico iz glasila, in na glasovnico lahko volijo." Nadomesti se. "Jim mora tajnik poslati glasovnice."
Točke. 4. 5. in 6. Se sprejme po starem.
unicago, pozuiav ucicgfli« ------
Mutz-u in konvenčni zbornici, |bežen in spoštovanje eden do želi konvenčni zbornici Willi-;.dru£e£?
am Vidovich, predsednik društva.	>y-
Zbornica jim zakliče trikrat Slava!
Zatem brat predsednik zaključi sejo ob 5. uri popoldne.
Anton Kochevar, konvenčni predsednik.
John Germ, konvenčni zapisnikar.
Anton Mutz, pomožni zapisnikar.
Peta seja VIII. dne 21. avgusta 1929 dopoldne.
Predsednik odpre sejo točno ob 8. uri zjutraj. Sledi čitanje imena gl. odbornikov in delegatov. Navzoči so vsi.
Zatem se čita zapisnik, od včerajšnje dopoldanske seje. Zatem prosi za besedo sobrat Fr. Boitz, predsednik konvenčnega porotnega odbora. Ter razjasni, da, se je sinoči zbral skupaj konvenčni povotni odbor, in z ozirom na to, da je k on venčna zbornica odpustila in oprostila ' sobrata Adolph Anzichek in Frank Okoren, je prišel konvenčni porotni odbor v aferi sobrata John Shut-to, do sledečega zaključka. Odpusti naj se tudi sobratu Shutte, za prestopke fn krivico, katero je povzročil, neka-r terim gl. odbornikom. Mi kot porotni odbor konvencije po-
V zbornici nastane silen a-plavz, v znamenje zadovoljstva cele zbornice.
Izjava konvenčnega porotnega odbora.
Obtožba, katera.je bila proglašena dne 19. avg. 1929. na osmi redni konvenciji Z. S. Z. glede sobrata John Shutte, o-menjena obtožba se tem potom razveljavi
Ki se glasi:
Mi spodaj podpisani. Konvenčni porotni odborniki, smo prišli do sledečega zaključka. Ker je zbornica '8. redne konvencije Z. S. Z. odpustila vse pregreške sobratoma Adolph Anzichek in Frank Okoren, in ker je naša želja, da kolikor mogoče ugodimo želji konvencije. Izjavljamo, da naj se tem potom odpusti vse prestopke sobratu John Shutte-ju, in mu ni potreba podpisati preklica, kot to zapovedano, v zapisniku seje z dnem 20. ta mesec. Ker omenjeni brat je bil itak že kaznovan s suspendiranjem.
Vendar pa gori omenjeni odbor želi,'da se za prihodnja štiri leta izvoli tak porotni odbor, da se bo točno in brezpo-, gojno ravnal po pravilih.
Frank Boitz, predsednik.
Leo^ Jurjovec, zapisnikar. Frank Strginar, Peter Blat-
zivljamo v,se prizadete stran- nils, John Mramor.
RESOLUTION.
Be it resolved by the delegates of the Western Slavonic Association in j convention assembled that the Articles of incorporation of the Western Slav-i onic Association of the L'jiited States j of America be and are hereby amended and that the following constitute full' and complete Articles of incorpora-' tiou as amended of sdid Association.
Article I.
The corporate name of our Association. shall be "Western Slavonic Association," and the interpretation thereof in Slovenian shall be "Zapadna Slovanska Zveza."
Article II.
The Association is formed and incorporated solely for the mutual benefit of its members and their beneficiaries, and not for profit, having a lodge' system with ritualistic form of work and a representative form of government and providing for the payment of .benefits on the death of its members and upon disability arising through sickness or accident; to unite fraternally all male and female persons of Slavic nationalities and to accept into membership persons, of the white race who are able to speak the English language providing all such persons arc between the ages of sixteen and fifty years, of . sound bodily health and good moral character, for their s;ocial, intellectual and moral welfare and to provide death, funeral, sick, accident and disability benefits for such members and their beneficiaries; to encourage, foster and develop the Juvenile Department of said Association, and to accept into membership in said -Department juveniles between the ages of one and sixteen years subject to the same restrictions as to race, language, health and character applicable to the Adult Department; to levy and collect assessments from such members for the payment of benefits extended to such members and the accumulation of necessary reserves; to acquire by purchase or otherwise such real and personal property as may be necessary for the purpose of said Association; to own, hold, sell, lease, and convey such real and personal property as may be acquired or accumulated in the conduct of the affairs of said Association; to do any and all acts within the scope and'power of fraternal organizations as may be provided by the laws of the State in which the said Association may engage in business.
Article III.
The corporate powers, government and management of the affairs of said Association shall be vested in the following supreme officers, to-wit: President, Vice - President, Secretary, Treasurer, and three Trustees, which, as a group, shall be designated "Executive Board '; a judicial committee of five and the Supreme Medical Examiner. The duties and powers of such officers shall be such as prescribed by the By-Laws of said Association.
Article Iv.
The supreme officers shall be elected at the regular convention of the delegates of said Association for. a term of four years from the first day of January, next succeeding their election and shall hold office until their successors are duly elected and qualified or appointed and qualified as hereinafter provided. Only supreme officers or delegates to such convention shall be eligible for such offices. In the event of a vacancy in any office prior to convention or upon the failure, of any duly elected officer to qualify prior to the time that it has become encumbent upon him or her to. assume the duties of his office then such vacancy shall be filled in the lhatmer provided by the By-Laws. • The Secretary and Treasurer shall reside in the city where the principal office of said Association is located.
Article V.
The Executive Board shall have the power to make such prudential bylaws as they may deem proper for the management and conduct of the affairs of said Association and to repeal, amend or modify existing by-laws and such other bv-]«yws as may hereafter be enacted, provided, however, lliat such enactments, repeals, und umend-
Odpoklic.
Točka. 7. Se sprejme z dodatkom- Ako kedo širi obrekovanje, ter z istim ponižuje svojega souradnika, in s tem povzroča prepir in razpor med člani, in z besedami in dejanjem prinaša (dela) sramoto Zvezi.
Člen 10.
Točka. 1. Se popravi. Namesto prvega januarja, naj se glasi:, "S prvo sejo v mesecu januarju.
Točka. 2. Se črta beseda "nominacija." Nadalje se črta beseda "tajno'!. In se jo nadomesti z besedo "javno."
Točka. 3. Se sprejme po starem.
Točka. 4. Se sprejme z dodatkom. "Vsako društvo ima pravico postaviti svojega kandidata, ki ima pravico biti voljen."
Zatem sledi 15. minut odmora.
Po odmoru.
Člen 11.
Reprezentacija in volitev delegatov.
Na dnevni red pride vprašanje reprezentacija delegatov za prihodnjo konvencijo. Vname, se daljša debata, v katero posežejo skoro vsi delegatje in delegatinje. Stavljeni so bili razni nasveti. In po daljšem razmotrivanju so bili stavljeni sledeči predlogi.
1.	Predlog je bil, da se pošlje za 25 in do 100 članov, enega delegata, in potem za vsakih 100 nadaljnih članov po enega delegata več.
2.	Predlog je pa, bil da se posije za prvih 50 članov enega delegata, in potem pa za vsakih nadaljnih 100 članov po enega, delegata več.
Predlagano podpirano in soglasno sprejeto, da se o teh predlogih voli javno.
Sledi volitev:
Za predlog od 25 do 100 članov je bilo oddanih .18 glasov.
Za predlog 50 članov enega delegata in potem pa za vsakih nadaljnih 100 enega delegata več, je bilo oddanih 26 glasov. Tore.[ je ta slednji predlog postal pravomočen in to pomeni, da se bo delegacija za prihodnjo konvencijo volila sledeče. Ako bo društvo štelo 50 članov bo poslalo enega delegata, ako bo štelo 150 članov bo poslalo dva delegata 250, članov tri delegate itd.
Predlagano in podpirano, da imajo ona društva, ki imaT jo manj kot 50 članov, pravico združjti se skupaj, da na ta način skupaj štejejo 50 planov, in da zamorejo poslati delegata. Take društva mora gl. tajnik, združiti pred, konvencijo, in to . kolikor mogoče' v bližini. Predlog sprejet soglasno.
Točka. 2, Se spremeni. Namesto volitve v maju in juni-
ju, naj se glasi:
"Nominacija delegatov naj se vrši v maju in volitev v mesecu juniju. Društva, ki ne bi volila svojih delegatov v mesecu juniju izgubijo pravico do reprezentacije na konvenciji."
Točka 3. Se spremeni. Namesto tri mesece, naj se glasi: Šest mesecev.
Točka. 4. Se spremeni namesto 31. maja, naj se glasi: 30. junija.
Člen 12.
Točka 1. Se sprejme kot čitana.
Točka. 2. Se spremeni in doda. Ispremeni se. Namesto 6.00 se plača $7.00 dnevnice. Doda se sledeče. Delegatom in gl. obornikom se plača tudi spalne vozove, ako so oddaljeni več kot 500 milj od mesta, kjer se vrši konvencija.
Člen 13.
Točka. 1. Se sprejme popravkom. Črta se: "Odbora ali."
Točka. 2. Se sprejme z dodatkom. "Glavni podpredsednik se mora udeleževati sej gl. odbora vsaj enkrat na leto in to meseca januarja. Podpredsednik ima v oskrbi mladinski oddelek. Podpredsednik je vrhovni vodja mladinskega oddelka Z. S. Z.
Točka. 3. Se sprejme z dodatkom, ki se glasi: "Glavni tajnik mora objaviti v glasilu zveze, vsak mesec imena in svota vseh članov, ki so prejeli od zveze bolniško podporo, poškodnino, ali pa kako nagraT do.
Točka. 4. Se sprejme s popravkom, da se glasi: 60. dni, namesto 30 dni.
Točka. 3. Na strani 25. se sprejme.
Točka. 4. Na strani 25. se sprejme.
Točke. 5. 6. 7. in 8. se sprejmejo po starem.
Dolžnosti blagajnika.
Nova točka. Blagajnik hrani ključe od varnostne shrambe (Safty Vault) v nobenem slučaju, pa ne sme on vzeti iz shrambe vrednostnih listin. Ampak v vsakem slučaju mora biti zraven tudi gl. tajnik.
Predlagano in podpirano, da se gori označena točka v celoti sprejme. Predlog soglasno sprejet.
Ker je bila 12, ura zaključi predsednik dopoldansko sejo.
Anton Kochevar, konvenčni predsednik.
J. Wm. Germ* konvenčni zapisnikar.
Anton Mutz, pomožni zapisnikar.
Šesta seja dne 21. avgusta 1929. popoldne.
Predsednik odpre se ob 1.30 in pove zbornici, da se bo zborovalo do pdl šeste ure, in to zato, ker je delegacija zgubila pol ure časa z slikanjem.
Zatem se»čitajo imena gL u-radnikov in delegatov, in navzoči so vsi.
Mr. Frank Zaitz Jr. član društva Planinski Bratje štev, 5. Vabi vse navzoče delegate in gl odbornike, da se delegacija udeleži izleta, katerega on priredi v počast delegatom in gl. odbornikom in sicer v petek popoldne ob 5. uri.
Zbornica vzame povabilo z veseljem na znanje in sklene, da se izleta udeleži. Ob enem se zbornica zahvali sobratu Zaitfc-u, za njegovo povabilo.
Delegatje od društva Planinski bratje št; 5. in od društva Planinke št. 20. Vabijo, da se vsi delegatje udeleže banketa, katerega prirede o-menjena društva v počast delegaciji 8. konvencije Z. S. Z. in to v četrtek dne 22. avgusta ob 7 uri zvečer. Prosijo tudi, da bi zbornica v četrtek popoldne nekoliko prej prenehala zborovati, da bi na ta način dali priložnost ženskam in dekletom, da bi vse pripravile. Zbornica se zopet temu velikodušnemu povabilu s hva-
ležnostjo odzove in ob enem sklene, da se v četrtek popoldne zaključi seja ob 4 uri. Za tem se zopet preide na pravila.
Nadzorni odbor.
Točki. 1. in 2. Ostaneti po starem.
Točka 3. Se sprejme z dodatkom. "In Public Utilities obveznice."
Točka. 4. Se sprejme s pripombo, da se črta beseda: "u-nijska."
Točke. 5. 6. in 7. Se sprejmejo po starem.
Točka. 8. Se sprejme z dodatkom da se doda beseda: "izvrševalnega."
Porotni odbor.
Točke, 1. 2. 3. in 4. Se sprejmejo po starem.
Točka 5. Se sprejme. Črta se le besede. Potom splošnega glasovanja. In se nadomesti z besedo "Namestnik."
Točka. 6. Se sprejme. Črta se samo beseda. "Treh." '
Vrhovni zdravnik.
Točka. 1. Dolžnosti in pravice Vrh. zdravnika se sprejme, po starem.
Jamščevine gl. uradnikov.
Predsednik $1.000 poroštva. Tajnik $10.000 poroštva. Blagajnik $10.000 poroštva. Nadzorniki vsak po $1.000 poroštva. Vsa druga poroštva gl. uradnikov odpadejo.
Zvezine seje.
Točka, 1. Se sprejme, pc starem.
Točka. 2. Se sprejme, z iz-vzemši, da se črta. "V vseh o-zirih mora tudi gl. porotni odbor glasovati z večino glasov.
Glasilo.
Med delegati se vname debata zaradi glasila. Predlagano in podpirano, je bilo, da ta konvencija ustanovi takozvani tiskovni odsek. Ki se naj izbere iz članov gl. odbora. In katerega ima pravico izbrati gl. odbor iz svoje sredine. Predlog je bil vsestransko podpiran in sprejet z veliko večino.
Točka glasila se sprejme po starem. Doda se pa sledeče:
Glasilo naj prinaša članke v slovenskem in angleškem jeziku, kateri bodo pomagali, da bo Zveza tem bolj rastla.
Izobraževalo svoje članstvo socijalno in inteligentno, razširjalo dobro voljo in harmonijo med svojim članstvom.
Glasilo naj ne priobča nobenih člankov, ki so verske ali politične vsebine (od svojih članov.)
Nikdar naj tudi ne poroča nobenih žaljivih ali osebnih napadov niti na posameznega člana, društvo, ali Zvezo.
'Glasilo naj vsaj vsaki mesec enkrat odmeri nekoliko prostora za angleško poslujoča društva in mladinski oddelek.
Ako glasilo prejme kak dopis ali poročilo, ki je žaljive vsebine naj istega pošlje v pregled in odobritev tiskovnemu odboru Zveze.
stoprocentne.
Večkrat se prigodi, ko vidim tega! ali onega člana in ga vprašam: ti, dragi moj prijatelj, daj, pridi na prihodnjo sejo; imamo važne stvari za ukrepat, pa me presenečen vpraša, kaj je sedaj tretjo nedeljo v mesecu seja? Kedaj ste pa to preuredili in kaj še ne pride na dnevni red ko mu povem, je vsako tretjo nedeljo v Slovenskem Delavskem domu — kaj tudi tja ste se preselili! Veš, dragi moj član in članica, ni vse, da plačaš vsaki mesec svoj asesment, pa mirna Bosna; ne, temu ni tako; ti, ki tako misliš in delaš, te jaz kakor tudi več drugih še nimamo in te tudi ne moremo imeti za dobrega člana, ker tudi član ne more in tudi sploh ne ve in tudi vedeti ne more, kaj je društvo ter kaj se sklepa v društvu, potem se pa lahko ta ali oni jezi, češ, kaj ste to in ono sklenili! — Vsakemu takemu jaz pravim, na sejo bi prišel, pa bi s_e tam pomenili o tem in onem.
Ne veš dragi čitatelj teh vrstic, kako je te?ko za tajnika in sploh za celi odbor potem vsem ustreči, kot v resnici povedano, ako si članstvo niti toliko ne vzame čase, da bi vsaj vsake trimesečne račune slišali, seveda ne, ker ga ni nikdar na sejo, enkrat je bil na seji, kar je član društva, in to samo takrat, ko je bil sprejet v društvo, potem pa nikoli več.
Pišem vam te vrstice ne zato, da bi mislil tukaj katerega .kaj žaliti ali celo kateremu kaj predbacivati, o ne, in še enkrat ne, ampak samo zato, ker bi iz srca rad videl vse naše člane kot brate in sestre, brez izjeme vse skuprj zbrane prihodnjo nedeljo, to je 20. ol -tobra točno ob 2. uri popoldne v sejni sobi št. 3 Slovenskega Delovskega do-ma, ker Te na ta način bomo završili pravo delo, ki nas čaka ob priliki raz-:itja in blagoslovitve naše zastave 10. novembra t. I.
Ne bo nikomur žal, ako bi prišel na sejo; je veliko reči, ki se bo moralo ešiti in kakor rečeno, vsi veliko več ;torimo, kakor samo mogoče 4 ali 10 clanoy. Veliko bo dela in veliko se bo lalo napraviti, ako bo pomoč vsestranska.
Ne vem in tudi prepričan sem, da ne bodo vsi člani niti videli, še manj pa brali tega mojega poziva. Zato pa Hani, ki boste brali te vrstice, vprašajte svojega brata člana, če je videl kaj je bilo pisano v Amer. Slovencu, našem glasilu. Ako ti bo rekel, da ne, povej mu, da je bilo zapisano, da se vsi člani društva Washington št. 32 ZSZ. v Clevelandu, prav vsi, vabijo na sejo 2. oktobra; povej mu čas in prostor, pa da naj nikar ne pozabi.
Obljubi mu. da boste tega malega našega tajnička prav presneto grdo o-štimali, ker take. reči daje v časopis, da se ne zanimamo za društvo in ne njegove seje, tako mu obljubi, povej mu, da .se. ta reč njega najbolj tiče, ker sploh ni niti našega glasila.v roke prijel ter pogledal, kaj se, v Clevelandu godi pri dr. Washington.
Mislil cam ravno zaključiti, ko se "j spomnim še to: dne 26. vsakega meseca je zadnji dan za plačilo asesmen-ta. Kakor rečeno, ni pravi član, če ne obiskuje redno društvene seje; ravno tako bi tudi rekel, da je pozabljivi 'član, ker pozabi, da mora tajnik vsaki mesec vse svoje, papirje skupaj spravit in preračunat dohodke ašesmenta in tega potem poslati Zvezi. Kako je težko, ko gleda človek, račun Zveze, ki mu ga pošlje vsaki mesec, pa. mu mogoče manjka 20 ~ ali še več dolarjev. Zatorej bodimo stoprocentni člani društva, da bo tudi društvo potem sto-procentno napram Zvezi, da bomo lahko rekli, od našega društva pa ni nikdar noben suspendiran. Na tako društvo bo zveza ponosna in ponosni bomo tudi mi, da smo vredni imena društva Washington, kakor je cela Amerika ponosna na ime našega bori-tclja Genrge Washingtona, Torej zapomni, si: 20." oktobra ob 2. uri pop.! Vsem udani.
John Pezdirtz, tajnik. -o-
SPOMINI IZ 8. REDNE KONVENCIJE Z.S.Z. V LEADVILLE, COLO.
So. Chicago, 111.
Splošna določila.
Se črta vse. Izvzemši. "Poslovni jezik Zveze je slovenski in angleški.
l
Dopisi lokalnih društev
i
1
...............................................
ČLANSTVU DR. WASHINGTON
ŠT. 32 Z.S.Z.
Cleveland, O.
Ker so zadnje čase v našem društvu velike priprave in agitacije, du se dart, kateri je odločen za blagoslovitev in razvitje naše zastave, tembolj veličastno proslavi, si usojam tukaj v tem dopisu pozvati nekatere naše člajle k malo večji agilnosti, da bi s skupnimi močmi naredili to, kar se da narediti, če je delovanje vsestransko. Nimom v mislih tukaj člane po- osebnosti, ampak kot celoto.
Naj dam tukaj priznanje nekaterim našim članom, ki so v resnici člani vredni imena, da so .člani društva, ker so vsako tretjo nedeljo na svojem mestu, to je na prostoru, kjer se vrši društvena. seja; take člane jaz imenujem
V "začetku mojega dopisa prosim vse one, kateri so pričakovali dopisa od mene, da mi oprostijo, ker se nisem tako dolgo oglasil. Vzrok je, prvič, ko sem pogledal v fflasilo prvi teden glasilo preobloženo z dopisi delegatov z vseh strani. Čutil sem, da bom povzročil še večjo nadlego in preoblože-nost našemu glasilu, ako še jaz začnem kaj pisati o naši konvenciji; drugič sem bil pa res tako zaposlen, da si skoraj nisem upal vzeti pereKa v pretežko utrujeno roko.
Moje misli in spomini na konvencijo so bili v meglo zaviti, ko sem se spomnil na čisto, plavo nebo v Colorado.
Nekoliko časa pred odhodom bi sko-rai bil odklonil častno mesto delegata našega društva. Naenkrat dobim pismo od brata Jurjovec-a od društva št. 33, v katerem mi poroča, da je bil izvoljen delegatom od njih društva, in ■ f v pismu me je opomnil, da lahko potujeva skupaj, lznenadene ponudbe sem bil zelo. vesel in nedolgo potem me je sobrat Jurjovec s svojo družino skupno obiskal na mojem skromnem domu, kjer sva se tudi bolj natanko dogovorila in obenem mi je bil na razpolago, da mi on preskrbi turist-tiket, ko bo kupil svojega.
Pri tej priči sem spoznal v sobratu Jurjovec dobrega inteligenta in zelo uljudncga človeka in to je vse ono, kar me je napotilo na 8. redno konvencijo ZSZ. v Leadville, Colo.
Po d.ogovoru mi je sobrat Jurjovec sporočil, da že ima vozni listek za oba, nakar je prišel čas, da odrineva iz vetrovnega mesta v gorato deželo.
Na IS. avgusta ob 9. uri zvečer sem se poslovil od žene in mojih treh najdražjih med 2. in 5. letom ter od društvenega predsednika in drugih članov našega društva, ki so me posetili orne-
(Dalje na 4. strani.)
t»»t»»f»»Wl»»
> OOOOOOOOOOOOO j »OOOOOOOOOOOOO I
ooooooooooooo •
OOOOOOOOOOOOO i OOOOOOOOOOOOO | OOOOOOOOOOOOO I OOOOOOOOOOOOO i OOOOOOOOOOOOO | OOOOOOOOOOOOO < OOOOOOOOOOOOO < OOOOOOOOOOOOO 4 0000000000000» OOOOOOOOOOOOO 4 OOOOOOOOOOOOO < OOOOOOOOOOOOO 4 OOOOOOOOOOOOO 4
ooc*>ooooooooo 4

T. C. Bridges:
Ma pomoč
ROMAN.
*	OOOOOOOOOOOOO	1 ' OOOOOOOOOOOOO	j 11 OOOOOOOOOOOOO	J
►	OOOOOOOOOOOOO	J
►	OOOOOOOOOOOOO	j {	DOOOOOOOOOOOOt	.
| >oooooooooooo< J
' OOOOOOOOOOOOOl J
►	OOOOOOOOOOOOO! j
•	OOOOOOOOOOOOOl j
»oooooooooooooi;
» OOOOOOOOOOOOO »OOOOOOOOOOOOO »OOOOOOOOOOOOO » OOOOOOOOOOOOO j
►	OOOOOOOOOOOOO
» OOOOOOOOOOOOOL J
Zato zdaj on prav toliko ve ka- kor mi."
"Potem pa nima pomena, da bi zasledovala tiča, ki je bil tukaj," pravi Sam, ki je imel navadno posebno zdrav smisel za vsakdanje življenje. "Pač pa morava profesorja obvestiti o tem, kar se je zgodilo in sicer čim prej."
"Prav imaš, Sam, toda kako naj to storiva?"
"Ti imaš njegov naslov, ne? Torej mu pač lahko brzojaviš."
"Tukajšnja pošta se ne odpre pred osmimi zjutraj, zdaj pa še ena ni. Preden dobi profesor brzojav, bo Gadsden že odrinil."
"Da, to je res," reče Sam resno. Nato pa za hip premišljuje. "Poslušaj, Jim! Kaj misliš, ali bi mogla z njim govoriti po telefonu?"
Jim se zdrzne. "Sfeveda! Le kako, da se nisem na to spomnil?"
Nato pa mu zopet upade pogum. "A kaj nama to pomaga, ko v t-asi ni telefona!"
"To naju ne bo nič oviralo. Vzamem tvoje kolo in skočim v Bude. Tam pa imajo službo celo noč."
"Jaz pojdem!" reče Jim.
"Ne, Jim. Kam hočeš s tako roko! Napiši, kaj naj povem in daj mi denarja, pa stvar izvršim jaz."
Sam se obleče kot bi mignil, Jim pa mu da pisano sporočilo in nekaj denarja. "Profesorjeve telefonske številke ne vem," pravi Jim, "stanuje pa v hotelu Horvard v Norfolk Street in če prosiš uslužbenca, ti bo dovolil pogledati v londonski telefonski imenik in boš številko lahko poiskal."
"Jo bom že na kak način poiskal, lahko se zaneseš!" pravi Sam, ko pripelje kolo iz lope in skoči nanj. "Še preden se bo danilo, bom nazaj."
"To je pa res fant kakor da bi bil iz železa!" pravi Jim, ko gleda za njim in za kole-sovo lučko, ki se je migljaje izgubljala v daljavi. Nato pa se obrne in gre počasi nazaj proti hiši. Belil si je glavo in se izpraševal, kako za božjo voljo je Gadsdenov človek mogel priti do ključa in odpreti lopo. Ključavnica je bila dobra in ne take vrste, da bi jo mogel zlahka odpreti z vetrihom. Jim sam je skrbel za to. Ključ pa je tudi bil samo eden in Jim ga je hranil v predalu v svoji spalnici!
Ko je prišel do hiše, ga je še neka druga stvar iznenadila, da se namreč Mrs. Trant ni zbudila. V njeni sobi ni bilo luči. To je bilo prav čudno, saj je imela rahlo spanje, on je pa tudi toliko klical in Sam toliko kričal, da je bilo hrupa več ko za potrebo. Spomnil se je tudi, kako mu je Sam pravil, da je pred-sinoči videl Svojo teto šteti denar. Grda sum-nja mu. je začela vstajati v duši in mesto da bi šel takoj v hišo, stopi v lopo za radio, odklene omaro, vzame iz nje svoj denar in ga vtakne v žep. Nato pa se vrne v svojo spalnico, se vleže in zaspi.
Naenkrat se zdrzne in zbudi. V sobi je bil že svetel dan. Kakor puščica skoči pokonci in gre k oknu. Niti toliko si ni vzel časa, da bi nataknil copate, ampak hitro stopi iz sobe in čez hodnik v Samovo spalnico. Nalahno odpre vrata in pokuka v sobo, toda videl je, da je prazna. "Pa bi že moral biti nazaj!" reče v skrbeh. "Da pride s kolesom V Bude in nazaj, vendar ni mogel potrebovati več kot dve uri!"
Jim gre torej v svojo sobo nazaj, se hitro obleče in gre v lopo. Pa kolesa ni bilo tam in tudi za Samom nobenega sledu. Jima je to prav zares zmedlo; ko se je še prepričal, da Sama tudi nikjer okoli doma ni, začne stopati po cesti dol. Zgodaj sinoči je padlo nekoliko dežja, zato so se sledovi novih kolesnih cevi v posušenem prahu prav dobro poznali. Vodili so po cesti naravnost naprej tja do Gadsdenovih vrat. Tam si lahko iz sledov sklepal, da je Sam stopil s kolesa; zakaj je to storil, si pa Jim ni mogel misliti. Vhod na zasebno pot je bil posut s peskom, zato sledov ni bilo več lahko razločevati in Jim gre nekaj časa po cesti naprej, da se prepriča, če ne bi morda našel še drugih sledov. Pa ni jih bilo, zato gre spet nazaj k vratom, malo premišlja, pa pride do zaključka, da Sam ni šel nikamor naprej.
Če je pa stvar taka, potem je jasno, da je moral iti skozi GadsdenOva vrata in Jim je sklepal, da ga je ustavil Gadsden ali pa njegovi ljudje, kajti ni si mogel misliti, da bi šel Sam k njemu sam od sebe. Saj je bilo prav po Gadsdenoyo, ako je prišel na tako misel. Njegov sel mu je gotovo povedal, da so ga lovili, Gadsden pa je seveda nekoliko pomislil, kaj bi fanta utegnila zdaj ukreniti, zato je sklenil storiti vse, da ne bosta mogla profesorja Thorolda obvestiti. Vse to je bilo vendar jasno kot beli dan; Jim bi bil najrajši samega sebe pretepel, da ni že prej prišel na to.
Naenkrat ga pograbi jeza. Gre naravnost na vrata in pritisne na kljuko. Toda čudno! Vrta niso bila zaklenjena. Odpre jih torej in stopi noter in tako je prvič v svojem življenju stal na Gadsdenovih tleh.
15. V levjem brlogu.
Gadsdenovo posestvo je bilo veliko in nagnjeno proti strmim pečinam ob morju. Obdajal ga je visok in trden kamenit zid; dasi je bilo nekoč dobro obdelano, jc bilo zdaj videti pusto in zanemarjeno in je kazalo, da se lastnik zanje nič ne zmeni.
Jim je bil tako jezen, da se ni brigal za previdnost. Šel je po dovozni cesti kar naprej k vežnim vratom ter pritisnil na gumb električnega zvonca. — Seveda ni resno mislil, da bi bil že kdo pokonci, zato je zelo o-strmel, ko se skoraj isti hip vrata odpro in si stoji oči v oči z Gadsdenovim podgani podobnim tajnikom Sneedom nasproti.
Potovanje za praznike v
Jugoslavijo
ODHOD IZ NEW YORKA
3.S. GEORGE WASHINGTON 13. nov. — 14. dec. S. S. LEVIATHAN 21. nov. — 7. dec.
S. S. PRES. HARDING 27. nov. S. S. PRES. ROOSEVELT 30. nov. S. S. REPUBLIC 11. dec. Vse ladje, razen LEVIATHAN, plovejo direktno v PLYMOUTH, CHERBOURG in BREMEN. LEVIATHAN gre naravnost v CHERBOURG in SOUTHAMPTON.
Odločite se, prebiti letos radostni predbožični čas v svojem rodnem kraju.
Izvršite žc zdaj vse priprave, da boste prebili čas bližajočih se praznikov z svojimi dragimi, in da boste obiskali mesta svojega detinstva .
Izberite si katerokoli izmed izbornih ladij United States Lines, da boste uživali izborno potovanje, udobnost in zabavo, glede katere so te ladje svetovno znane.
Kupite si povratni vozni listek, da zagotovite mesto za vaš povratek. Ako niste državljan Zed. držav, Vam bodo United States Lines pripomogle do povratnega permita.
Za popolna pojasnila, cene in posebna potovanja, obrnite se na svojega lokalnega agenta, ali pa pišite naravnost na
United States Lines
110 So. Dearborn St, Chicago, 111.—45 Broadway, New York City
JOS. SNIDER
v zvezi
Hartford Undertaking Co.
Denver, Colo.
South 3296
1455-57 Glenarm St.,
Keystone 2779
te priporoča rojakom za naklonjenost. Vodi pogret po cenah in v najlepšem redu.
Javne zahvale.
ALPEN TINKTURO zoper izpadanje in za rast las sem rabil z najboljšim uspehom, za kar vam 'ostanem vedno hvaležen. F. Bosanec, Box 738, Schumacher, Ont., Can. — Pri-poznain, da je Vaša Bruslin tinktura zoper sive lase v resnici zelo koristna; meni so postali lasje popolnoma naturni. Vam hvaležna Frances Polich, Chicago, 111. — Bruslin tinkturo zoper sive lase sem rabil z najboljšim uspehom; lasje izgledajo kakor mladeniču pri 16. letih; ostanem Vam hvaležen Sim. Zuber, Box 310, Kirkland Lake, Ont., Cana. — Wahčič Fluid zoper revmatizem in trganje po kosteh je v resnici najboljši na svetu; moj prijatelj je ležal 3 mesece bolan na rev-matizmu, in ko je začel rabiti Fluid, ie v 8 dneh popolnoma ozdravel, za kar Vam ostane vedno hvaležen; tudi meni blagovolite takoj poslati Vašega hvale vrednega Fluida ena steklenico; Joseph Jenich, 283 Droiullard Rd., Ford City, Ont., Cana. — Moram v resnici pripoznati, da je Vaša Elza žavba najboljša na svetu zoper rane, mozulce in srbečo kožo; se Vam lepo zahvalim za Vašo pošteno postrežbo. Vam hvaležni D. Brankovan, P. O. Box 48, Ambler, Pa. — Imel sem kurje oči na nogah in bradavice na rokah in v treh dnevih sem si popolnoma odstranil nadležno spako. Vam hvaležni John Grabian, 3307—7th St.. St. Louis, Mo. — Imam še na stotine zahvalnih pisem za te in druge bolezni. Zdravila so garantirana; pišite takoj po brezplačni cenik.
JACOB WAHČIČ, 1436 E. 95th St., CLEVELAND. O.
Kdor v Amer. Slovencu" oglasi, se mu kupec takoj o-glasi!
(Nadaljevanje s 3. strani.)
njeni večer pred odhodom. Sedel sem na avtomobil mojega prijatelja, kateri me je odpeljal do sobrata Jurjovec-a, da tako skupaj odideva na kolodvor, odkoder naj nas Lukamatija pelje na zaž-jljeno mesto.
F.o sem stopil v hišo sodelegata, sem bil iznenaden, ker sem našel polno ljudi v hiši. Koliko jih je bilo ne vem, vem samo, da so me vsi prav prijazno sprejeli, posebno pa Mr. in Mrs. Jur-jovje kot sopotnika delegata, za kar na tem mestu izrekam prav prisrčno hvE.lo vsem. Na veselih obrazih sem opr.zil nekako žalovanje po sosedu in sobratu, ker jih bo zapustil za nekoliko časa. Mogoče je bila bojazen, da ga zadene kaka nesreča na poti, kajti tega je danes preobilo po Združenih državah. Nismo uživali dolgo radosti, da smo skupaj. Prišel je kmalu čas ločitve. Minute smo šteli. Se dvajset minut, še deset, še pet, čas je. V meni se je zbudil spomin na dom. Nazaj bi bilo najbolje. Ne, nikakor ne, naprej, sem se tolažil. Zagrmcli so motorji avtomobilov, ki so čakali pred hišo, da nas spremijo na kolodvor, in odpeljali smo se. Naš Lukamatija je šopihal na kolodvoru, kakor da več ne more čakati, mora naprej v plan. Ker je že. sobrat Jurjovec omenil imena Onih, kateri so nas spremili do kolodvora, jih jaz tu ne bom omenjal; bili so to možje in mladi fantje. Jaz kličem: hvala vsem!
Ko sva zasedla odkazane prostore, sva odložila najine reči, nakar sva si nekpliko ogledala hišo, katera nama bo služila do Pueblo. Slučajno sva imela Pullman spalni voz, in res je to bila lepa hiša.
Zakaj bi ne bila lepa, saj je last milijonarja, sem si mislil. Po nekoliko časa ogledovanja sva se odločila, da greva v posteljo. Imela sva eno kabino, to je zgornjo in spodnjo posteljo. Ker sem iaz po poklicu plezač in večkrat riskiram življenje, sem ga še tu in manj denarja me je stalo, to pomeni, da sem več zaslužil nego sobrat Jurjovec. Kmalu sem zaspal, ne vem pa, kako se je moj kolega kaj obračal spodaj. Zjutraj se- mi ni nič pohvalil. Jaz sem ravno tako proti jutru grban-čil plahto in prehitel sem mojega kolego, bil sem prvi na nogah.
Skoraj bi bil pozabil, da Lukamatija drvi nekam v Kansas, nakar moj kolega potegne iz žepa neko stvar z ru-dečimi in plavimi črtami kakor žile in mi pove, da bomo prišli ob 10. uri v Kansas City. To je še daleč, mislim si. V želodcu se je oglasil radio in začel sem misliti na mamo. Vsako jutro me kliče, a danes nič. Pomagaj si, če si moreš. Moj prijatelj je bil enakega mišljenja, kajti hitro sva se po-crlihala, da bova šla skupaj proti galley. Prišla sva srečno do vrat, skozi katera gredo živi in mrtvi, in ko sva ci našla mesto v jedilhici, sva začela študirati, kaj bova dala radiju, ki se še zmiraj oglaša. Hitro sva prišla do zaključka in moj kolega je zapisal "eggs and toast, coffee" itd. Zamorec je bil kelnarca in kot tak je hitro smuknil v galley in zgodila se je najina volja. Ko sva izvlekla pleh, da pokrijeva stroške, sem bil malo iznenaden, kajti naša mama za toliko ple-ha nam petim napravi zajutrk.
Zaman naju je iskala naša kelnarca opoldne in zvečer v jedilnici; pamet, fant!
Ker je v Kansasu po gostilnah bolj poceni hrana nego v Chicagi, sva se tega tudi poslužila, saj priložnost sva imela, ko je vlak stal opoldne in ob 6. uri zvečer pol ure na postaji. Ogledala sva si nekoliko blokov mesta, kot n. pr. Huston, in obenem sva stopila v gostilno, da sva zadostila želodcu.
Ko je drvel vlak skozi planjave v Kansasu, sva prav pridno opazovala polje, ker druzega tam ni, kako jim kaj uspeva. Druzega nisem opazil, kakor velike planjave koruze, nekaj malo krompirja in pa semintja živinoreja, katera se mi zdi, da prav dobro uspeva. Dalje je bilo videti oljne vrelce; velike sesalke so se zibale in sesale olje iz zemlje.
Bilo je zvečer okrog 9. ure, ko ie tema odela ogromne planjave in ukinila naš pogled v daljavo. Ker nisva imela dobrega počitka prejšnjo noč, se nisva dolgo obotavljala; kmalu sva se spremila k počitku, da ne bova dremala v soboto, ko prideva v Pueblo. Namenjena sva itak bila, da ostaneva ta dan v Pueblo in si ogledava mesto in mogoče še okolico, ako nama bo le čas dopuščal.	(Dalje sledi.)
Anton Mutz, delegat.
Our Young ZSZ.
>000000000000000000000000-'
WESTERN SLAVONIC ASS'N.
Convention Mention.
Matt Kochevar, who was re-elected as Sup. Pres. of Board of Trustees, announced that he would turn over the annual salary, which he receives from above position, to the Vice-•Pres., to be used for the development of the Juvenile Dept. Now there is an example of a real man; one who really has his heart and soul in the ZSZ. advancement. Thanks kindly Matt.
The Credential, Judiciary and Trustees Committees, of the convention, refused to accept additional pay they were entitled to for extra hours of service. The entire delegation lost rather than gained financially by attending this convention. That did not seem to matter as they were all willing to sacrifice time and money for our ZSZ. Which after all is the kind of spirit that spells success and progress.
The minutes of this last meeting were read and accepted. The ladies Lodge of Leadville donated cigars for the men and candy for the women. Several boxes of cigars for the brothers and more candy for the sisters \rtras given by the Zaitz Mercantile Co.
Among the final greetings received
was one from Gov. Adams of Colo, and John Peketz Sr., the first Sup. Pres. od the ZSZ. With words of advice and courage by A. Kochevar and the usual three "slavas" the 8th Convention of the ZSZ. was adoujrned at 1 P. M. Fri. Aug. 23rd.
We feel that the deliberation of questions of importance: alterations, amendments, modifications or additions on By-Laws and all the decisions and work of this delegation will be of benefit for the future of our beloved organization. It is true that everything could not be made perfect or to the taste and satisfaction of everybody, but with the co-operation of the membership at large, all will turn our well. Then too, you inay find those who only attend one meeting a year and that is in order to unfairly criticise the annual work of the Lodge and its Officers. And they nerer, never fail to attend the first meeting after a convention, with the proverbial hammer and bucket of mud, to knock and sling at the delegates, their work, the officers elected and in fact averything, right or wrong. If there are any such kind in the ZSZ, who destructively criticise and find fault, it is hoped that the intelligent, broad-minded and sensible members will convince them that our organization has never before been in guch a splendid position to advance.
This Fri. afternoon I interviewed Mr. Frank Zaitz, Sr., a pioneer builder, prominent citizen and well liked business man of Leadville. Mr. Zaitz, who came here in 1886, is very interesting and well informed on the early life and development of this famous mining town. Heard many interesting tales from him and was well informed on the part the people of our nationality took in the booming days of Leadville. Each visitor to his place of business (where you can buy anything from a safety pin to a battleship, it seems) received a dandy treat and also a box of cigars to take home. Mr. Rutkey, son-in-law of Mr. Zaitz, and who is his store manager, also hrs pretty wife, were very nice to to us continually. Mrs. F.> Zaitz Jr., with her pleasing smile, promised to write an English article in our columns.
Now we are preparing for a plea sure drive and dinner, as the guests of Mr. F. Zaitz Jr. 16 carloads of happy people wend their way over the old Midland Railway Grade, which has been turned into an auto highway. The road is fairly good. We cross the Arkansas River, over Windy point and we stop at the Carlton Tunnel, some call it the Ivanhoe but the sign reads: Busk Tunnel, 12 miles from Leadville at altitude of 10,778 ft (700 ft. higher than Leadville.) This is about as close as we ever expect to get to^heaven.
On our way up, six miles from Leadville, we passed Tarquoise Lake, a jewel in a green-gold setting. Surrounded by stately pines and towering peaks, a spot of beauty. Mile after mile we travel around this immense body of water and still we see it.
While waiting for our turn, on the clock, to go thru the tunnel from this side, we walked around gazing at the Colo. Blue Spruce, the creek and noisy Falls and up above it the timberline also many other fine sights.
—Jure.
IT*
OOOOOOOO-OOOOOOOOOOG-OOO-OOO-OOOOOOOOOOOOOOOO'^
PISANO POLJE
jooooooococ-co ^	Trunk i ooowooooooo
TRAIL BLAZERS LODGE NO. 41,
WESTERN SLAVONIC ASS'N.
Denver, Colo.
The much-heralded Watch Dance, on Oct. Sth, was a complete success. A good sized crowd enjoyed themselves until 1 A. M.
Mr. John Faidiga, of Leadville, Colo., Supreme Vicc-Pres. of the ZSZ., is the lucky winner of the gold watch, under the supervision of three judges, picked from the crowd at the last minute who were all strangers to us. They were: Mrs. Rose Levnik, Messrs. ,Wm. Slivatz and Jack Chick; little Miss Jaunita Chermas doing the drawing.
A telegram of greeting and well wishes from Dan Radovlch, of Mid-vale, Utah, came in at 11:15 on the night of the dance.
• We wish to use this means of thanking all the Lodges and each individual who have in any way contributed to the succe'ss of our Watch Dance. We feel positive that the Trail Blazers will, at sometime, return all favors.
* Matt Chemas, Ike Mikltch, Harold Johnson,
Dance Committee.
The meeting on Oct. 8th was another "Cat's Meow", and how nice it seemed to have almost a 100% attendance with a splendid number of ZSZ. visiting members, making the 104 men, women and children seem like one great big family reunion.
The short and snappy meeting went along in great style and the ceremonial excercises were put on in better shape than ever before. Meetings of this type, attendance and all, is just what we are striving for and we intend to keep it up,
The telegram and letters received from Lodges, making returns on tickets, were appreciated by much loud applause and words of praise from all.
Everyone was pleased that Bro. Faidiga got the watch.
Sh-h-h! Listen to this secret children I Santa Clans is coming to visit all the Denver ZSZ. Juvenile members and their parents at Christmas time. Watch this paper for more news about it.
The entertainment after this meeting will not be forgotten for a long time. The master of ceremonies, Joe | Tezak with his humorous talk, handled the program in a masterful manner. His assisting Committee also deserve a lot of credit for this wonderful show, which by the way could be put on any
Dobro, ampak . . .
Ne vem, ali je pristno Mole-kovo, ali morda le kje vzeto, vsaj v Molekovem oddelku stoji: "Napredek posameznega delavca se meri po njegovem znanju. Znanje mora priti prostovoljno (jaz podčrtal), kajti nihče ga ne more vsiliti". Prav dobro in povsem pravilno. Prostovoljno, prostovoljno . . . delavec ima torej prosto voljo, da znanje sprejme, ali ga odklanja, in k pridobitvi znanja se ga ne more prisiliti, ker ima delavec pač — prosto voljo.
Ampak pred časom je razprava napeljala na — prosto voljo, ki jo ima vsak človek (prav pri vsem, ne samole pri pridobivanju znanja, 'tudi pri — morali, ko načela nikogar ne prisilijo, niti Bog sam ne sili nikogar k kaki moralnosti. In glede svobodne ali proste volje je g. Molek zelo vihal nos, in majal z glavo, kar je pomenilo, da on ne vidi nikjer proste volje pri človeku. Kako, da tu vsaj njegov predal govori o — "znanje mora priti prostovoljno", ako baje ni proste volje?? He, he.
* * *
Kako bo?
Pride smrt. Pravijo, da je koncev konec. Zvezda zatone, solnce zaide — sama tema, konec. V srcu pa le nekaj vre, in nekaj ni prav, da je smrt in konec, in ustnice se gibajo in v pero sili nekaj, ker konec ni prav, in smrt je konec. Pa se prikaže na papirju izliv sr-
čne zmedenosti nad končno smrtjo in čitam:
"Ako bi mogli? Lahko. Ob' lepoti oblasti (?) si vsako dete zida gradove a kje je on, ki se je bratil z narodom in je v teh malih gledal svoj ideal, svoje razodetje, ki zdaj kot reka deroča šumi, zdaj kot tihi vir, ki počasi med listjem priskaklja žuboreč melodijo, katere ušesa še niso slišala..." Melodija, he, he . . . zmeda-rija, pač«
In mali, deteta, otroci so in naj bi bili, ko je smrt — končala! Ampak iz istih krogov sem videl iz Collin.wooda pismo, kjer se satansko zaganjajo v — male otroke . . . "Frej, svobodna ljubezen, proč z družinami . . tako rjove pismo, torej tudi proč z — malimi. Kam naj potem grejo — ideali? Kam?
Finis, Ende, konec, baba zlomi lonec.
* * *
"Ruski" sprejem "Rusov".
Dne 22. septembra se je poročalo, da je rusko letalo "Sovjetska zemlja" vendar dospelo na amerikanska tla v Alas-ki. Rusom in Slovanom je ča-stitati, ako jim pripade nekaj slave. V Chicagu in drugih mestih so se sestavili razni ko-hiiteji, da Ruse počaste. Koliko utegne biti pri tem pravih Rusov, in koliko bo krivono-sih "Rusov", ki so v slovanski Rusiji zdaj neomejeni gospodarji? Rusi so Ruse količkaj prominentnega pomena pomorili, zdaj imajo svoje "Ruse".
professional stage and please even the most critical audience.'
The program was opened with a very lovely piano solo by our lodge musician, Miss Lillian Horvat. Louis Novak Jr. prpved to be a very fine entertainer with his act of jokes, songs, mouth-harp and acrobatic stunts. Frank Canjar Jr. made his debut as a soloist by beautifully singing "Vagabond Lover". The way the young ladies gazed at the singer'means that Frank will soon be what he sang.
Helen Miroslavich sang two nice numbers. The IS minute rib-tickling skit by John Peketz Jr. and John Te-kavec, known as Tee and Bee, was a scream, John, as Kohanki Gin and Joe, as Rastus, kept the listeners and looker in a constant uproar. This skit will continue at each meeting on the Amos any Andy style only with characters being added each time. Fordie Won will appear in the next episode.
The other feature of the evening was one of a million laughs and as many thrills. Steve Malensek danced a hula hula squirm—and how! Yes! Sir! in a full Hawaiian costume: straw-dress and all. That Steve is a whole show by himself. We cant begin to describe his act; it had to be seen to be appreciated. Oh! La! La!
Joe Tekavec and the writer closed the program with singing- of a requested duet after which the happy people indulged in - refreshments prepared by Mrs. Steve Mauser and served by Sisters Yurko and Miroslavich.
The flasliy postal cards printed and sent to the members by Joe Težak, certainly did convey the truth—Fun, Laughs and Thrills.
At our next meeting on Monday, October 1, we will have, to get a hall-stretcher because the same crowd is coming back, and—how can the rest of you resist?
Geo. J. Miroslavich.
-0-
"Amerikanski Slovenec" je največji slovenski dnevnik in najstarejši slovenski list v A-tneriki. Naročajte era!
V NAJEM SE ODDA
slovenski družini stanovanje, obstoječe iz 4 sob in kopalne sobe; elektrika, plin. 1844 W. 22nd PI. Chicago, — Tel. Roosevelt 2753.	(2920)
PREMOG!
Slovencem v Chicagi in okolici se priporočam za dovoz premoga in prevažanje pohištva ob času selitev.
John Kochevar
2215 W. 23rd St., Chicago, III. Tel. Roosevelt 2692.
OGLAS.
Kakor je že znano, se je u-stanovilo na Uršnih Selih pri Novem mestu "Prostovoljno gasilno društvo," katerega t. č. načelnik je g. Ivan Jakše in t. č. tajnik Ivan Rustja. Kakor znano, so tukajšni kraji revni in nimajo od tukajšnjega ljudstva za pričakovati, da bi nas podprlo v denarju. Denar pa rabimo in nas bo vse skupaj stalo v Vašem denarju 2000 dolarjev, ali v našem 100.000 dinarjev, katerih pa mi ne zmoremo. Zato je društven odbor sklenil, da se uljudno obrne na dobra srca naših rojakov v Ameriki, da bi tam v deželi dolarjev prevzeli nabiranje prispevkov v ta namen in bi med ožjimi in drugimi našimi rojaki zbirali v ta namen skupaj prispevke za naše društvo, katero je nujno po,-trebno vsej okolici: Uršnim Se-lom, Dobindol, Gorenje Suši-ce, Laze itd. Ker rabimo, tipamo, da nam bote tudi to u-slugo izpolnili. Vse prispevke se naj pošlje na podpisanega, ki zbira v Ameriki prispevke za Gasilno društvo na Uršnih Selih in bo tudi vse prispevke poslal na pristojno mesto za omenjeno društvo. (2893) Anton Jakše, 10746 Buffalo Avenije, So. Chicago, 111.
TONIKA-ODVAJALNA RAZLOČUJOČA OD CJUDI
Razločljivi ljudje vedo, ,da le taka zdravila so zanesljiva, ki so napravljena iz najboljših snovi znanih zdravniški znanosti. In to, kar je napravilo
TRINERJEVO GRENKO VINO
popularno: njega vsebina popolnoma odgovarja tem potrebam. Kaskara, pndophylin in druga zdravilna zelišča, očistijo želodec in čreva, diastat, malt povspeši prebavo. Kalif, rndeče vino oiača ves sistem. Vsak dan novi možje in žene spoznajo vrednost te prijazne tonike. V vseh lekarnah. Vzorec zastonj od Jos. Triner Co., 1333 S. Ashland Ave., Chicago, III.
Kupon za brezplačni vzorec
Dept. 12
Ime
Ulica .................
Mesto, država