Poštnina plačana v gotovini. KRALJEVINA JUGOSLAVIJA SLUŽBENILIST Kraljevske banske uprave dravske banovine kbaj 24. a vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48"—, polletno din 96"—, celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52. kos. V LJUBLJANI dne 23. marca 1940. Letnik XI. VSEBINA: 116. Pravilnik o zaščiti pred letalskimi napadi, III. del, sanitetna služba. 117. Spremembe v staležu banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine. 118. Razne objave iz »Službenih novin«. Uredbe osrednje vlade. 116. Na podstavi člena 23. uredbe o zaščiti pred zračnimi slskiini) napadi predpisujem tale pravilnik o zaščiti pred Letalskimi napadi.* 0 III. D F. L. 8 a n i te t n a služba. potrebi in organizaciji sanitetne službe vobče. |)Q. , • V sodobni vojni zarodi silne učinkovitosti letal im Jnih sredstev, ki jih uporabljajo letala (strelno orožje, stv Ue *n ruSilue bombe in bojni strupi), tudi prebival-]jr .v zaledju skoraj nobene države do najbolj oddaljenih tih*6V n* varno Pred ubijalnimi napadi. Zlasti ne bodo aPadi prizanašali pomembnim središčem in posamez-aj. v?ažnim točkam. Teh napadov na posameznih krajili tU(j.v Posameznili razdobjih vojne morejo pričakovati v l.. raJi brez posebnega pomena, bodisi ker je treba sklal.?vi bližini uničiti poeeve, gozdove, sadovnjake ali be 1 ali ker je treba uničiti iz velikih središč pri- Prebivalstvo. Zato se mora, da bi se v skladu z uredbo o za- bitii ^bilsldm napadom dajala zdravniška pomoč Sfthit ^rebivalstvu v notranjosti države, razplesti ustroj taij0etne službe za vojno na vsem državnem ozemlju ®kinj. °p ie to določeno z uredbo o zaščiti pred letal-Thzvit tlaPa^i bi kakor je to niže razloženo. ISamo dobro ^-^»J^solidna in čvrsta organizacija notranje zaščite vse 14, „ ‘Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 1 »Ptambra 1939., št. 209iLXXIlI/563. države, kamor spada tudi organizacija sanitetne službe, skrči sovražnikov uspeh na najmanjšo mero. II. Ustanavljanje patrulj, posiaj in buluic za zdravljenje ranjencev in zastrupljencev. 1. Splošna razdelitev sanitetnih enot in naprav. Hitro pobiranje ranjencev in zastrupljencev in liitra prva pomoč, nato pa tudi njih redno zdravljenje zajam-čujejo, da se prepreči mnogo smrtnih primerov. To pa se da doseči samo z dobro in popolno sanitetno organizacijo povsod v vsej državi. Osnova vojne civilne sanitetne organizacije so rajonske sanitetne postaje, ki se ustanove po vseh naseljih, pa tudi pri večjih napravah in podjetjih. Vsaka občina mora imeti vsaj eno sanitetno postajo; vsaka postaja pa mora imeti štiri do šest sanitetn ih patrulj. Občine, obsegajoče po nekaj vasi, ki imajo samo eno postajo, morajo ustanoviti v vsaki vasi, kjer ni postaje, po 1 do 2 sanitetni patrulji. Po 1 rajonsko sanitetno postajo morajo imeti naseljeni kraji, pa tudi podjetja s 3000 dušami; za vsakih nadaljnjih 10.000 oseb pa se mora ustanoviti v naseljenih krajih še po ena rajonska sanitetna postaja. V večjih krajih, ki imajo tri rajonske sanitetne postaje, je treba ustanoviti še eno glavno sanitetno postajo. Naposled se morajo ustanoviti poleg patrulj in postaj kot zaključne sanitetne naprave v sanitetni organizaciji države tudi bolnice, in to s tern, da se obstoječe civilne bolnice razširijo ali pa tudi ustanovijo nove bolnice, kakor jo to niže razloženo. 2. Patrulje za reševanje in prvo poinof. 1. Sanitetne patrulje so prvi organi sanitetne službe za reševanje ranjencev in zastrupljencev in za prvo pomoč. Sanitetne patrulje so nameščene pri sanitetnih postajah, ki se omenjajo pozneje; njih območje pa je v natančno določenem rajonu (okolišu) te postaje. V tem rajonu se določi število patrulj po velikosti rajona in ima vsaka patrulja v njem svoj ožji rajon; toda po razmerah in potrebi se smejo posamezne patrulje, pa tudi vse patrulje enega rajona uporabljati za delo tudi v kakem drugem bližnjem rajonu. To lahko odredi načelnik glavne sanitetne postaje ali pododbor za zdravstveno službo oziroma krajevni odbor, čigar pristojnost se razteza na širši prostor kot pa pristojnost rajonske postaje. 2. Naloga sanitetnih patrulj je naslednja: a) obhod določenih rajonov, kadar koli je potreben, in hitra pomoč osebam, ki so bile poškodovane od stru-pdv, rušilnih in vžigalnih sredstev; b) hitro odnašanje ponesrečencev, ki so še v zastrupljenem ozračju (na ulici, v zaklonišču itd.), in ta-kojšua prva pomoč zunaj zastrupljenega ozračja; c) pošiljanje in prenašanje ranjencev in zastrupljen-cev po opravljeni prvi pomoči v rajonsko postajo radi nadaljnjih ukrepov. 3. Sanitetne patrulje se sestavijo zgolj iz oseb, ki niso zavezane vojaški službi, kakor je to določeno z uredbo za zaščito pred letalskimi napadi in nadalje razloženo v tem delu pravilnika. 4. Za to službo izbrano osebje mora biti dobro poučeno in izurjeno v vseli poslih, zlasti pa glede prve pomoči ponesrečencem. Poučuje in vadi se osebje za to službo na tečajih na kratek, praktičen in nazoren način, potem ko se mu je razložil ves pomen in važnost te službe. Na teh tečajih poučujejo zdravniki, ki so se posebno pripravljali za te posle. 5. Te tečaje morajo predelati tudi celokupna šolska mladina, zlasti iz najvišjih razredov, člani vseh športnih društev in vse odrasle ženske osebe (od 18 let navzgor). 6. Znanje, kako se daje prva pomoč ob nezgodah, mora biti splošno, pri vseh odraslih moških in ženskah, ker se nezgode vsake vrste in možnosti, zlasti v vojni, lahko povsod in kjer koli pripetijo, in to v takem številu, da mu službeno osebje ne more biti kos, a je prva pomoč .vselej najvažnejša pomoč. 7. Ena rajonska postaja za kraj ali rajon z 10.000 prebivalci ima lahko 4 do 6 patrulj, kakor se pač sestavu patrulje morejo dodati 1 do 2 sanitetna avtomobila ali dvokolnice ali le navadne nosilnice (sliki 1 in 2). Vsaka patrulja dobi svoj ožji rajon ali po potrebi le eno ali več ulic. Sestav patrulje tipa št. 1 in št. 2 je razviden iz pregleda 1 in 2. 8. Vsaka patrulja, ki dobi določen rajon ali ulico, mora imeti osebno opremo in delovno opremo. V osebno opremo spadajo: maska, zaščitna obleka zoper iperit, zavojček klorovega apna (ali kaporita) po 50 g in trak z znakom Rdečega križa; v delovno opremo pa spadajo: nekoliko rezervnih mask, aparati s kisikom (ki izolirajo), po potrebi aparat za dajanje kisika, nosilnice, odeje, torba ali oprtnik z zdravili in sredstvi za prvo pomoč itd. Seznam opreme patrulje je razviden iz pregledov 3 in 4. 3. Rajonske postaje za prvo pomoč. 1. Te postaje se postavijo v vsakem mestnem okraju na najugodnejšem mestu. Če je le mogoče, naj ne bodo na nižjih krajih, ker se tamkaj bojni strupi nabirajo in drže dolgo. Razen tega morajo biti v zgradbah iz trdnega gradiva, katerih podpritličje se da prirediti za zaklonišče in zavarovati pred učinkom rušilnih bomb in strupov, a se eventualno dajo izkoristiti tudi za zaklanjanje ljudi pred bombardiranjem kot iavna zaklonišča. 2. V večjih krajih je treba izkoristiti za rajonske postaje predvsem občinske ambuiance, ki se uporabljaj0 ob rednih razmerah za prvo pomoč ob nezgodah; nato pa tudi lekarne, če le mogoče s primerno preureditvijo pr°-štorov v skladu s prednjim odstavkom. Drugače je treba poskrbeli za namestitev v ustreznih zgradbah v nep°* sredni bližini. 3. Osebje postaje mora biti popolnoma zavarovano; to je treba v vsakem primeru posebej dognati in je °d' visno od splošnih razmer kraja* kjer je postaja in °d posebnega mesta in lege, kjer je postaja v vsakem kraju. 4. Rajonsko postajo vodi najstarejši strokovnjak, zdravnik-upravnik. Upravnik sklrbi za hitro in pravilno opravljanje službe, za zavarovance postaje kakor tudi zf vse, kar se nanaša na splošni reri in disciplino v posta.!" Upravnik postaje skrbi tudi, (ta se čimbolj izkoristi'0 krajevni pomočki za zavarovanje. 5. Postaje morajo biti vidno oznamenovane z znakom Rdečega križa; ponoči mora bilti ta znak razločno raz* svetljen, toda maskiran kakor vsa postaja in ne opaže" iz zraka; razen tega morajo iimeti postaje zadostno šte-vilo oddelkov ali prostorov. Ti oddelki morajo biti til®' za- sprejemanje in prebiranje; za slačenje in strižen,le oseb, poškodovanih od iperita; za kopanje oseb, poško-dovanih od iperita (pod prhami); za prvo zdravnišk0 pomoč ranjencem; za prvo pomoč osebam, poškodovani"1 od dušljivcev (za silo je lahko tudi samo en oddelek za pomoč ranjencem in osebam, poškodovanim od dušljiv' cev); 1 do 2 oddelka kot čakalnica za ranjence in za* strupljence radi evakuacije; skdadišča za hranjenje rezervnega perila, obleke in ostale opreme in materiala, kuhinja za pripravljanje gorke pijače (kave, čaja, g°fke vode); pisarna za upravnika in oddelek za osebje, zaposleno pri rajonski postaji; umivalnice in stranišča. P° možnosti je treba tudi poskrbeli, da so prostori za ?laj čenje, kopanje in prvo pomoč za ženske in otroke loče"1 od prostorov za moške. Vsi oddelki morajo biti vid"0 oznamenovani z napisi. (Načet za rajonsko postajo vidi iz slik 3, 4, 5 in 6, sestav pa iz priloženih pregl"' dov 5, 6 in 7.) 6. Če postaja ni dovolj prostorna, je treba v nje"1 bližini in po možnosti v zvezi z njo priskrbeti poseb" prostore, kamor se morejo spraviti ranjenci in zastr"P' ljenci, katere ni bilo moči talaoj odpraviti v glavno stajo, a jih je treba odpraviti iz rajonske postaje, da morejo sprejeti novi ranjenci in zastrupljenci, če je 0 streljevanje pogostno in je mnogo žrtev. 7. Rajonske postaje morajo imeti zadostno števd0 sanitetnih patrulj za prvo pomoč, kakor je razlože" spredaj pod 1. Število teh patrulj mora biti v razmer.' z velikostjo postaje in številom stanovalcev tistega okra}^ ali rajona; vendar pride navadno na eno rajonsko p 4 do 6 patrulj. Sanitetna patrutlja ima patruljnega vo°' (vodnika), poklicnega bolničairja-ko in 3 do 4 n0S.ft a ranjencev. Sestava patrulje je odvisna od tega, ali 1 patrulja na razpolago sanitetne avtomobile ali dr"*' vozila ali pa mora peš prenašati ranjence na no3il"lC® Če ima patrulja vozila, je število bolničarjev na eno ^ truljo manjše, kakor pa je razioženo spredaj pod 1- .. Prizadevati si je treba, da imajo sanitetne Pa,rUntl na razpolago sanitetne avtomobile ali vobče vozila; s tem se število potrebnega osebja zniža, z"a pa poveča hitrost prve pomoči in evakuacije. 8. Rajonska postaja mora imeti tole opremo: zadostno število pomočkov za prenos ponesrečen«" nosilnice (dvokolnice z nosilnicami) ali, še bolje, ®a tetne in druge avtomobile, ki se dajo hermetično zapirati (sliki 1 iu 2); napravo prh (premično ali nepremično na postaji sami) z gorko vodo in razkuževalnim aparatom (zunaj Postaje) za očiščevanje zastrupljene obleke, perila itd.; mize za preobvezovanje, omare za instrumente, klopi, kžalnike, navadne stole, umivalne posode na pipo za Umivanje rok, sklede, vrče, vedrice za vodo in ostalo Potrebno opravo za delo v ainbutanci-postaji; potrebne instrumente, brizgalke, zdravila in obvozila za prvo pomoč ranjencem in zastrupljencein; razne aparate: za dovajanje kisika, za sterilizacijo mstrumentov in obvezilnega materiala itd.; priprave za puščanje krvi, priprave za transluzi-10 krvi, posode s kisikom, gumijaste v r e Č i c e za kisik, deščice, podloge, i r i -8 a t o r j e itd.^ rezervno perilo, obleko, rjuhe, plašče, brisače, odeje, milo itd.; kuhinjsko opravo (lonce, kozarce itd.), živila: kavo,, cai. sladkor itd.; opremo patrulj za prvo pomoč: maske, kompletne zaščitne obleke zoper iperit, sanitetne torbe ali oprtnike * Potrebnimi živili in materialom za delo, trakove z znakom Rdečega križa in rezervne maske in filtre (cedila). (Glej pregled opreme rajonske postaje tipa I., II. in lil. ~~ Pregledi 8, 9 iii 10.) 4. Glavna postaja za prvo pomoč. la postaja se postavi v središču mesta ali v velikih .aJonih največjih mest, predvsem v državnih zgradbah 'z trdnega gradiva. Zato je treba v vseh mestih takoj močili take zgradbe in jih prirediti za ta namen, j Zgradba za tako postajo mora imeti veliko in glo-°ko podpritličje ali klet, zavarovano tudi proti učinku Usilnih bomb, zadelano zoper strupe in opremljeno z iemi potrebnimi napeljavami, tako da je ob letalskem aPadu tudi zaklonišče za osebje, ranjence in zastrup-,eace. Ponekod bo treba za potrebe glavne postaje pre-arediti tudi nekaj prostorov zgradbe v pritličju ali prvem udstropju (nad kletjo ali nad podpritličjem) in jih zve-s podpritličjem z zavarovanimi hodniki. Tudi ti pro- 0|,i morajo biti zavarovani pred vdiranjem bojnih '!'uP0v. ■. 'ake postaje vodi najstarejši strokovnjak (zdravnik), ‘skrbi, kakor upravnik rajonske postaje, samo za brez-n° poslovanje te postaje v vsakem pogledu, oda avna postaja mora imeti vse potrebne poslovne u, .e (prostore) kakor vsaka rajonska postaja, le da ^ raio biti v glavni postaji ti oddelki večji in popolnejši. , Uiorajo biti posebni oddelki za ranjence, za osebe. smdovane od dušljivcev, in za osebe, poškodovane od j r"a. in sicer posebej .za moške in posebej za ženske tipi .°^e‘ postaja je popolnejša tako glede vseh po-nih sredstev za nadrobnejšo pomoč kakor tudi glede trpaV Za daljše bivanje v njej. Glavna postaja ima elek-Po!11 O' ročni ventilator, toksimeter, ki kaže količino m a L- Zra*tu> posode s kisikom, z natrijevim hidroksidom. lx>si.Ve '' /ac*ostnem številu, da se nadomestijo tiste, ki tor"?Uei° neuporabne, svetilke z baterijami (akumula-e|e^,j’.ki naj nadomestijo redno razsvetljavo, če bi se ZVov r.1(-'na centrala pokvarila, telefone, radijske aparate, '^e itd. (sliki 7 in 8). tako i Vna P&slaja ima več osebja za reševanje in pomoč, to c f krhko takoj pošlje ustrezne oddelke tja, kjer je 0 'ebno (v katero koli rajonsko postajo). Ta postaja mora imeti od opreme več prevoznih in prenosnih sredstev: hermetično zaprtih avtomobilov, nosilnic, dvokolnic in vse ostale opreme in materiala, tako da je glavna postaja dejanski rezerva osebja in materiala za rajonske postaje, katere izpopolnjuje z vsemi sredstvi, brž ko je potrebno. V glavni postaji se tudi daje prva pomoč ranjencem in zastrupljencein in se opravljajo nujni kirurški posegi. Zato mora imeti glavna postaja tudi vse strokovnjake kakor tudi potrebne pomočke (aparate, instrumente, zdravila idr.) za kar najuspešnejše delo. Ranjenci in zastrupljenci se odpravijo iz glavne postaje na nadaljnje zdravljenje v bolnico zunaj mesta. Prevažajo se s pomočki te postaje ob podpori z vozili, s katerimi razpolaga krajevni odbor oziroma pododbor za zdravstveno službo ali pa ustrezno krajevno oblastvo, v čigar pristojnost spadata organizacija in ureditev patrulj in rajonskih postaj za prvo pomoč-. 5. Bolnice. Da bi se mogli ranjenci in zastrupljenci, katerim se v spredaj navedenih napravah da prva pomoč, sprejeti na nadaljnje zdravljenje do ozdravitve, je treba oskrbeti in pripraviti tudi bolnice v bližnji in daljni okolici. To je potrebno zlasti za primer hujših letalskih napadov' na posamezne naseljene kraje in važnejše objekte, ko je pričakovali večjih žrtev. Ne more se pa za to računati z bolnicami, ki so redoma v večjih krajih, ker v teh krajih zaradi sodobnih letalskih — tudi nočnih, ne samo dnevnih — napadov tem bolnicam ne bo prizaneseno in bi bile razen tega tudi nezadostne. Sedanje bolnice bodo v posameznih krajih najbolje ustrezale, če se priredijo na spredaj pod 2. in 3. razloženi način za rajonske postaje ali za glavne postaje za prvo pomoč. Načeloma v podzemeljskih prostorih ni treba prirejati bolnice, ker ti prostori nikoli ne morejo biti dovolj higienski, kakršni so potrebni za bolnike, ki ostajajo v bolnicah dolgo na zdravljenju. Potemtakem je treba prirediti bolnice v posebnih in ločenih zgradbah in v manjših naseljenih krajih, v trgih, vaseh, kopališčih, sanatorijih itd., kjer je kraj bolnice ločen, ali je tak, da se lahko razločno oznamenuje ali maskira. Ustanovitev takih bolnic zunaj večjih ogroženih krajev je potrebna tudi radi evakuacije prebivalstva, ki je zaradi nenormalnih razmer bolj izpostavljeno večjim in hujšim obolenjem in umrljivosti kot navadno. Talce zdravstvene razmere in ostale vojne nevarnosti brezpogojno terjajo ureditev večjega števila bolnic in drugih sanitetnih naprav v rajonu, v katerem se evakuirano prebivalstvo nastani, in to najmanj 3 do Slcrat več kot jih je oh normalnih razmerah. To je treba rešiti najprej s premestitvijo obstoječih bolnic in z ureditvijo novih začasnih bolnic v zvezi z evakuacijskim načrtom na določenem širšem rajonu okrog teh mest in drugih naseljenih krajev in važnih objektov, ki bodo verjetno napadeni. Pri tem je treba gledati na to, da bo teh naprav dovolj, tako da se zadovoljijo potrebe pravilnega zdravljenja obolelega-, od strupov poškodovanega ali ranjenega prebivalstva v vsem pasu nove razmestitve. Od tega je odvisno tudi natančno število kakor tudi kraj, kjer naj se postavijo posamezne bolnice in ostale pomožne sanitetne naprave. V ta namen je treba poskrbeti za preureditev in premestitev vseh, ne samo državnih in banovinskih, marveč tudi vseh ostalih, tudi privatnih bolnic (sanato rijev in drugih podobnih naprav) v ogroženih krajih. Pri tem je treba imeti ha umu, da se bodo morale te naprave v novem razporedu po nastanitvenih razmerah razdeliti na več različnih krajev. Nove bolnice je treba založiti tudi z novimi sredstvi, dotedanje sanitetne naprave pa izpopolniti z novimi potrebščinami. Za vse je treba izdelati poseben načrt in opomnik za delo, začenši pri izpopolnitvi z osebjem in vsemi ostalimi potrebščinami, pa do premestitve v novi razpored in novo ureditev kakor tudi za novo normalno in uspešno delo v gostejših naseljih. Povprečno je treba računati na vsakih 20 do 25.000 prebivalcev po eno bolnico s 300 do 500 posteljami. Za pripravo in ureditev teh bolnic skrbijo banovinski odbori oziroma njihovi pododbori za zdravstveno službo po navodilih ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje in v sodelovanju s pristojnimi poveljstvi armijskih oziroma divizijskih oblastev, ker se uporabi marsikatera spredaj navedenih bolnic tudi za formiranje rezervnih vojaških bolnic. Brez soglasnosti, po potrebi pa tudi brez odločbe ministrstva za vojsko in mornarico se, kjer se pojavi nesporazum, to vprašanje ne sme reševati. Del omenjenih bolnic je treba urediti v bližnji okolici ogroženih krajev v razdalji okrog 20 km, da se more evakuacija laže in hitreje izvršiti. Bolnice je treba razporediti na tem prostoru tako, da so postavljene po razporedu in gostoti evakuiranega in ostalega prebivalstva (v sredini med manjšimi kraji) in v bližini dobrih cest, ki držijo iz najbolj ogroženih krajev. Ostale bolnice, bolj oddaljene od velikih krajev, je treba določiti in urediti v vseh pripravnih manjših krajih, ki so oddaljeni več ko 30 km od najbolj ogroženih mest, uporabljajoč oblastne in banovinske bolnice in zdravstvene postaje v trgih in vaseh, državne, oblastne in privatne sanatorije po klimatskih krajih in kopališčih itd. Vsaka redna sanitetna naprava v notranjosti države se mora za vojne razširiti, kolikor le mogoče. Tudi tu je treba gledati na potrebno varnost; zato je treba postaviti te naprave v okolico posameznih naseljenih krajev, zlasti če so le-ti ogroženi od napadov, n. pr. na cestnih križiščih. Za vse bolnice je treba predvsem uporabiti državne zgradbe, kakor n. pr. šole, dalje pa tudi kavarne in gostilne, cerkve in samostanska poslopja, privatne sanatorije zunaj mesta in ostale za ta namen pripravne zgradbe. Če ni takih zgradb, je treba pripraviti premične barake, za silo pa tudi šotore. Vse to je treba urediti sporazumno tudi s pododbori oziroma organi za izseljevanje in oddaljevanje prebivalstva, ker se posamezna zgradba ne sme označevati za razne namene, pa bi se o tem razpravljalo šele v zaresnem primeru v vojnem času. Pri izbiri kraja je treba paziti, da take bolnice nikakor niso v bližini železniških križišč in prometnih cest. Vse bolnice je treba pripraviti in urediti po oddelkih tako, da so v njih ločeno ran jenci in bolniki, ločeno osebe, poškodovane od dušljivcev in ločeno osebe, poškodovane od mehurjevcev, tako da je izključeno medsebojno po-mešanje raznih vrst teh bolnikov. Razen tega je treba pri yseh vrstah bolnikov zdraviti moške v posebnih oddelkih, ločenih od oddelkov za ženske in otroke. Osebje teh bolnic mora biti takšno in tako številno, da se morejo posli pri zdravljenju bolnikov, morda tudi ranjencev in zastrupljencev uspešno opravljati. Strokovno osebje mora biti po številu skrčeno na neogibno najmanjšo mero, ker bo največji del mirnodobnega strokovnega osebja zaposlen x vojaški službi. Zato je treba do- ločiti za te bolnice strokovno osebje-zdravnike(ce), hi niso zavezani vojaški službi, skladno s členom 20. uredbe o zaščiti pred letalskimi napadi. Ostalo osebje so prostovoljni bolničarji in bolničarke, sestre usmiljenke itd-, tudi izmed oseb izven vojaške obveznosti. Oprema teh obstoječih državnih in javnih bolnic (posteljnina, postelje, instrumenti in zdravila), kolikor so le-tč določene za ta namen, je na razpolago za uporabo. To opremo je treba še izpopolniti glede na potrebe zdravljenja oseb, poškodovanih po bojnih strupih. Nadrobnosti glede celotne ureditve takih bolnic uredijo najprej banske uprave v funkciji banovinskih odborov, nato pa ministrstvo za socialno politiko in ljudsko zdravje, ki tudi nadzoruje delo pri teh pripravah, v zvezi in ob podpori ministrstva za notranje posle in deželno-brambnega inšpektorata, kjer koli je potrebno. Sezname bolnic, ki se določijo za ta. namen, in razpored osebja pri njih vodijo že v mirnem času banske uprave ali po naredbi banske uprave tista mestna P°' glavarstva ali občinske uprave, v katerih banovini se bolnica formira. Zdravstveni oddelki banskih uprav določijo tedaj, iz katerih mestnih poglavarstev in morda tudi občinskih uprav naj se katera bolnica izpopolni. B3 bi se usposobilo osebje vseh bolnic tudi za zdravljenje oseb, poškodovanih po strupih in po ostalih napadalnih sredstvih, ga je treba že v mirnem času poučevati in pr1' pravljati v posebnih tečajih za vse strokovno in pomožno osebje, vpisano v sezname za formiranje posameznih bolnic. Prav tako je treba te bolnice tudi založiti z ustreznimi sredstvi in aparati za zdravljenje takih bolnikov* podobno sredstvom in aparatom, določenim za glavne postaje za prvo pomoč, samo da v večji meri. 6. Razpored in delo vseh organov sanitetne službe. Brž ko nastopijo take razmere, da so letalski napad1 mogoči, je treba pri vseh sanitetnih napravah: postajah* rajonskih in glavnih za prvo pomoč (oziroma lekarnah s to vlogo), bolnicah itd., takoj ustanoviti službo dežurnega osebja, da se omogoči, da se da najnujnejša hitra pomoč tudi tedaj, če nastopi nevarnost nepričakovano 111 dokler se na dani znak o nevarnosti ne zbere vse osebje; Zato mora biti v vsaki postaji oziroma lekarni in bolnic1 pripravljen za službo po en zdravnik s potrebnim Ste' vilom bolničarjev ali oseb iz oddelka za reševanje 111 prvo pomoč. Ko se da znak, da se nevarnost bliža, odide v’Se osebje ustreznih naprav, zlasti pa patrulje rajonskih lH glavnih postaj, ki so najbolj svobodne, ker so že iz naJ' bližje okolice, takoj na svoje določeno mesto. Saniteta® patrulje si nadenejo zaščitno obleko, spravijo maske 113 primerno mesto, vzamejo sanitetne torbe (oprtnike), n<\ silnice ali dvokolnice itd. in se pripravijo, da so v k® najkrajšem času narčd, da začno opravljati njim dol°' čeno službo. Po prvem napadu obdržijo vse naprave zadostno št® vilo osebja sanitetnih patrulj in ostalega osebju zbrane^ tako, da ob ponovnem napadu, ki je dandanes zelo 'el jeten, takoj lahko nastopijo v polni pripravljenosti. , Sanitetne patrulje čakajo, preden se začne nap3 ’ popolnoma pripravljene za delo v postaji sami ali P gredo na pripravna mesta v zakloniščih svojega raj011 (ulicah), od koder se brž ko začutijo, da je napada k°IieJ odpravijo, da poiščejo ponesrečence, jim dajo prvo p0111 v svojih ožjih rajonih in poškodovance hitro prenesi, v rajonske postaje. Prenašajo se ranjenci in zastrupi,ie ^ z nosilnicami, ki se nosijo ali pa so nameščene na dvokolnicah, ali pa še bolje v hermetično zaprtih avtomobilih, ki odhajajo iz rajonske postaje hkrati s sanitetno patruljo ali se pripeljejo do sanitetnih patrulj, ki 80 na pripravnih mestih v svojih rajonih (ulicah). Rajonske postaje vodijo delo svojih sanitetnih pa-trulj, jim dajejo potrebna sredstva in pomoč, sprejemajo njih ranjence in zastrupljence, dajejo tem pomoč in 1'h pošiljajo dalje glavni postaji. Po opravljenem prebira-niu, nujnih kirurških posegih ali kakršni koli drugi strokovni pomoči v glavni postaji se pošljejo ranjenci in za-strupijenci iz te postaje v določene bolnice zunaj mesta. ^ bolnice se prevažajo s prevoznimi sredstvi glavne Postaje. Po končanem delu spravijo vse sanitetne patrulje in naprave svojo opremo v red in izpopolnijo porabljeni material, rajonske postaje pa izpopolnijo porabljeni ma-erial in ostalo opremo iz glavne postaje. III. Prva pomoč in zdravljenje ranjencev in zastrupljencev. 1. Prva pomoč ranjencem. To delo je znano in je poglavitno v temle: o) Tisti del telesa, na katerem je rana, ki bolj ali manj krvavi, se aseptično obveže s prvo obvezo in tako Ustavi krvavitev. h) Ce je poškodovana kaka večja žila dovodnica, (arterija) in je zato krvavitev huda, je treba na rano akoj deti močno kompresivno obvezo ali pa če je rana prevelika, deti to obvezo na arterijsko deblo med srcem 'n rano, i. s. elastično Esmarchovo obvezo, in roko ali n°Ro nad rano nekolikokrat oviti. !’ake ranjence je treba čimprej prenesti v rajonsko Postajo oziroma glavno postajo radi hitrega kirurškega Posega (spodvezanje žile). <0 če je poleg mehkih delov, mišic, poškodovana ji kost, je treba kost spraviti v njeno naravno lego in m fiksirati z deščicami, podlogami itd., da se olajša Preyoz poškodovanca in se preprečijo hude bolečine za-acl1 premikanja prelomljenih delov kosti pri prevozu. Obleka se s poškodovanega uda ne sme slačiti, mar-c jo je treba razrezati s škarjami. . Ko se daje prva pomoč ranjencem, se je treba držati mi nekaterih splošnih pravil: a) V takih primerih je treba delati hitro, toda hladno-'n° in se truditi, da se ranjenec pomiri; b) storiti se mora vse, česar je treba, da se rana ne onečedi; krv • *etesa, 113 katerem je rana, hudo obvpVl’ P°^rebno) da se potem, ko se da kompresivna eza- ud naravna kvišku. vj ^ v’seh teh primerih je nevarnost različna in je od- 0(j la °d v e 1 i k o s t i in globine rane, predvsem pa jjV(i.eSa, koliko so poškodovani notranji organi (žile, b kosti, mozeg, srce ali organi trebušne votline). I*rva pomoč osebam, poškodovanim od vžigalnik sredstev. Slika 9. v°jn^%alna sredstva, ki so se uporabljala v minuli teaft’ 801 ^os^or> termit in zmes raznih vnetljivih tekočin pi0va z bencinom in petrolejem, rumeni fosfor in žve-0io razredčen v veliki količini terpentina, pre- * 2 bencinom itd.). Ko se take bombe razpočijo, se razletijo koščki zažganega fosforja, termita in ostalih snovi daleč naokoli in povzročijo lahko resne opekline. Prva pomoč je v takih primerih tale: Pri opeklinah, povzročenih po fosforju, je treba hitro preprečiti nadaljnje gorenje fosforja, t. j. treba je rano (na roki, nogi ali katerem drugem telesnem delu) takoj potopiti v gorko vodo. Fosfor se topi pri 44 do 45° C, tako da se raztopljeni fosfor, če se ta telesni del potopi v gorko vodo, lahko odstrani pod vodo ali lahko obriše z gobo (tamponom), ki se drži s pinceto. Posebno je treba paziti na to, da se odstrani vsak košček fosforja. Zdravljenje takih opeklin, ki se počasi zaraščajo, je enako kakor zdravljenje opeklin, povzročenih z vročino (01. Lini -|- Aqua Calcis aa partes, helijeva terapija, gorki zrak itd.). Opekline, povzročene s t e r m i t o m , se zdravijo na isti način kakor opekline od ognja (termit razvija silno vročino, okrog 3000° C, in spreminja gorljivo snov v plamen in pepel, debele železne nosilce pa tali). Opekline, povzročene z zmesmi vnetljivih tekočin, se tudi zdravijo kakor običajne opekline od ognja. Po prvi pomoči ranjencem in opečencem v rajonskih [»ostajali se prepeljejo te osebe v glavno postajo, kjer se jim da po potrebi posebna strokovna pomoč, opravijo večji kirurški posegi itd., potem pa se pošljejo v bolnice zunaj mesta na nadaljnje zdravljenje. Nadaljnje zdravljenje ranjencev in opečencev v bolnicah je v temle: a) Rane se preobvežejo in se stori vse, česar je treba, da se čimprej zacelijo. b) Opravijo se potrebni kirurški posegi, da bi se rane, frakture itd. čimprej in čim pravilneje zacelile. 3. Prva pomoč zustrupljencem. a) Prva pomoč osebam, poškodovanim od d u š 1 j i v c e v. Osebe, poškodovane od dušljivcev, se spoznajo poglavitno po tem: a) da hudo in vzdržema kašljajo; b) da so potrte, slabotne in da težko dihajo; c) da se jim na obrazu vidi utrujenost, strah, bledica ali posinjelost; č) da se pri hudo poškodovanih vidi morda tudi pena na ustih. Potemtakem je prva pomoč pri takih bolnikih, t. |. delo patrulj za reševanje, v temle: a) Poškodovanca je treba čimprej spraviti iz zastrupljenega ozračja in mu odpeti oblačila. Če se mu je maska premaknila z obraza, ker je padel ali se je izstrelek razletel blizu ali je izstrelek zadel masko in jo poškodoval, kakor tudi če si poškodovanec ni utegnil hitro nadeti masko na obraz, ker ga je učinek struna prehitel, ali je izgubil svojo masko, je pa še v zastrupljenem ozračju, mu mora osebje reševalnega oddelka takoj natakniti masko ali jo zamenjati z brezhibno masko in mu te ne sme sneti, dokler je v zastrupljenem ozračju. Zato morajo biti patrulje za reševanje in prvo pomoč opremljene z rezervnimi maskami (po 1 do 2 maski na patruljo). b) Poškodovanca je treba na nosilnicah, dvokoinicah ali z avtomobilom čimprej ležečega prenesti do naj- bližje rajonske postaje. Celo tisti, katerim na prvi pogled ni videti, da bi bili hudo poškodovani, a jih je učinek sirupa zadel in so vdihali kaj zastrupljenega zraka, se morajo prenašati na nosilnicah, ker hoja in utrujenost poslabšujeta stanje poškodovancev. c) Osebe, poškodovane od dušljivcev, morajo ležati nepremično in odete s suhimi toplimi odejami in ogrevane s steklenicami in gumijastimi vrečicami z gorko vodo, gorkimi opekami itd. Pomoč se daje takim bolnikom v rajonskih postajah tako: a) da se jim pušča kri in b) da se jim dovaja kisik, poleg tega pa ukrene, kar je sicer treba. Bolniku, ki je v polni krizi davljenja zaradi pljučnega otoka (edema) in ki je cianotičen (posinjel v obraz), je treba puščati najmanj 300 do 500 oz. do 700 cm3 krvi. Preden se bolniku pušča kri, mu je treba vbrizg-niti sredstvo za okrepitev srčnega delovanja: kafrno olje, kolein 0'25%, spartein itd., ki pospešujejo odtekanje krvi. Po puščanju krvi mu je treba dati takoj vdihavati kisik iz gumijastih balonov ali posebnih aparatov za dovajanje kisika z odmerjenim stalnim pritiskom (Draeger, specialni). Kisik je treba dovajati, dokler obraz in usta ne porde. Ce bolnik hudo kašlja, mu je dajati po eno kapljo etra v malo vode vsakih 10 minut, pozneje pa v večjih presledkih. Bolnika je treba dobro ogrevati in mu dajati sredstva za okrepitev delovanja srca: kafrno olje, kofein itd. Bolnika, ki je vdihal strupene hlape dušljivca, je treba imobilizirati in mu onemogočiti gibanje, vstajanje itd. To je ena izmed najvažnejših odredb. Po opravljeni prvi pomoči v rajonski postaji se prepeljejo taki bolniki v zaprtih avtomobilih, ki so dobro ogrevani in zračeni in ne potresajo, v glavno postajo, kjer jih strokovni zdravniki (po stopnji poškodb) preberejo; nato pa odpošljejo bolnike v bolnice za zdravljenje zastrupljencev zunaj mesta. Nadaljnje zdravljenje takih bolnikov v bolnicah je v tem: a) da se ponovno pušča kri, če je bolnik posinjel v obraz. V takem primeru mu je puščati 150 do 300 cm3 krvi; in b) da se mu dovaja kisik. Vzorno bi bilo, če bi se dovajal takim bolnikom kisik ne samo v času kritičnega razdobja (3 dni), marveč tudi pozneje, dokler popolnoma ne ozdravijo. Kisik ni treba dovajati z močnim pritiskom; c) da se potolaži kašelj in se vzdržuje srčno delovanje; č) da ležijo bolniki v toplih, dobro ogrevanih sobah nepremično; d) da se jim daje soda bikarbona zoper želodčne bolečine, in e) da se bolnikom odredi dieta; dajati jim je treba gorke čaje, če so slabi (ob asteniji) pa kavo in lahek čaj, vse to v manjših količinah. b) Prva pomoč osebam, poškodovani m od mehurje v cev (iperita idr.). (Slike 10 do 16.) Osebe, poškodovane od mehurjevcev, se spoznajo v začetku po tem: a) da je njih grlo razdraženo in glas ohripel; b) da diši njih obleka po iperitu (duh, podoben gorčici, česnu); c) da so njih oči vnete (veznice rdeče); č) da je njih koža na obrazu in telesu rdeča m srbeča, in d) da se jim vzdiguje in da bruhajo; pozneje pa po tem: e) da so veke otekle in da ne morejo gledati: f) da je glas zelo ohripel in da komaj morejo go- voriti (včasih sploh ne); g) da se vidijo po koži opekline različne stopnje, i” h) da so dremavi in brezbrižni za vso, kar se godi okoli njih. Potemtakem je prva pomoč pri takih bolnikih, t- J' delo patrulje za reševanje, v temle: a) Osebe, ki so oškropljene s tekočim iperitom, ker se je granata (bomba) razpočila blizu, je treba čimpreJ odpeljati do rajonske postaje, da se obleka in oprema očistita in eventualno popolnoma premenita perilo i” obleka. Take osebe morajo imeti masko nataknjeno v obrambni rabi ves čas, dokler ne dospejo v rajonsko oziroma v glavno postajo, kjer jim obleko slečejo, da b> jo očistili in da bi se s tein preprečilo vdihavanje str”' penih iperitovih hlapov, ki se razširjajo iz oškropljene obleke. Če vremenske razmere to dopuščajo, je treba tem osebam sleči zgornjo zastrupljeno obleko, da se prepreči nadaljnje učinkovanje strupa. b) Če je obraz oškropljen s tekočim iperitom, ket se je granata (bomba) razpočila blizu, ali zato, ker ,ie poškodovance presenetila brez maske, poberejo patrulje za reševanje in prvo pomoč najprej tekoči iperit s koščkom vate ali krpe in nato umijejo poškodovance s čisto (če mogoče mlačno) vodo in milom in jim izmijejo obraz 3 slabo raztopino kalijevega permanganata 0'25 %« pa ji'11 nato nataknejo masko, da ne bi vdihavali strupene ipe' ritove hlape, če bi se jim nataknila maska čez oškrop' ljeni obraz. c) Ostali telesni deli (n. pr. roke), zastrupljene 3 tekočim iperitom, se očistijo s suhim klorovim apno1” v prahu, ko se poprej iperit pobere s koščkom vate, krpe ali lesnimi ostružki. Če ni pri rokah suhega klorovega apna, je treba uporabiti vodo in milo. č) Osebe, ki so bile izpostavljene učinkovanju ip”' ritovih hlapov ali so bile oškropljene s tekočim iperitom* je treba čimprej prepeljati v rajonsko postajo ozirom” v glavno postajo, katera je pač bližja, da se okopajo l” se obleka očisti, kakor tudi opravi vse ostalo, česar J” treba. Poškodovanci se prevažajo sede z dvokolnicami a sanitetnim avtomobilom. Voz mora biti dobro prezra?” van, da se prepreči zbiranje iperitovih hlapov, ki se ra* širjajo iz obleke, blata na obuvalih itd. Taki bolniki ne smejo prevažati skupaj z osebami, poškodovanimi 0 dušljivcev. Pomoč takim bolnikom, poškodovanim od meh”r jev cev, v rajonskih postajah je v lem: a) da jih okopajo; b) da se jim izpere sluznica: c) da se jim premenita obleka in perilo. Poškodbe, povzročene z iperitom, se pojavijo po 2 do 4 urah in tudi več in je zato neogibno potreb”’ da se osebe, ki so bile izpostavljeno učinkovanju iperl jj najsi so ga razsuli iz posebnih rezervoarjev iz letal a pa vrgli z letalskimi bombami, ki so se razpočile, ta j preventivno okopajo, preden se pokažejo P ?naki (rdeče veznice in rdeča koža). V ta namen morajo 'ttleti fajonske postaje premično ali nepremično napeljavo Prh ali razkuževalne aparate za hitro okopanje poškodovancev in očiščenje njih obleke, perila in drugih stvari. velikih mestih se izkoristijo lahko tudi obstoječa kopališča, izpopolnjena z razkuževalnimi aparati in prireja kot rajonske postaje, če so v poslopjih iz trdnega gradiva in na pripravnem kraju. Brž ko osebe, ki so bile izpostavljene učinkovanju ‘Perita v obliki hlapov ali tekočine, dospejo v rajonsko Postajo, jim je treba sleči vso obleko in perilo, jih sezuti ',n ;i'h take izročiti dezinfektorju radi očiščenja. Bolnikih ki dajejo pomoč takim osebam in jih slačijo in spzuvajo, morajo imeti na sebi zaščitno obleko proti ipe-riiu, rokavice in masko. Ko so bolniki do golega slečeni, jim je treba najprej 0s‘riči lase na glavi, kocine okrog spolovila, pod pazduho Uc4 ker se iperit v laseh dolgo drži; nato pa jih je treba fPraviti v oddelek za kopanje,. Okopajo se z gorko vodo ln milom pod prhami. Pri tean je treba gledati, da se Poškodovani deli telesa (listi, kjer je koža že rdeča ali 1 150 bili pod oškropljenim mestom obleke) pri kopanju ne Pritiskajo hudo. Umiti je treba pazljivo vse telo, dasti glavo, mesta pod pazduhami, med nogami, mod-nlak, zadnjico, okrog spolnega uda in tudi ud sam z °mlo vode. _K° so bili okopani, pridejo poškodovanci v oddelek d} izpiranje sluznice oči, grla in nosa z raztopino sode mkarbone 2‘25°/o. Poškodovane dele telesa, t. j. tiste dele, kjer je koža eča ali ki so bili pod oškropljenim mestom obleke, je reba namazati z raztopino kalijevega h e r m a n g a n a t a 4%, ki preprečuje, da bi se nabile opekline višje stopnje v obliki mehurjev. , Nato je treba spraviti poškodovance v oddelek za tačenje, kjer se manj poškodovani oblečejo sami, med-111 ko hudo poškodovane oblečejo bolničarji-ke. vČe so bolečine v želodcu, je treba dajati j|0skodovancem vsake tri ure po eno kavino žlič-s&° s 0 d e bikarbone na kozarec vode; soda lahko daje tudi preventivno. s,. Bo prejeti pomoči se prepeljejo take osebe iz rajon-v* Postaj v glavno postajo, da jih preberejo in raz-®*ljo po stopnji očesnih, kožuih in pljučnih poškodb, 0 Pa pošljejo v bolnice zunaj mesta na nadaljnje ravljenje. Zdravljenje takih bolnikov v bolnicah je v temle: sto ^oškodovanci se razmestijo po posebnih oddelkih po Paji očesnih, kožnih in pljučnih pojavov. Pir ?^esne poškodbe se zdravijo tako, da se iz->n d*^ ^ ^ do 4 dni z raztopino sode bikarbone 2'25 °/o aJej° nanje za 10 do 15 minut gorki obkladki s pre-2'25on° V0^° a*' z raztopino natrijevega bikarbonata sol •’ k‘ hitro odpravijo otok očesnih vek, zmanjšajo Pojenje' lotofobijo in občutek po pesku v očeh. Če se top1 (Jru8°tna okužba, je treba še dalje vkapljevati raz-raztogpPlno borovega natrija (natrium boracicum) 2 °/n. op^j^e na roženici je treba zdraviti kakor navadne in nikdar se ne sme devati obveza čez oči. |ki morajo biti v temnih sobah. *en °^.ne poškodbe je treba zdraviti s tem, da •Pažejo s kalijevim permanganatom 4?/# v prahu: Talcum g 400 -f- Calc. carbon. -j- Magnes. carb. 4 Zineum oxydat. aa g 200, z gomenoloviin oljem ali z emulzijo: 01. Lini 4- Aqua Calcis aa partes, helijevo terapijo, gorkim zrakom itd. Poškodbe dihalnih organov se zdravijo s tem, da se mažejo nosnice z gomenoloviin oljem 2 do 3 “/o, z vdihavanjem vodne pare z evkaliptolom ali gome-nolom, balzamičnimi pulverizacijami, z vbrizgavanjem gomenolovega olja v lumen tracheae (naj opravlja larin-golog), z vbrizgavanjem polvalentnega seruma za rane (podkožno ali intravenozno), z, dajanjem dionina ali kodeina proti kašlju itd. c) Prva pomoč oseba m,'poškodovan im od solzivcev. Osebe, poškodovane od solzivcev, se spoznajo po tem: a) da se jinioči hudo solzijo in da občutijo zbadanje, kakor bi imele pesek v očeh; b) da ne morejo gledati v svetlobo, in c) da so oči (veznice) rdeče in nekoliko otekle. Imeti je treba na umu, da napade sovražnik s strupi lahko tudi mešano, in je treba zato poškodovance pregledati, ali ni tudi še drugih znakov, razen tukaj navedenih. Prva pomoč pri takih bolnikih, poškodovanih od solzivcev, t. j. delo patrulje za reševanje, je v temle: a) Poškodovanca je treba takoj spraviti iz zastrupljenega ozračja. Večinoma povzročijo solzivci le začasno solzenje zaradi draženja veznice, ki čez nekaj ur samo od sebe izgine, in takim osebam posebna pomoč ni potrebna. b) Če je 'veznica huje razdražena, je treba poslati tako osebo v rajonsko postajo, da se ji da pomoč. Pomoč osebam, poškodovanim od solzivcev, v rajonskih postajah je v tem: a) da se izpirajo oči z raztopino soli 14 °/oo ali raztopino borove vode 2%. Na oči se ne smejo devati nikakršne masti in druga oko dražeča sredstva; b) da se razkužita nos in žrelo z gomenolovim oljeni, in eventualno c) da se ublažijo dražljaji zgornjih delov dihalnih organov z vdihavanjem vodne pare z evkaliptolom. Po dani pomoči v rajonski postaji se pošljejo taki bolniki v glavno postajo, kjer jih iznova nadrobno pregledajo, nakar se manj poškodovani vrnejo na svoja mesta; če pa je sum, da so vdihali strupene hlape tudi še kakega drugega strupa (dušljivcj, mehurjevci ipd.), se pošljejo v bolnico zunaj mesta na opazovanje hkrati z osebami, ki so huje poškodovane od solzivcev in katerim je treba nekoliko dni bčlniškega zdravljenja. Zdravljenje takih bolnikov v bolnicah je v tem: a) da se zdravijo veznice z izpiranjem oči z raztopino soli 14 °/on in b) da se ublažijo dražljaji zgornjih delov dihalnih organov z vdihavanjem vodne pare z evkaliptolom. Če so vdihale take osebe poleg solzivcev tudi še strupene hlape kakega drugega strupa, jih je treba ustrezno zdraviti. č) Prva pomoč osebam, poškodovanim od kih a v c e v. Osebe, poškodovane od kihavcev, se poznajo po tem: a) da hudo in zdržema kihajo; b) da jim teče sluz iz nosa in da je izločanje sline povečano. Prva pomoč pri osebah, poškodovanih od kihavcev, t. j. delo patrulje za reševanje, je v temle: a) Poškodovanca je treba takoj spraviti iz zastrupljenega ozračja. Večinoma razdražijo dražljivci nosne sluznice le začasno in takim osebam ni potrebna posebna pomoč. b) če jo prišel strup z uporabo vode, zastrupljene z arsini, v prebavila in se pojavijo splošni znaki zastrupitve, je treba take bolnike poslati čimprej v rajonsko postajo oziroma glavno postajo, da se jim da pomoč. Pomoč osebam, poškodovanim od kihavcev, je v rajonskih postajah « temle: a) Nosnice se mažejo z 1 do 2 “/ono raztopino glicerina s kokainom, kar hitro ublaži zbadanje v nosu in ustavi kihanje. b) Če je prišel strup v prebavila (z uporabo zastrupljene vode ali hrane) in se pojavijo splošni znaki zastrupitve, je treba dati takemu bolniku za bruhanje takoj toplo vodo s kuhinjsko soljo ali povzročiti bruhanje s ščegetanjem jezička. Dajati je tudi vlive za čiščenje (dristitev). Bolnike, ki kažejo znake zastrupitve, je treba takoj po pomoči v rajonski postaji prenesti v glavno postajo, od koder se odpravijo v bolnice zunaj mesta na nadaljnje zdravljenje. Upoštevati je treba, da uporablja sovražnik strupe te skupine, t. j. kihavce, večinoma z namenom, da napadene primora sneti masko in vdihavati kak drug strup, n. pr. kak dušljivec. Zato je treba posebno paziti, ali ni sočasno tudi kaj znakov zastrupitve z drugimi strupi razen takih, ki kažejo na zastrupitev s kihavci. Zdravljenje takih bolnikov (poškodovanih od kihavcev) v bolnicah je v tem: da se zdravijo želodčne in črevesne motnje in omrtvelost (pareza), ki so po učinku arsina navadno lahne in začasne. d) Prva pomoč osebam, poškodovanim od ogljikovega monoksida. Osebe, poškodovane od ogljikovega monoksida, se poznajo po tem: a) da so tisti, ki so vdihali malo količino strupa, navadno dremavi, da imajo rdeč (žareč) obraz, krvavo pod-plute oči in da so pogosto videti kakor bi bili pijani; b) da tožijo, da jih boli glava, in da jim šumi po ušesih; c) da so, če so huje poškodovani, v nezavesti, da dihajo zelo počasi, in da dihanje lahko celo preneha. Potemtakem je prva pomoč v takih primerih, t. j. delo patrulje za reševanje, v temle: a) Poškodovanca je treba odnesti čimprej iz prostora, kjer je nastopila zastrupitev, na čisti zrak in mu je treba odpeti obleko. b) Položiti ga je treba na tla in uvesti umetno dihanje, najsi je na videz mrtev. c) Škropiti ga je treba po obrazu in po prsih z mrzlo vodo in mu masirati srčno stran. č) Brž ko začne dihati, mu je treba dati vdihavati čist kisik (ali mešanico, ki ima vsaj 85 °/o kisika) s posebnimi aparati, ki omogočajo, da se ogljikova kislina in ogljikov monoksid izdihujeta. d) Ogrevati ga je treba z gorkimi odejami, termofo’ • in drugimi sredstvi. e) Spraviti ga je treba ležečega čimprej s sanitetnim avtomobilom ali dvokolnico v rajonsko postajo. Pomoč takim bolnikom v rajonskih postajah je v tem1 a) da se jim daje kisik; b) da se vzdržuje delovanje srca z injekcijami kofeina, kafrnega olja itd.; c) da se dajejo topli napoji: konjak, čaj, črna kava itd. in č) da ležijo bolniki mirno in na toplem. Po pomoči v rajonski postaji se pošljejo taki bolniki v glavno postajo, kjer jih nadrobno pregledajo in potem odpravijo ležeče s sanitetnim avtomobilom v bolnice zunaj mesta na nadaljnje zdravljenje. Nadaljnje zdravljenje takih bolnikov v bolnicah je v tem: a) da se jim daje kisik; b) da se vzdržuje delovanje srca z injekcijami kofeina in kafrnega olja; c) da leži bolnik mirno in na toplem; č) da se daje bolniku mlečna dieta; d) da se zdravijo trajne posledice zastrupitve * ogljikovim monoksidom, ki se kažejo v težavni prebavi, bolečinah v želodcu itd. IV. Bakterije kot vojno orožje in organizacija zaščite pred njimi. Kot bojno sredstvo se bakterije v svetovni vojni niso uporabljale, pripravljala pa se je nekakšna njihova uporaba. Vprašanje pomena in uporabe kužnih kali kot vojnega bojnega sredstva se proučuje. Sklepati se pa o tem še ne da nič dovolj določnega in zanesljivega. Za sedaj se lahko reče, da za uporabo tega sredstva pogoji niso nič kaj povoljni. Uporaba je pa vendarle mogoča, in to tem bolj, ker bakteriologija napreduje. Zato mora državna obramba poskrbeti tudi za za' ščito proti namernemu okuževanju vojske in prebivalstva, če bi sovražnik uporabljal kužne kali kot bojn° sredstvo. Sovražnik uporablja lahko ta sredstva poglavitni s tem, da seje in raznaša kulture kužnih kali v hram. pijači in vodi kakor tudi na predmetih, ki so določen1 za javno rabo, in to po vohunih in emisarjih vseh vrs in z letali. Posredna pot je lahko tudi spuščanje oku?-0' nih žuželk in živali (podgane, miši itd.). Na ta način se lahko razširjajo epidemije ne samo med ljudmi (legar’ pegasti legar in kolera), marveč tudi med živalmi (s1111" kavost, vranični prisad itd.), kakor se dajo uničeva s paraziti tudi posevi na velikem prostoru. Voda ima pri razširjanju epidemij veliko vlog0. Trebušni legar, griža in kolera so hidričnega izvora-Treba je zlasti upoštevati vlogo sovražnikovih emisarj6' pri onečejanju vode naseljenih krajev. Varnost, ki se ne da improvizirati, terja organi2^ cijo zaščite, pri čemer je treba delati pravočasno, se mirnem času. Zaščita se omejuje poglavitno na ustvarjanje dobc1^ higienskih razmer med ljudstvom, na dobro organizace higienske službe in na higiensko prosvetljevanje ljudslV ' Higienske razmere med ljudstvom je treba zbolj^ vati s pospeševanjem vseh dejstev, ki so pomembna osebno higieno, kakršna so nega telesa, prehrana, J* merno delo, dobra stanovanja, pobijanje alkoholizma 11 j’ dalje pa tudi dejstev, ki se nanašajo na splošno (skupn ■ higieno, kamor spadajo predvsem dobri vodovodi in kanalizacija. Higienska organizacija je odločilnega pomena za boj zoper kužne bolezni vobče, posebno pa kadar je potrebna v vojni kot protivojno sredstvo, in zoper kužne kali, ki lahko razneso v zaledju po raznih delih države. Dobra organizacija terja predvsem, da se pripravi zadostno število osebja, ki je sposobno, da hitro odkrije llporabo kužnih kali po sovražniku in da takoj prepreči (zatre) širjenje kužne bolezni. Zlasti je treba poskrbeti za znaten kader bakterio-■ogov s pomožnim osebjem in zadostno delovno opremo za odkrivanje in zatiranje kužnih bolezni. Vse osebje mora biti za opravljanje ustrezne službe dobro opremljeno in primerno razporejeno že v mirnem ("asu po higienskih zavodih in zdravstvenih domovih kakor tudi po središčih za higiensko službo. Poleg tega je neogibno potrebno, da se določi in postavi v državi večje število bolnic za zdravljenje in izolacijo kužnih bolnikov. V serovakcinskih zavodih je treba pripraviti in imeti v zalogi zadostne množine vseh znanih serumov in Posod za proizvodnjo vakcin in drugih bioloških pro-'zvodov. Te zavode je sploh treba pripraviti za povečano dejavnost radi zaščite prebivalstva pred bakterijskim orožjem. Program za higiensko prosvetljevanje ljudstva mora obsegati tudi seznanjanje z vsemi zaščitnimi ukrepi proti kpžnim boleznim, zlasti pa proti tistim kužnim boleznim, ki jih utegne sovražnik predvsem uporabljati. Za izvrse-\anje te naloge so pomembni predavanja, letaki, poučni ' umi in drugi propagandni pomočki. Skrb za zaščito v zgoraj razloženi smeri spada predvsem v dolžnost ministrstva za socialno politiko in ljud-sko zdravje, glede zaščite proti rastlinskim zajedavcem Pa v dolžnost ministrstva za kmetijstvo in ministrstva 24 gozdove m rudnike oziroma banovinskih in krajevnih Pudodborov za zdravstveno službo po uredbi o zaščiti Pred letalskimi napadi. To delo se mora opravljati v ulrih in sporazumu tudi s pristojnimi organi vojske in Mornarice. Vsi serovakcinski zavodi v državi morajo dajati pododborom za zdravstveno službo vse potrebne podatke 14 navodila in tudi rvsako strokovno pomoč in z njimi delovati. . V a čelu celokupne te akcije v znanstvenem pogledu kura biti Centralni higienski zavod v Beogradu, ki bo P’1 tem delu v stikih s pristojnimi organi vojske. V. Organizacija sanitetno službo. 1. Priprave in hramba potrebnih sredstev. j Oprema patrulj za reševanje in prvo pomoč kakor vr J l'a.i°nskih postaj, glavnih postaj in bolnic je razno-Zn a *n številna, kakor je razvideti iz priloženega se-S6aaia opreme; zato je ni mogoče nabaviti tisti hip, ko Potrebuje. Razen tega je ta oprema precej draga in ^ Za njeno nabavo potrebni večji denarni zneski. Zato . ra vsak kraj, ki bi utegnil biti izpostavljen napadu ^ zraka, pravočasno, še v mirnem času nabaviti celo- Poo sanitetno opremo. $ki, ^Prema mora biti primerno razporejena po rajon-skladiščih, ki jih je treba napraviti poleg rajonskih postaj za prvo pomoč. Razen tega'je potrebno pri glavni postaji tudi glavno osrednje skladišče, v katerem se hrani rezerva celokupne opreme, da se oddaje iz rajonskih skladišč lahko dopolnijo. Skladišča se morajo dopolnjevati postopno, po denarnih sredstvih, ki so potrebna za nabavo celokupne opreme. Skladišča morajo biti zavarovana pred učinkovanjem rušilnih in vžigalnih bomb kakor tudi pred učinkovanjem strupov. Pri skladiščih je treba imeti zadostno število pre- * voznih sredstev, ker so avtomobili, vozovi in nosilnice prav tako važni za prvo pomoč, kakor hitra gasilska pomoč pri požarih. Število in količina opreme, ki jo je treba nabaviti, sta odvisna od krajevnih razmer, predvsem pa od tega, v kolikšni meri je tisti kraj ogrožen po napadih iz zraka, in od števila prebivalstva. Kar se tiče hrambe te opreme je treba paziti na naslednje: a) Prostori za hrambo mask in oslale opreme morajo biti suhi in pozimi kurjeni, ker se kavčukovi deli na mrazu hitro pokvarijo; b) la oprema se mora pogosto pregledati in glede brezhibnosti kavčukovih in ostalih delov preskušati in prezračevati; c) ostala oprema: ventilatorji, aparati, škropilnice, instrumenti itd., se mora tudi hraniti v vseh skladiščih in mazati, da ne bi zarjavela. Za vaje patrulj in ostalega osebja sanitetnih naprav je treba izločiti del opreme (maske, zaščitna obleka in ostalo), ki se uporablja samo za mirnodobni pouk; ostala oprema se hrani v skladiščih in se ne sme uporabljati. Po uporabi je treba vso opremo, zlasti pa maske, razkužiti na način kakor je predpisano v II. delu tega pravilnika. 2. Organizacija in formiranje sanitetnih ediuic in naprav. 1. Sanitetne edinice se popolnjujejo z osebjem na isti način, kakor se popolnjujejo edinice kemijske službe. To se pravi, za to službo se jemlje večinoma žensko osebje; samo za nosače ranjencev se jemljejo moški. 2. Moški se jemljejo po občinskih registrih, popisnih knjigah in prijavah, in to najsposobnejši med tistimi, ki so izven vojaške obveznosti, začenši pri mladeničih, ki so dopolnili 18 let starosti, od tujih državljanov pa tudi taki, ki so v vojaški obveznosti, če so bili in ostanejo v naši državi tudi v vojnem času. Samo v izjemnih primerih in le za krajši čas se smejo vzeti tudi mladeniči pod 18 leti starosti pa do dovršenega vsaj IG. leta starosti. 3. Zenske- se jemljejo začenši od dovršenega 20., samo izjemoma in za krajšo dobo pa tudi od dovršenega 18. leta. Dalje samo tiste ženske, ki nimajo otrok v osnovni ali srednji šoli ali katerih otroci so učenci v drugih, po starostni dobi enakih šolah ali obratih, četudi niso ti otroci popolnoma odšli od hiše. Vse ženske osebe ima v vsakem kraju v razvidu krajevna zve^a vseh ženskih društev. Iz te zveze se sestavi izvršilni odbor, ki porazdeli vse svoje članice na krajevne rajone, iz katerih se jemljejo-ženske osebe za vse potrebe v kemijski službi, sanitetni službi, socialnem skrbstvu, za maskiranje, za propagando in admini* strativne posle, kakor je odrejeno v II. delu tega pravilnika. 5. Razvid vseli ženskih oseb se vodi v splošnih seznamih za ves kraj ali pa po rajonih, kar je odvisno od velikosti kraja in števila njegovih prebivalcev. 6. Iz teh občnih seznamov se razporejajo vse sposobne osebe po njih kvalifikaciji in zmožnostih, da se popolnijo ustrezna mesta pri upravnih in izvršilnih edi-liicah in napravah po zahtevi pristojnih činiteljev in odredbah predsednika krajevnega odbora. Posl i na vseh teli dolžnostih so obvezni in vsaka oseba mora vedeti za svoj razpored. 7. Osebe, ki nimajo vojnega razporeda, se vodijo kot neuvrščene. Te osebe se smejo ob izselitvi umakniti tudi iz svojega rednega bivališča; toda njih bivališče mora biti radi morebitne potrebe vselej znano. 8. Od spredaj navedenih ženskih oseb kakor tudi od moških so oproščene posameznih ali pa vseli dolžnosti v zvezi z zaščito proti napadom iz zraka samo tiste osebe do 65 let starosti, ki prosijo za oprostitev in pri katerih se z zdravniško-komisijskim pregledom ugotovi njihova prijavljena nesposobnost. Osebe, stare nad 65 let, se obdrže na posameznih dolžnostih samo, če to same izjavijo. Nadrobneje uredijo to krajevni odbori oziroma pododbori za zdravstveno službo. 9. Sanitetne rajonske postaje je treba namestiti v varnih zakloniščih, in to po možnosti v istih, v katerih so rajonske postaje za kemijsko službo, ali pa v njih bližini, da se morejo kemiki in zdravniki vzajemno obveščati o vrsti uporabljenih strupov in bi mogli potemtakem zanesljiveje poslovati. 10. V manjših krajih popolnjujejo edinke in naprave sanitetne službe krajevni odbori ali pododbori za zdravstveno službo; v večjih krajih pa odred i predsednik krajevnega odbora, kdo naj to opravlja in pri kom naj so seznami stalno. Ti seznami se lahko izročijo v uradovanje tudi rajonskim organizacijam krajevne ženske zveze. 11. Vsaka rajonska postaja vodj seznam osebja postaje in vseh sanitetnih patrulj, ki pripadajo tej' postaji. Ti seznami so istovetni s priloženimi pregledi formacijskega sestava rajonskih postaj in glavne postaje za prvo pomoč kakor tudi sanitetnih patrulj. 12. Kraj rajonskih postaj in glavne postaje kakor tudi število patrulj pri vsaki postaji določi krajevni odbor oziroma pododbor za zdravstveno službo. Ta uredi tudi vse, kar zadeva izdelavo ih ureditev zaklonišča, dajoč podatke pododboru za tehnično-gradbene posle po členu 16., točki 8., pod b), uredbe o zaščiti proti letalskim napadom. 13. Iste osebe, ki vodijo sezname osebja za vsako postajo s patruljami, vodijo tudi pregled opreme postaje in vseh njenih patrulj. Tudi ti pregledi so istovetni, s pregledi opreme, priloženimi temu delu pravilnika; le da imajo razpredelke: kaj od opreme bi moralo biti in kaj je, da bi se hkrati vselej tudi videlo, česa ni. 14. Ta oprema se hrani v posebnih skladiščih ali v kakem delu zaklonišča in pod ključem ob odgovornosti oseb, ki vodijo sezname, oziroma ki jim je izročena oprema v hrambo. 15. Krajevni odbor oziroma pododbor za zdravstveno službo vodi inventar celokupne opreme za vse sanitetne edinice iu naprave v kraju. Razdeljuje to opremo enako po edinicah in napravah in jo vodi zato tudi v inventarju po edinicah in napravah, katerim oprema pripada. 16. Poleg seznama osebja in pregleda opreme vsake postaje, bolnice ipd. mora biti v mobilizacijskem elaboratu edinice ali naprave tudi še kratek opomnik za delo kakor tudi en primerek uredbe in tega dela pravilnika za zaščito pred letalskimi napadi. 17. Bolnice se izpopolnjujejo, opremljajo in urejajo na enak način kakor rajonske ali glavne postaje za prvo pomoč. Organizacijo bolnic ureja banovinski pododbor za zdravstveno službo, v Beogradu pa krajevni pododbor za to službo. Ker so te bolnice nadaljevanje mirnodobnih bolnic ali drugih zdravstvenih naprav, so njih starešine dolžni opravljati vse posle, ki so spredaj določeni za rajonske in glavne sanitetne postaje. Samo če se ustanovijo povsem nove bolnice; je treba po spredaj razloženem določiti za njih organizacijo tisti krajevni odbor (manjšega naseljenega kraja), v katerem naj se bolnica ustanovi. To je dolžnost občinskega zdravnika tega kraja. 18. Radi izobraževanja vsega prebivalstva kakor tudi obveznikov zaščite proti napadom iz zraka smejo odrejati krajevni odbori občasna predavanja, tečaje in vaje, ki naj trajajo največ 2 do 4 ure, in sicer ob nedeljah ali praznikih. Vaje in tečaje v istem obsegu smejo odrejali tudi banovinski odbori. Samo za specialiste in starešine v posameznih službah se smejo odrejati v banovinskih krajih tečaji in vaje tudi do 7 dni na leto, pri čemer je treba imeti na umu tudi po zakonu pripadajoče odškodnine. Državnobrambni inšpektorat ureja prirejanje tečajev in vaj za strokovnjake s posebnimi odločbami na podstavi člena 23. uredbe o zaščiti pred letalskim’, napadi. 19. Vse službe zaščite države in ljudstva tako v mirnem kakor tudi v vojnem času se opravljajo poleg redne službe po splošni dolžnosti, in potemtakem za opravljanje teh dolžnosti za 2 do 4 ure ne gre nikaka odškodnina. Obveznikom zaščite pred napadi iz zraka, če so ^ službi 24 ur ali več (v vojnem času), gredo prejemku ki ustrezajo njihovemu položaju pri vojski. Te prejeipke jim izplačuje tisto oblastvo, ki jih uporablja (občine, mestna poglavarstva in banovine) po določbah uredbe in ustreznih delih tega pravilnika, ki obravnavajo organizacijo vseh edinic in naprav za zaščito pred letalskim1 napadi in njih izpopolnjevanje z osebjem. 20. Vse spredaj navedeno o načinu formiranja, ureditve in dela sanitetnih edinic velja tudi za uredite'; formiranje in delo vseh ostalih edinic in naprav pri organizaciji pasivne zaščite po II. in IV. delu tega Pra' vilnika, kolikor ni to že tam nadrobno razloženo. V Beogradu dne 1. septembra 1939.; Pov. št. 4248- Minister za vojsko in mornaric0’ armijski general Milan D. Nedič s. r. Pripomba. Ker iz tehničnih razlogov ni bilo rnog0^ objaviti v »Službenih novinah« slike, ki spadajo k tem1 pravilniku, se objavijo slike v posebnih knjižicah in ra pošljejo vsem napravam in uradom. Sestav osebja sanitetne patrulje tipa 1 1 2 3 4 5 6 Ziip. štev. Imenovanje ^ Oseb Sanitetnih avtomobilov Pripomba 1 Patruljni vodja (vodnik', poklicni bolničar 1 2 Nosača ranjencev-bolničarja 2 3 Šofer 1 1 Skupaj . . . 4 Sestav osebja sanitetne patrulje tipa 2 Pregled 2. 1 2 3 4 5 ti š-S N ’* Imenovanje Oseb Sanitetnih avtomobilov Pripomba 1 2 Patruljni vodja (vodnik), poklicni bolničar Nosači ranjeneev-bolničarji 1 8 Skupaj . . 4 Pregled opreme sanitetne patrulje tipa 1 in tipa 2 Pregled 3 in 4. 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 Sanitetna patrulja tipa 1 Sanitetna patrulja, tipa 2 Imenovanje Mera 06 ca 5 a £ '> trn, O cs fi. Pripomba * s s 1 V rezervi G £» Pripomba c 53 JS u. > CJ o ** N O 53 -O ~ > O O t- 53 M CO o ° 73 o ° Civilne maske komad 4 t 6 12 4 2 6 12 filtri (cedila) za civilne ma- ske, rezervni 4 t — 8 12 4 — 8 12 Aparat za izolacijo s Umikom, kompletni „ 1 —- J o 1 — 1 2 Rezervne pušice s kalijem — — 4 4 — — 4 4 Rezervne jeklene posode za aparat s kisikom *» — —- 4 4 — — 4. 4 Zaščitne obleke, kompletne (bluza, hlače, čevlji in roka- _ vice) pur 4 — 4 8 4 — 4 8 Zaščitne rokavice iz prepoje- nega platna 4 — 4 8 4 — 4 8 Zaščitni čevlji . 4 — 4 8 4 — 4 8 Delovne obleke (bluza in hlače) ** 4 4 8 4 — 4 * 8 bumijaste rokavice, debelejše (Palčniki) »» 2 — 2 4 2 — 2 4 trakovi z znakom Rdečega .. brlJa komad 4 — — 4 4 — — 4 Zasilne obveze .■>>>. čutare za vodo . i , ■ ■ . 8 — 18 24 8 — 16 24 ,, 4 — — 4 4 — — 4 Platnene torbice . .... s 4 — — 4 4 — — 4 Žepu,- svetilke z baterijo . . 4 — — 1 4 — — 4 baterije za žepne svetilke (re- - *°rva) 8 — 8 8 __ — 8 Dprtnlkl Rdečega križa za služ- Popolnjuje se oprtnik Popolnjuje se oprtnik bo »n« (sestava v pripombi) “Pomniki za delo, žepni . . , tlntni svinčniki . . . . « . svetilko Rdečega križa . . , klorovo apno v zavojih po.lOg *» t ‘ 1 1 1 2 iz rezerve 1 1 1 1 iz rezervo M 1 ■— 1 2 1 — 1 2 1 — — 1 1 — — 1 4 ■ — 8 12 4 — 8 12 Parati za dovajanje kisika, kompletni zorvrii nastavki za aparat 3* — t — X — 1 — 1 v*a dovajanje kisika .... Rusilnice It — — 2 2 — — o 2 1* — g 1 S Po možnoati na dveh — 2 1 8 Po možnosti na dveh Kl"t«vo apno, zavoj po 5 kg kolesih kolosih *V sanitelnem (calcaria chlorata k 3 kg) . II — 1* 5 6 avtomobilu — — — — Sestav osebja rajonske postaje za prvo pomoč I. reda 1 2 3 4 5 6 7 Zap. štev. Imenovanje Oseb Sanitetnih avto- mobilov* Koles Razkuže- valnih aparatov Pripomba A. Uprava z oddelki za sprejemanje in evakuacijo 1 Upravnik-zdravnik 1 2 Upravnikov pomočnik-lekarnar . . . 1 3 Sestra 1 4 Oskrbnik-bolničar 1 5 Bolničarja 2 6 Pisar 1 t , 7 Ordonanca 2 2 Skupaj . . . 9 2 > B. Oddelek za ranjence 8 Zdravnik 1 9 Zdravnikov pomočnik-sestra .... 1 10 Bolničar 1 Skupaj . . . 3 C. .Oddelek za osebe, zastrupljene z dušljivcl Zdravniško službo opravlja zdravnik pod A/l 11 Zdravnik . . — 12 Zdravnikov pomočnik-sestra .... 1 13 Bolničar . . . . •• 1 Skupaj . . . 2 Č. Oddelek za osebe, zastrupljene z iperitom, s kopalnico Zdravniško službo opravlja zdravnik pod A/l 14 15 16 17 Zdravnik Zdravnikov pomočnik-sestra .... Bolničarja Dezinfektor 1 2 2 1 1 Oddelek ima dva prostora za slačenje In kopanje: eneza za moške, drugega za ženske in otroke 18 Brivec-bolničar 1 Skupaj . . . 6 1 Vseh skupaj . . . 20 . 2 1 Pripomba. Postaji pripadajo: 1. če ima 2 avtomobila: 2 sanitetni patrulji tipa 1 in 2 sanitetni patrulji tipa 2. 2. če ima 1 avtomobil: 1 sanitetna patrulja tipa 1 In 2 do 3 sanitetne patrulje tipa 2. ,g 3. če nima avt mobila: 4 do 6 sanitetnih patrulj tipa 2. — Taka postaja je upoštevna za velike kraje, ki >m več ko 2j.000 prebivalcev. Sestav osebja rajonske postaje za prvo pomoč II. reda 1 2 ' 3 4 5 B 7 . > a, ce S! N ® Imenovanje Oseb Sanitetnih avto- mobilov Koles Razkuže- valnih aparatov Pripomba j 1 2 3 4 5 6 7 A. Uprava 7. oddelkom za ranjence in oddelkom za sprejemanje in evakuacijo Upravnik-zdravnik Upravnikov pomočnik-lekarnar . . Sestra Oskrbnik-bolničar Bolničarja Pisar Ordonanc 1 1 1 1 2 1 1 1 Skupaj . . . H 1 8 9 10 B. Oddelek za osebe, zastrupljene z dušljivci Zdravnik Zdravnikov pomočnik - sestra .... Bolničar 1 1 Zdravniško dolžnost opravlja zdravnik pod C. št. 11 Skupaj . . . 2 11 12 13. 14 15 C. Oddelek za osebe, zastrupljene z mehurjevci Zdravnik Zdravnikov pomočnik - sestra .... Bolničarja Dezinfektor Brivec-bolničar 1 1 2 1 1 1 Oddelek ima dva prostora za slačenje in kopanje: enega za moške, drugega za žtenske in otroke Skunaj . . . 6 1 Vseh skupaj. . . 13 1 1 Pri ‘Pom ha. Postaji pripadajo: 1. če ima 1 avtomobil: 1 sanitetna patrulja tipa 1 in 2 sanitetni patrulji tipa 2. 2. če nima avtomobila: 2 do 4 sanitetne patrulje tipa 2. — Taka postaja je upoštevna za kraje, ki imajo 10.000 do 20.000 prebivalcev. Sestav osebja rajonske postaje za prvo pomoč Pregled 7. III. reda _1__ s'® 1 2 3 4 5 B 7 8 9 2 " 3 4 5 6 7 Imenovanje Oseb Sanitetnih avto- mobilov Koles Razkuže- valnili aparatov Pripomba Upravnik - zdravnik Upravnikov pomočnik-lekarnar . . Sestre Oskrbnik-bolničar Bolničarji Pisar Ordonanc Dezinfektor Brivec-bolničar 1 1 3 1 4 1 1 1 1 1 1 Postaja ima kopalnico z 2 oddelkoma za slačenje in kopanje: enega za moške, drugega za ženske in otroke Po potrebi Skupaj . . . 14 1 1 pri 0mba. Postaji pripadajo: k če ima 1 sanitetni avtomobil: 1 sanitetna patrulja tipa 1 in 1 do 2 sanitetni patrulji tipa 2.- 2. če nima avtomobila: 2 do 3 sanitetne patrulje tipa 2. — Taka postaja je upoštevna za manjše kraje, ki imajo 2000 do 10.000 prebivalcev. Pregled 8 Pregled opreme rajonske postaje 1. reda 1 2 8 4 3 6 7 8 9 10 11 Rajonska postaja I reda Uprava Oddelek Oddelek Oddelek t oddelkom za ra- za osebe, za osebe, cC o. • za sprejemanje zastrupljene zastrupljene £ 4 J > Imenovanje Mera in evakuacijo njenue z dušljlvei z inehurjevci "T g d c; NI Osebna oprema Delovna oprema j Osebna oprema i Delovna oprema Osebna | oprema i Delovna oprema Osebna | oprema i Delovna oprema Kuhinja > =r V rezerv rf ta a. { cn . > . 1 Civilne masko kom. 9 3 2 e 20 10 30 ! 2 Filtri (cedila) za civilne ma- sko, rezervni i» 9 S 2 6 20 10 30 3 Zaščitne obleke, kompletne (bluza, lilače, čevlji, roka- vice) par o 3 5 5 10 4 Zaščitni čevlji 2 3 5 5 5 Delovno obleke (bluza in lilače) •i 3 ■ s 6 ti 12 6 Gumijaste rokavice, debele (palčniki) 2 2 3 . _ 14 7 Trakovi z znakom Rdečega križa kom. 9 3 2 1 6 20 20 8 Plašči, zdravniški . * • * . .. S 2 4 10 10 20 j 9 Plašči, bolničarski 3 1 - 1 3 8 8 Iti . 10 Čepico, belo. zdravniško . . . „ 2 1 1 1 b 5 10 ' 11 Žepne svetilke z baterijo . . ,, 2 1 i i 5 5 10 • 12 Baterije (rezervne) za žepne _/ 13 svetilke it 4 2 2 o 10 10 j Aparati za dovajanje kisika, kompletni M 1 1 1 14 Rezervne jeklene posode za 15 aparate za dovajunje kisika M 8 3 Aparati za transfuzijo, garni- 1G ture »» 1 1 2 2 Aparati za vdihavanje (inhala- C1) 17 cijo), majhni tt 4 4 0 Brivski aparati s potrebščina- 18 mi (kompletni) ,, 2 o **) 2*) : bivalniki 2 2 2 19 Leseno lopatke za grlo . . . 50 20 80 100 50 160 20 Ksmarcliove obveze 2 3 5 5 21 KlrurglCnl toki %z Instrumenti 22 (srednji) »» 1 1 1 • 2 Kirurgični toki z instrumenti (mali) 1 1 o 2 23 Okrogle pušice, pločevinaste, za 21 sterilni material 25 X 35 cm . S 2 2 7 7 ! Naličnlcc zn narkotiziranje . . 2 2 y i 25 Irigatorji, kompletni .... „ 2 2 2 0 ti i 20 Steklenice za urin »goske« . . ,, 2 2 2' ti 4 10 27 Posteljne nočne posode »lopate« »» 2 2 1 5 7 ; 28 Jekleno posode s kisikom, po 5 m«, z reducirnim ventilom, 2 manometroma in regulator- 29 jem *» 1 1 2 l*) 3 : Jeklene posode z ogljikovo kislino, po j m3, z reducirnim ventilom, 2 manometroma in 80 regulatorjem 1» 1 1 i") 2 Gumijaste vrečice za kisik,'po 31 251, s potrebščinami . , . 3 5 8 2 10 Kuhalniki »Primus« z 1 goril- nikom ,, 1 1 1 1 1 4 1 6 t 82 Kuhalniki »Primus« z 2 do 4 gorilniki ... • * 1 1 ‘ 33 Posode za gnoj, ledvičaste. . tl 2 2 2 ti 2 3 8 31 Maksimalni termometri . . . 1 1 • 1 S 6 ! 35 Vinogradniške škropilnice . . „ 1 1 1 o :u» Mize za preobvezovanje . . , if t t 1 3 3 | 37 Sterilizatorji zn instrumente na 38 špirit (50 X 20 X 11 cm) . . tl 1 1 1 3 4 Pločevinasti termofori za noge tt 3 5 8 2 10 j 89 Pločevinasti termofori za trebuh 3 5 8 o 10 40 Gorilniki na špirit, stekleni . „ 1 1 1 3 3 ti J 41 Stotoskopi ,, 1 1 1 8 S ! 42 Brizgalke »Rekord« po 2 cm* . ,, 1 1 1 1 3 2 (t J 43 Brizgalko »Rekord« po 5 cm8 . ,, 1 1 3 2 5 l 41 Brizgalke »Rekord/ po 20 cm8 „ 1 1 1 8 2 5 j 45 Pribor za puščanje krvi, tok . tt 2 2 2 ' 40 Demoursovc žličke ,, 1 2 S s : 47 Igle za brizgalke »Rekord«, različne ducat 1 1 1 3 jj ' 6 48 Igle za šivanje ran, različne . t> 2 2 2 4 | 49 Igle za lumbalno punkcijo po Bleru | kom. o 2 2 50 Igle za transfuzijo krvi, različne ducat 1 1 2 2 | 51 52 Podloge za roke, pločevinaste koin. 10 10 15 25 . ‘ 26 : Podlog« za noge, pločevinaste tt 10 10 15 53 Podloge, lesene, razne . . . 10 10 20 30 ’ 10 ) 54 Nosilnice 2 t 4 ti 55 Billrothov batist met. 10 5 15 15 30 56 . Sterilna vata kg 3 1 2 ti 4 10 57 Oista vata 1 1 2 4 ti 10 58 2 a 4 ti 10 J Zu osebe, poškodovane od Kihavcev. — 2 V rezervi samo 2 britvi. —j * .Rezerva brez reUucirnega ventila. 1 2 3 4 5 « 7 K » to 11 Rajonska postaja T ruda Uprava Oddelek Oddelek Oddelek z oddelkom za ra- za osebo. za osebe, rt za sprejemanje zastrupljene i zastrupljeno P* :>* Imenovanje Mera in evakuacijo njeuce z dušljivci | z mehurjevci rt t. rX CS 03 03 . rt rt a 03 03 03 rt > u m S »a 1 Osebna oprem > 3 i £ rt ti) . p tu *> 69 Drenažne cevke, gumijaste, % bo srednje.... k ... . meter 2 o 5 7 Gaza, sterilna SC 200 6 20 45 25 70 Bi Gaza z jodoformom, v zavojč- 62 kih po 1 m kom. 6 6 10 5 15 Gutnperča, v polah meter 10 10 20 10 80 oa Gumijasti katetri, garniture • gam. 1 1 1 2 Bit PovoSCeno platno. • • . « » meter i 10 6 5 25 25 B.S Hobci, trioglati kom. 10 5 5 20 10 30 BB Pipete za oči t* 8 8 3 9 0 15 67 Obveie, žkrobljene (10 X 5 cm) Obveze, sadrene, v pločevina- n 20 20 10 80 68 69 stih pušicah (10.X 6 cm) . . M 20 20 80 50 Obveze, kaliko (12 X 6 cm) . . 80 10 30 70 50 120 70 Obveze, kaliko (8X6 cm) . . ti 20 20 40 20 60 71 Levkoplast na vretencih (10 X 72 6 cm) H 2 1 1 4 2 6 Catgut, sterilni, v fiolah, raz- 7? ličen fiola 16 15 10 25 Kirurgiene svile, sterilne, v fi- 74 olah 15 16 5 20 Gumijaste rokavice, tanke . . par 2 1 o 5 6 10 i 75 Varnostne zaponke ducat 2 1 1 4 4 8 7p £isti amonijak (Amraonia pura 77 liquida) t 800 300 300 900 100 1000 | Žvepleni eter (Aether sulfuricus) k* 1 1 1 8 2 5 7s Ocetni eter (Aether aceticua) . K 200 200 400 100 500 79 Porova kislina (Acidum bori- 80 cum cryst.) . It 200 500 700 300 1000 Škrob (Amylutn trltlci) . . . 200 1000 1200 800 2000 81 Destilirana voda (Aqua destil- 82 lata) Kafrno olje v ampulah po 2 etn" kg 3 1 3 7 7 ^ (Amp. 01. camphornti k 2cm8) ampula 30 30 30 90 80 120 o.'t Kafrno olje v ampulah po 5 cm8 ^ (Amp. 01. camphorati a 5 cm8) 20 20 10 40 60 100 84 Kardiazol v ampulah po 1 cm8 (Amp. Cardiazol k 1 cm8) ii 10 20 10 40 60 100 8; NatriobenzolCni kofein k 0*25 v ampulah po lem8 (Amp. coffeinl natriobenzoici 0*25 k 1 cm8) ti 20 80 10 60 40 100 8> Kokain 2% v ampulah po 1 cm8 (Amp. cocaini muriatici 2% o - k 1 cm8) »1 30 20 50 50 o< Koramin v ampulah po 1 cm8 88 (Amp. Coramini k i cm8) . II 20 80 60 20 70 Glikoza 50% v ampulah po 10 cm8 (Amp. sol. glycosae 89 Uyperton. 50% k io cm8). . >• 10 20 30 60 80 Morfin 2% v ampulah po 1 cm8 (Amp. morphini mur. 2% k 9n 1 cm8) . • 1 30 20 50 50 Pantopon v ampulah po 1 cm8 »1 (Ainp. Pantoponi k 1 cm8) . M 80 20 50 50 Strofantin k 0*00025 v ampulah Po l cm8 (Amp. Strophanthi- 9- ni 0*00025 k 1 cm8) .... Redestilirana voda v ampulah Po 10 eni8 (Amp. Aquae re- 20 20 20 60 60 98 destill. k 10 cm8) ti 80 10 10 40 10 60 fiziološka raztopina v ampulah • • Po 250 cm8 (Amp. seri phy- 91 siologlci k 250 cm8) .... aerum proti tetanusu (Serum n 30 20 80 50 95 nntitetanieum) trihnin 0*10% v ampulah po (AmP* 9trychniui nitr. •t 20 6 6 80 80 60 96 . »Ut*/, k 1 cm*) ‘•obelin 1% v ampulah po 1 cm8 a 10 10 20 80 97 r«» V?P' Gobelini 1% k lem8) Nobeli,, 3% v ampulah po 1 cm8 tt 30 80 20 50 98 (Amp. Lobelinl 3% k l cm8) mretil v ampulah (Amp. it 20 20 30 50 99 « *ethyli chlor.) latina 10%, sterilizirana, v ampulah po 25 cm8 (Amp. ge-mtinae anlmal. sterll. 10% k •i 10 10 20 80 100 g25™*) enini proti streptokokom (Sc- M 10 10 30 40 ; 101 rum antistreptocoque) . . . er z a narkozo (Aether pro tt 10 10 20 20 102 k,,n«rco8l) “roforin za narkozo (Chloro- steki. 20 20 10 80 103 .^ormlum pro narcosi) . . . A?pIn* raztopina 0*10% (Sol. ti 20 20 10 30 104 Atrtipinj sulf. 0*10%) . . . vjJJc,n» Cisti (Benzinura purum) irovo apno v zavojih po g 50 50 100 150 105 H 2 1 2 5 10 15 1 106 \r * (Calcaria clorata k 5 kg) v pločevinastih i 1 3 7 10 J Pušicah (Carc. sqlf. in seat.) pušica 10 N 10 20 30 1 2 » 3 4 5 6 7 ' 8 9 10 11 Kajonska postaja I reda Uprava Oddelek Oddelek Oddelek 03 d z oddelkom za ra- za osebe, ■ za osebe, za sprejemanje zastrupljene zastrupljene ,0 > £ Imenovanje Mera in evakuacijo iijenco z dušljivci z mehurjevci 03 Ui c3 c« . cC c3 03 a 03 •2» > ’> M d a N Osebna oprem g S ■S 8 4) d o ° Osebna oprema Delovna oprema Osebna oprem s a 1 £ 5 1 2 ° S- p 0 9 M #ST d 3 O) 0) N 0> Ih > on » o> m > 107 Kardiazol v stekleničicah (Car- diazol !lquid. ad lag.) . . . steki. t 2 1 4 6 10 108 Korarain v stekleničkah (Co-rarain liquid. ad' lag.) . . . 1 2 3 3 6 109 Živalsko ogljo (Carbo a ul mali s) kg g 1/2 , 1/2 1 1 2 110 Kolargolova raztopina l°/o (Col-largol sol. l°/o) 50 50 100 150 111 Glicerin, čisti (Glycerinum pu- 112 rum) kg g Vi 1/9 1/2 1 Vi 1/2 2 Hidrogen 30% (IIydrogcnium hyperoxyd. 30%) 250 • 250 BOO 500 1.000 110 Ihtiol ’ (Ammoniuin sulfoich-thyol.) 100 100 100 200 114 ,Jodoform , (ali dormatol) (Jo-doformium ali Dcrmathobim) 200 200 400 100 500 11.) Kalijev hipermangan (Kalium hypermanganicum cryst.) . . 100 50 200 400 100 500 110 Magnezijev oksid (Magnesiuin oxydatum ustuin) 200 300 500 500 1000 117 Soda bikarbona (Natr. oicnr- bonicum puriss.) kg l/a Vi 1 * * 2 3 5 118 Raztopina sode bikarbone 2*25% (Sol. natr. bicarb. 2*25%) . 1 2 ; 3 8 119 Raztopina sode bikarbone 5% (Sol. natr. bicarb. 5%) . . 2 2 2 120 Raztopina kalijevega hiperman-gana za oči 0*25% (Sol. kalii hvpermanganici pro oculis 0*25%) g 800 700 1000 1000 121 Raztopina kokaina 2% z glicerinom (Sol. cocaini mur. 2% cum glycerino) 100 100 200 200 400 122 Evkaliptol (Olemn Eucalypti) . 100 100 200 200 1 12:. Gomenol 5% v oljčnem olju (ol. Gomenoli 5% cum. ol. Olivae) kg 1/2 Vi Vi Ki IV i 124 Gomenol 10% v oljčnem olju (ol. Gomenoli 10% cum ol. Olivae) 1 1 t 2 125 Oljeno olje (Oleuin Olivae) i/a l/l 1' -J 1 9 2 126 Lizol (Kresolum saponatum) . || l Vi 1 3' J 1'2 4 127 Kalijevo milo (Sapo kallnus) . n l 1 5 2 9 11 20 128 fipiritovo kalijevo milo (Špiritu« saponis kalini) ... 2 1 2 5 5 10 129 Špirit, čisti 96% (Spiritus vini concentrati) a l 2 1 0 G 10 16 100 Denaturirajii špirit (Spiritus de- naturatus) „ 2 0 2 2 8 12 20 131 Spiritov eter (Spiritus aethe-ris) 1*2 • 1 2 102 Konjak (Spiritus vini Cognac) „ 1/9 2 21/2 71/2 10 100 Kafrni špirit (Spiritus canipho-ratus) 1 1/2 1 21/8 2« j 5 134 Vazelin v tubah (Vaselinum alb. ad tubam) tuba 5 10 15 10 25 100 Vazelin-gomenol (Vaselinum- Gomenol. ad tubam) . . . »( 5 5 10 20 5 25 10G Borov vazelin 10% (Ung. aci- di horicl 10%) kg Vi 1/2 Vi 14,2 U/2 8 I37 Cinkovo mazilo (Unguentum zinci oxydati) 1/2 ' Vi Vi 1 108 Rumeno živosrebrno mazilo (Ung. Hydrarg. praec. flav.) g 200 . 200 100 300 139 Pelidol z vuzelinom 2% (Ung. Pellidoli 2% c. vaseljno) . . kg 1/2 1/2 l/o 1% 11,2 3 140 Jodova tinktura (Solutio Jodi oficinal.) a 1 1/2 1 21/2 2','2 5 i n Opijeva tinktura, navadna (Tinctuni Opii siinplex) . . g 250 250 142 Cinkov sulfat, raztopina 0*6% (Sol. zinci suit'ur. 0*50%) . . 100 200 300 .» 300 140 Beli vazelin (Vasclina alba) . kg 300 500 800 1200 2000 141 Tablete Kodein po 0*02 g (Tabl. Codeini mur. it 0*02 g) . . . kom. 50 50 100 100 200 1 15 Tablete Dionin po 0*01 g (Tabl. Dioninl a 0*01 g) 50 50 100 100 200 " 116 Tablete Burow (Tabl. Burovi) ,, 20 5 10 35 15 50 147 Baldrijanova tinktura (Tinetu-ra Valerianae aetli.) . . . 50 50 50 ’ 150 150 300 148 Formalin (Kormaldehydum so-lut.) kg s 10 16 119 Tablete suldimata po 1 g (Tabl. llydrargyri bichlor. corrosivi h 1 g) kom. 10 10 20 20 40 150 Laneno olje, apnena voda (Ol. Lini + Aqua cnlcis aa g 100 *f Natril thiosulfurici g 20) . kg 1 \ 1 3 5 5 10 151 Lojevee, apnena voda, glicerin, kreda po 50 g (Talcum -f Aqua calcis + Calc. carbon. -f Gljcerinum aa g 50) « > * > ii 2 2 3 l 5 1 2 3 4 5 G 7 8 9 10 11 Rajonska postaja I reda Imenovanje Mera Uprava z oddelkom za sprejemanje in evakuacijo Oddelek za ranjence Oddelek za osebe, zastrupljeno z dušljivci Oddelek za osebe, zastrupljene z mehurjevci Ui CS tt o d e? N Osebna oprema Delovna oprema rt rt s c £ J§ H c ° Osebna oprema Delovna oprema Osebna oprema Delovna oprema 3 > ’č3* St C/D > s-. OJ N 1) Uk ►> e« tr. o> m > ir*2 153 154 155 15(5 157 158 159 160 161 162 16." 164 165 166 167 168 169 170 171 172 178 171 175 176 177 178 179 180 181 182 183 18| 185 186 187 18tK 189 190 191 192 19; 194 19; 196 197 198 199 200 201 202 208 204 aor ŽO« SO'! SOS IiOjevec, kreda, magnezija, cink (Talcum 400 -f* Calc. carbon. 4- Magnes. carb. + Zincum oxydat. na k 200) .... Vazelin, lunolin, einkov oksid, Škrob po 100 g, ihtiol 15 g (Vaselin. + Lunolin. 4- Zincum oxydat. 4- Amyl. tritlci aa ji 100, Ichthyol a g 15) Mentol 0*50 jr, oljčno olje 50 g (Mentholum g 0*50 4- 01. Olivne' g 50) Mentol 0*5 g, kloroform, evkn-liptol, kreozol po 8 g, jodova tinktura 4 g alkohol 80 g (Mentholum g 0*50 4- Chloro-formium + 01. Eucalypti 4* Kreosolum na g s 4- Hol. Jo-di g 4 4- 8p»r. vini concentr. g 30) Alkohol, kloroform po 40 g. ete r 15 g. amon jak 5 g (Al-eohol 4* Chloroformium aa g 40 -f Aether sulfur. g 15 4-, Anunonin pur. liquid. g 5) . Koncentrirana raztopina žveplenih jeter v steklenicah po 1 1 (Hepar sulfur. sol. concentr.) (aj (Thea Chinensis) .... Zmleta kava Sladkor v kockali (bleje blazine Prevleke za blazine Brisače Krtače za umivanje rok . . Petrolej Pralna soda za perilo .... Pisalne mize*, navadne, z eno miznieo (1*5 X 0*80) .... Leseni stoli, navadni .... Omaro s predali Lesene klopi, dolge po 2 m . . Leseni obešalniki, zidni . . . HteUlene omare za instrument e, ^ manjše Kompletni umivalniki (s skledo, t vrčem in vedrleo) .... Veelriee, emajlirane Vrči, emajlirani Sklede za umivanje, emajlirane Kozarci za vodo, emajlirani . Pljuvalniki, emajlirani .... Smetišnice Baloni (steklenice) za vodo a 5 1 Baloni (steklenice) za vodo a 101 Baloni (steklenice) za vodo h 501 Krtače za ribanje, z dolgim držajem Metle, sirkove Leseni podnožniki (0*50 X l m) Kuhinjske cunjo Lonci po 51 .... i k . Lonci po 101 . . . • * * • Lončne kozice po 51 ... ' elike zajemalke, emajlirane, Po 250 cm# Pomlvalniki, emajl., po 25 do 301 i. leseni Zaboji za obleke, pločevinasti (120 x 50 X 70 cm) . . . . Naboji za klorovo apno (50 X 80X30 era) Kotli zkuhanji perila, po-cinkani. zn okrog 70 1 . . besene lopnte lopato z držajem besent rešetke za kopalnice 030 x 50 m) Ae*jjnice, lekarniške, z utežmi p (J/ °l do 200 g) m (* tehtnice do 10 g . * > gjjne posteJje ...... ezervpo perilo Kopelnlee za roko ..... °Pelnice za noge . . . . . kg • g steki. H kom. Kg kom. m w n » n » rt % n par kom. >i 2 20 4 1 2 2 1 1 4 6 4 " 6 2 3 10 ti 2 2 1 2 3 3 2 1 1 5 10 10 4 ti 2 4 5 4 1 1 1 8 1 2 1 1 1. 8 2 2 4 1 t 1 1 l 1. 1 2 10 10 4 1 1 1 8 1 1 1 1 1 1 4 1 1 1 1 1 5 2 3 200 200 4 18 4 4 1 1 8 it 1 1 1 J 1 1 1 1 1 G 10 1 1 0 2 2 5 2 1 2 1 1 1 1 1 1 2 2 1 20 1 1 1 1 1 1 3 JO 2 1 2 2 1 1 1 2 1 200 200 2 0 2 2 88 40 7 14 25 11 ti G 8 16 7 10 14 3 G 12 4 5 •14 10 ti 3 6 1 5 (5 3 10 1 2 1 4 8 8 1 1 ti 5 15 20 2 2 2 1 800 800 3 4 1 1 15 12 10 13 26 25 10 11 14 10 2 rt 10 10 5 10 20 4 .S 2 500 500 6 ti 3 8 20 50 50 20 40 50 j 24 20 20 10 8 16 7 10 14 3 ti 12 4 5 14 10 ti 5 1 10 IG 3 20 2 1 2 2 1 4 8 8' la 1 2 G 1 j 1 10 25 40 2 2 1 9 Pokrovom, — * N* kroju, kjer se Cist j perilo, L Pregled 9. Pregled opreme rajonske postaje II. reda 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Rajonska postaja II. reda Uprava 1 z oddelkom Oddelek Oddelek .—I za ranjence za osebe, zastrupljene za osebe, C? in oddelkom zastrupljene > Imenovanje Mera za evakuacijo z duš!jivei z raehurjevci 75 OJ *7> * s cu CtJ « 5 2 68 1 i S c3 ec .CS • > > Km CA CtJ c 1 £ o d ac Osebni oprem 11 oj d C) c S 3 ^ . & .2 oj M D u. i Civilne maske kom. 8 2 6 16 8 24 2 Filtri (cedila) za civilne ma- 3 ske, rezervni Zaščitne obleke, kompletno, (bluza, hlače, Čevlji, roka- n 8 2 6 16 8 24 4 vice) ZafiČitni Čevlji par ** g 1 8 2 5 .•j 5 10 ji 5 Delovne obleke (bluza in hlače) 2 2 4 4 C Gumijaste rokavice, debele (palčniki) 2 3 5 5 10 7 Trakovi z znakom Rdečega 8 9 križa kora. 8 2 6 16 16 Plkičl, zdravniški Plnfičl, bolničarski Cepiče, bele, zdravniške . . . Vi 3 8 ] 2 3 7 7 7 14 14 g 10 2 1 1 4 4. 11 Žepne svetilke z baterijo . . >1 1 1 3 a 12 Baterijo (rezervne) za žepne 13 svetilke Aparati zn dovajanje kisika, kompletni ” 2 1 2 6 j 6 i 14 Rezervne Jeklene posode za j 15 aparate za dovajanje kisika _ 3 Aparati za transfuzijo, garni- 3 16 ture Aparati za vdihavanje (inhala- i* 1 1 2 9 17 cijo), majhni 2 2 i • Brivski aparati s potrebščina- J. o 18 mi (kompletni) Sivalnikl .... •• 1 1 1 1 *') 1’). 2 150 19 20 Lesene lopatke za grlo . . . Esranrehove obveze 50 20 l 30 l 100 • 1 50 21 KirUrgični toki z instrumenti 3 8 (srednji) 1 1 1 22 Kirurglčni toki z Instrumenti (mali) Okrogle pušice, pločevinaste, za 1 23 ” 1 1 2 2 sterilni material 25 X 35 cm . 2 1 2 ■L 5 * 24 Nallčnlce za narkotiziranje . . 2 O 23 Irigatorji, kompletni .... 1 1 1 2 1 1 1 •g 3 i 2« Steklenice z urin »goske« . . . 2 1 27 Posteljne nočne posode-»lopate« 2 5 2 ti 28 Jeklene posode s kisikom, po 5 m3, z reduelrnim ventilom, 2 manometroma in regulator- 29 jem Jeklene posode z ogljikovo kislino, po l m3, 7 reducirnim ventilom,’ 2 manometroma in ti .1 1 X 1 9 l) regulatorjem d 1 1 1») O 30 Gumijaste vrečice z a kisik, po 25 1, s potrebščinami . . . X * 31 ti 8 3 a 2 w Kuhalniki »Primus« z J goril- o O 32 nikom Kuhalniki »Primus« z 2 do 4 tt 1 1 1 , S 1 4 gorilniki . ” 1 33 Posode za gnoj, ledvičaste . . 2 2 2 1 j H 84 Maksimalni termometri . . . 1 1 2 6 S 1 • • X 5 6 35 Vinogradniško škropilnice . . 1 3 i 2 36 Mize za preobvezovanje . . . ,f 1 1 .1 1 s 37 Sterilizatorji zn instrumente na špirit (50 X 20 XII cm) . . 1 a 2 38 Pločevinasti termofori za noge ti 4 Z a 2 jj 39 Pločevinasti termofori za tre- O 40 buh Gorilniki na špirit, stekleni . ti 2 1 4 1 1 6 j 2 8 5 41 Stftoskopi .... j* 1 1 1 2 * 8 42 Brizgalke »Rekord« po ‘2 cm3 . ’’ 1 1 1 1 1 3 2 43 Brizgalke »Rekord« po 5 em:l . 1 1 1 3 8 • 44 Brizgalke »Rekord« po 20 cm3 1 2 45 Pribor za puščanje krvi, tok . , • 2 3 2 n; Demoursove žličke .... 1 2 3 3 47 Igle za brizgalke »Rekord«, 48 različne ducat 1 1 1 3 5 igle za šivanje ra ti. različne. 2 z 4 49 Igle za lumbalno punkcijo p«) Bleru kom. 2 2 2 2 50 Igle za transfuzijo krvi, različne ducat 1 1 S 2 51 Podloge za roke, pločevinaste kom. 10 2 10 10 20 52 Podloge, za noge, pločevinaste 10 10 20 63 Podloge, lesene, razne . . . 10 10 30 54 Nosilnice 2 2 10 20. 8S) 20 5 7 55 Bllirothov batlst ...... meter 5 4 4 56 57 Sterilna vata Cista vata ** Imenovanje Mera za evakuacijo z dušljivci j z mehurjevci X trmt cc 0; 03 5 ** 03 53 2 2 5 3 'C X 50 • C/} > c/j N 03 s £ S i 11 a a. O » S S S •$ s. 3® E 5 o Z a> g. Q ° 2 S -3 t ® S. § s Js im 43 $■ a s Kuhinj Sc O) s: > 50 Drenažne cevke, gumijaste, 00 srednje meter 2 2 4 6 Gaza, sterilna n 20 5 20 45 15 co 01 Gaza z jorioformom, v zavojčkih po 1 m 3 g - B 10 02 Gutaperča, v polah 10 10 20 5 25 (>;; Gumijasti katetri, garniture . garn. 1 1 1 61 Povoščeno platno meter 5 5 15 15 65 Kohel, trioglati kom. 10 10 20 . 5 25 60 Pipete za oči 8 2 3 8 2 10 67 Obveze, škropljenj (10 X 5 cm) ,. 15 15 10 25 08 Obveze, sadrene v pločevina- 00 stih pušicah (10X5 cm) . . 20 20 20 40 Obveze, kali ko (12X5 cm) . 30 80 60 40 100 70 Obveze, kallko (8X5 cm) . . 20 20 40 20 60 71 Lcvkoplftst na vretencih (K) > 5 cm) »* 1 • 1 t S 2 & 72 Catgut, sterilni, v fiolah, raz- ličen fiola 10 10 5 16 7:t Kirurglčne svile, sterilne, v fi- olah JO 10 5 35 74 Gumijaste rokavice, tanko . . par 1 1 2 \ 4 8 76 Varnostne zaponke ducat 1 1 1 3 b č’isl i amonija k (Amiuonia pura licjuida) g 100 100 100 .100 200 500 '7 žvepleni eter (Aethcr sulfuricus) kff 1 i 2 1 78 Ocetni eter (Aethcr aceticus) . g 100 100 200 100 800 70 Porova kislina (Acidum bori- 80 cum eryst.) ..... 200 200 300 500 škrob (Am.vluut' tritiei) . . . ,, 200 500 800 400 1*00 81 destilirana voda (Aqua destil- 82 lata) . kg •j 1 « 5 5 Kafrno olje v ampulah po 2 cm3 8« (Amp ol cnmphorati A 2cm8) ampula 20 20 20 «0 40 100 Kafrno olje v ampulah po5cm3 81 (Amp. Ol. camphorati a 5cm3) 20 10 10. 40 20 «0 Kardiazol v ampulah jjo l cm3 85 (Amp. Cardiazol a lem3) . to 20 10 to 40 80 Natriobciizoični kofein a 0‘25 v ampulah po l cm8 (Amp. . eoffeini nat riobenzoicl 0*25 A 80 1 cm8) 20 30 10 60 40 100 Kokain 2% v ampulah po 1 cm3 (Amp. eocaini murintici 2% O’- A I cm8) 80 30 20 50 o I Koramin v ampulah po 1 cm8 88 (Amp. Coraminl A 1 cm8) . »» 20 80 50 20 70 Glikozu 50°/o v ampulah po 10 i in3 (Amp. sol. gl.vcosae 80 bypi*rton. 50% A 10 cm3) . . »* JO 20 30 30 00 Morfin 2% v ampulah po ] cm8 (Amp. rnorphini nmr. 2% A 90 1 cm8) Pnntopon v ampulah 'po 1 cm8 30 20 50 50 01 (Amp. 1’anlopoui A i cm8 . ktrofantin A 0*00025 v ampulah po 1 cm8 (Amp. Strophanthi- 20 20 40 40 9-> hi 0*00025 A 1 cm8) .... 20 80 10 50 50 “^destilirana voda v ampulah l*o jo cm3 (Amp. Aquae re- 0't destill. A JO cin3) 20 10 10 40 10 •60 fiziološka raztopina v ampulah 4 Po 250 cm3 (Amp. seri phy* 94 Siologici a 250 cm8) .... berum proti tetanusu (Serum »♦ 30 30 20 50 95 antiletanicum) trihnin 0*l()% v ampulah po I cm8 (Amp. Strychnini nitr. »> 20 f, 5 30 30 60 90 . 0 10% A i cm8) ...... Gobelin 1% v ampulah po 1 cm* t* 10 10 20 90 97 . (Amp. Lobelini 1% A 1 cm3) Gobelin 8% v ampulah po 1 cm3 ii 30 30 20 60 98 , 5 15 102 K ,l Imenovanje Mera za evakuacijo z dušljivci z mehurjev ti ce a> r- 2 ca ca v a > *- ca fco >55 a g > 3 - S S g s § s *c5* 0J N d ca N S« •*§ C a Q 0 H 3« J £ 5 8- «1 8% 1 £ % a O 0 S M H m o> *-< > Oj ! Cft 1 ' t> j 1 1» Lojevec. kreda, magnezija, cink (Talcum 400 4- Calc. carbon. -f Magnes. carb. + Zincum oxydat. aa g 200) .... k i 2 2 1 f 15.1 Vazelin, lanoiin, chikov oksid, škrob po 100 g, ihtiol 15 g (Vaselin. + Lanoiin + Zin-cum oxydat. -f- Amyl tritici 154 aa g 100, I«.hthyol k g 15) t 500 500 500 1000 Mentol 0*50 g, oljčno olj 50 g (Men*holum g 0*50 4- 01. Oll- 155 vae g 50) ti 2U0 200 ■ 100 300 Mentol 0*5 g, kloroform, evka-liptol, kreorol po 8 g, jodova tinktura 4 g, alkohol 30 g (Mentholum g 0*50 4- Chloro-formium 4- 01 Fuealypti 4-Kreosolum aa g 8-f Sol. Jo-di g 4 -f- Splr vini coneentr. 156 g 80) „ 200 i 200 100 800 Alkohol, kloroform po 40 g, eter 15 g, amonijak 5 g (Al cohol -f Chloroformlum aa g 40 4- Aether sulfur. g 15 4* 157 Ammonia pur. liquid. g 5) . steki. n ** o 4 Koncer tri ana raztopina žveplenih Jeter v steklenicah po 1 1 (Hepar sulfur. sol. con-centr.) 2 “t 2 • 3 5 158 CaJ (Thea Chlnensis) .... hi 3 2 1 3 159 Zmleta kava ,, •> 0 1 3 160 Sladkor v kockah . * • t . kom. 5 5 15 20 161 Odeje s . . . 20 4 4 28 12 40 J6s Rjuhe „ 4 4 20 2 S 12 10 168 Blazine 2 2 1 5 10 15 161 Prevleke za blazine »» 4 4 9 10 20 80 165 Brisače . . 5 5 5 5 20 10 80 16(1 Krtačo za umivanje rok • • ,, 2 2 4 2 10 10 20 167 Milo za roke ....... 1 l 2 1 5 15 20 , i 168 169 Petrolej 1 1 2 A 10 14 Pralna soda za perilo .... >» 10 10 1 170 Pisalne mize, navadne, z eno 171 mišnico (1*5 X 0*80) .... kom. 4 1 t 6 6 ^ Leseni stoli, navadni .... tt 6 2 2 3 12 12 ■ 172 Omare s predali y 1 2 6 9 6 i) 173 Lesene kloni, dolge po 2 m . . „ •1 2 2 1 .10 174 Leseni obešalniki, zidni . . „ 5 1 8 1 10 175 Steklene omare za Instrumente, 176 manjše »1 1 1 2 3 i Komnletni umivalniki (s skledo, n 177 vrčem in vedHco) .... ,, 8 1 1 5 .> Vedrine, emajlirane . . . »* 5 1 2 M . 8 i 178 Vrči, emajlirani 9 2 • 2 ■ 179 Sklede za umivanje, emnjlirane ,, 2 1 1 5 5 18(1 Kozar«! za vodo emajlirani . ,, 10 4 1 12 30 30 . 18] Pljuvalniki, emajlirani . . . „ 5 1 a 8 8 18? Smetišnice ,, 8 1 1 5 ■ *r> : 183 Baloni (steklenice) za vodo k 51 f 2 1 :\. » 5 184 185 Baloni (steklenice) zavodoAlOl 1 1 1 l \ 4 Baloni (steklenice) za vodo A 501 •1 1 i 1 186 Krtače za ribanje, z dolgim 8 15 ;f 187 držajem Metle, sirkove ...... 1 1 J 1 1 1 l 4 5 1 10 188 Leseni podnožniki (0*50 X 1 m) 2 2 189 190 Kuhinjske cunje Lonci po 6 l . * . s t k . »» 2 5 10 * 2 191 Lonci po 10 1 . * . i * k . ’’ J 1 1 192 Lončene vozim po 5 1 . . ti 1 1 1 198 Velike zajemalke, emajlirane, 194 195 Po 250 era3 . fomivalniki, emajl., po 25 do 301 "kafi, lesen! 9 1 2 l 1 2 1 1 • 1. . • 4 196 Zaboji za obleke, pločevinasti 3 197 (120 X 50 X 70 cm) .... 3 3 Zaboj« za klo ovo apno (50 X 198 30 X 30 cm) K°tli za kuhanje perila, po ” 8 8 8 199 200 201 einkani za okrog 70 1 . • . Lesene lopate Lopate z držajem .... Lesene rešetke za kopalnice M 2 1 ; l 1 1 • ... 1*) 1 2 202 T (150X50 m) ^Otnloe. lekarniške, z utežmi ” 6 6 6 203 204 805 206 807 208 p (J 01 do 200 g) Kočne tehtnice do 10 g . 5 . zasilne postelje ....*. {^»Inlkl , , Kejervno perilo £°Pelnlce za roke . < > . . K0Pelnlee za nogo *» 1 1 8 10 8 10 i 1 10 1 1 S 20 par 10 10 20 10 30 gam. »• 1 1 t 2' * 2 2 * kraju, kjer »o čisti perilo. Pregled !**• Pregled opreme rajonske postaje III. reda 1 2 3 4 5 6 7 8 9 > iž Imenovanje Mera Rajonska postaja 111. reda Pripomba Relejna postaja « j v rabi ■= S- X 2 2 i vt> £ M Osebnj oprem g S ' jž £ &> O, O 0 Kuhinj Skupaj K & ! ~ i CG 1 Civilne maske kom. 14 14 7 21 o Filtri (cedila) za civilne ma- ske, reservni II 14 14 T 21 0 Zaščitne obleke, kompletne, (bluza, hlače, čevlji, roka- vice) par 3 3 3 6 4 Zaščitni čevlji 2 2 4 5 Delovne obleke (bluza in hlače) 4 4 4 8 6 Gumijasto rokavice, debele € (palčniki) C* 3 3 9 6 7 Trakovi z znakom Rdečega križa. kom. 14 H 14 8 Plašči, zdravniški N 5 5 rt 10 9 Plašči, bolničarski .<»*), »• 5 5 5 10 10 čepice, bele, zdravniške . * > 0» 2 2 2 4 11 Žepne svetilke z baterijo . . 01 2 2 2 4 19 Baterije (rezervne) za žepne svetilke e« A 2 2 4 1» Aparati za dovajanje kisika, kompletni n 1 1 H Rezervne Jeklene posode za aparate za dovajanje kisika 2 2 15 Aparati za transfuzijo, garni- ture 1 1 1 16 Aparati za vdihavanje (inhala- , , cijo), majhni O 2 2 17 Brivski aparati s potrebščina- mi (kompletni) d 1 1 l1) 1') 1 V rezervi snmo 1 britev. 18 Bivalniki ti l 1 1 19 Lesene lopatke za grlo .• ■ , 91 50 50 50 100 20 Esmarchove obveze . . . » . *» 2 • 2 91 Kirurgični toki z instrumenti (srednji) tl 1 1 1 99 Kirurgični toki z instrumenti (mali) It 2 2 20 Okrogle pušice, pločevinaste, za sterilni material 25 X 35 cm . H 3 3 3 24 Naličnlce za narkotiziranje . . »9 1 1 1 2 25 Irigatorji, kompletni . . . •. ■ > 2 2 2 26 Steklenice za urin »goske« . . •9 4 4 4 27 Posteljne nočne posode »lopate« • » 3 3 1 \ 28 Jeklene posode s kisikom, po 5 m®, z reducirnlra ventilom. 2 manometroma in regulator- jem 9» 1 1 1 2 . . . . r 29 Jeklene posode z ogljikovo ki- slino, po 1 m3, z reducirnim ventilom, ‘2 manometroma in * regulatorjem • » 1 1 1*) 2 " Rezerva brez reducirnega ventila. 30 Gumijaste vrečice za kisik, po 251, s potrebščinami . . . t* 2 2 2 4 31 Kuhalniki »Priraus« z 1 goril- nikom rt 1 1 2 2 32 Kuhalniki »primus« z 2 do 4 gorilniki »t I 1 1 38 Posode za gnoj, ledvjčaste a » 91 2 2 2 4 34 Maksimalni termometri . * « 2 2 S 5 35 Vinogradniške škropilnice a . »J 1 1 1 2 36 Mize za preobvezovanje . . . »» 3 3 3 87 Sterilizatorji za instrumente na špirit (50 X 20 X 11 cm) . . 9» t 1 1 38 Pločevinasti termofori za noge • » h 5 n 89 Pločevinasti termofori za tre- buh S 5 5 40 Gorilniki na Špirit, stekleni. «9 1. 1 1 2 41 Stetoskopi tl 2 • 5 2 42 Brizgalke »Rekord« po 2 cm® . 2 2 2 43 Brizgalke »Rekord« po 5 cm8 . „ 2 2 2 44 Brizgalke »Rekord« po 20 cm3 „ 2 2 2 45 Pribor za puščanje krvi, tok . „ 1 1 1 46 Demoursovc Žličke »9 2 2 2 47 Tgle za brizgalke »Rekord«, različne ducat 1 1 2 3 48 Igle za šivanje ran. različne . „ 2 2 2 49 Igle zn lumb. ounkcijo po Bieru kom. 2 2 2 50 Igle za transfuzijo krvi. raz- lične ducat 1 1 1 2 51 Podloge za roke, pločevinaste kom. 10 10 5 15 52 Podloge za noge, pločevinaste 00 10 10 5 15 58 Podloge, lesent, razne * . • „ 10 10 10 20 54 Nosilnice t. 5 5 ■ 5 Po možnosti na 2 'kolerili. 55 Billrothov batist motor 10 10 10 56 Sterilna vata . ■ « • kg 2 2 * 5 57 Cista vata , « ■ * • « * > M 4 4 * 6 58 Navadna vata , k i . • • •9 5 5 a 5 59 Drenažne cevke, gumijaste, '* i srednje meter 5 * 5 60 Gaza, sterilna **<««*• »* 80 90 20 $0 , 1 2 3 4 5 6 7 1 7 8 . Rajonska postaja III. reda Relejna Imenovanje postaja 3 s Mera £ £ Pripomba ec c es >/, cL C5 N 8 E a* g S 52 a. Q O £ 5* J* m i * t JjC 61 Gaza 7, Jodoforraom, v zavojč- kih po lm kom. r» 5 5 10 C L' 6:; Gutaperča, v polah Gumijasti katetri, garniture . meter gar. 15 1 15 1 5 20 1 64 S5 Povoščeno platno Robci, trioglati meter kom. 10 20 10 20 10 80 66 Pipete za oči 10 10 10 67 Obveze, Skrobljene (10 X Sem) 15 15 10 25 r„s Obveze, sadre n e v pločevina- 69 stih pušicah (10 X 5 cm) . . m 20 20 10 30 Obveze, kaliko (12X5 cm) . 50 50 50 70 Obvezi. kaliko (8X5 cin) . . M 50 50 50 71 'Levkopla.st na vretencih (10 X 5 cm) 3 3 S ,72 Catgut, sterilni, v fiolah, različen flola 10 i. 10 ' 73 Kirurgične svile, sterilne, v fiolah 10 , i» n 16 74 Gumijaste rokavice, tanke . . Varnostne zaponke par 3 3 8 6 75 76 ducat 3 a 3 Cisti amonijak (Aminoma pura 77 Uuuida) g 200 300 200 500 Žvepleni eter (Aether sulfurl- , i i M 78 CUS) kg 1 1 1 2 Ocetni eter (Aether aceticus) . g 100 100 100 200 7‘| Borova kislina (Acidum bori- 80 cum cryst.) t, 200 200 300 500 Za pripravljanje raztopine 1 % iu 3%. škrob (Aiuylum tritici) . . . kg 1 1 1 81 Destilirana voda (Aqua dcstil-lata) 8 3 82 Kafrno olje v ampulah po 2 cm3 (Amp. Olji eamphorati it 2 cm8) ampula 50 50 50 83 Kafrno olje v ampulah po Seni3 84 (Amp. 01. eamphorati a 5 cm8) 10 40 50 Kardiazol v ampulah po 1 cm8 (Amp < anlvizoi it lem8) . »» 30 30 20 60 85 Natrlobenzoičnl kofein- it 0*25 v ampulah po 1 cm3 (Amp. coffeini natriobenzoicl 0*25 ii 1 cm8) . ** 30 30 30 60 86 Kokain 2°/« v ampulah po 1 cm3 (Amp, coeaini muriaticl 2% 87 it 1 nn3) 20 20 10 30 Koramin v ampulah po l cm3 (Amp. Coramini it 1 cm8) . m 30 30 20 50 88 Glikoza 60% v ampulah po 10 cm3 (Amp. sol. glycosac 8!» hypertori. 50% a 10 cm8) . . t* 20 20 30 % 50 Morfin 2% v ampulah po 1 cm3 (Amp. morphini mur. 2% it !I0 1 cm3) ........ . »j 30 30 80 50 Rantopon v ampulah po 1 cm8 91 (Amp. Pantoponi it 1 cm8) . M 30 30 30 Strofantin it 0*00025 v ampulah po 1 cm3 (Amp. Strophanthi- 92 ni 0*00025 k 1 cm8) .... If 30 .10 30 Kedestilirana voda v ampulah po 10 cm3 (Amp. Aquae rc- 0;: destill. it 10cmn) U 20 20 20 40 Fiziološka raztopina v ampulah po 250 cm8 (Amp. seri phy- • 91 Niologici a 250 cm3) .... n 20 20 10 30 Serum proti tetanusu (Serum P3 antitetanieum) n 10 10 40 50 Strihnin 0*10% v ampulah po J cm3 (Amp. Strychnini nitr. 4 9R 0*10% it 1 cm3) M to 10 10 * 20 IiObelin 1% v ampulah po 1 cm51 97 (Amp. Lobclini 1% k 1 cm8) »» m 30 90 20 50 Lobelin 3% v ampulah po 1 eni8 (Amp. Lobelini 3% it lem8) 80 30 20 50 98 Kloretil v ampulah (Amp. 9!) aetliyli chlor.) 15 15 10 25 želatina 10%, sterilizirana, v ampulah po 25 cm8 (Amp. ge-lutinae animal. steril. 10% it loo 2r» cm8) v) 10 10 10 20 Serum proti streptokokom (Se- 101 ^ nun antistrcptocoque) . . . 5 5 5 10 • Eter za narkozo (Aether pro 10:: narcosi) . . steki. 10 10 10 20 Kloroform za narkozo (Chloro- . 103 formium pro narcosi) . . . • 10 10 10 20 Atropin, raztopina 0*10% (Sol. 104 105 Atropini sulf. 0*10%) , . . g 50 50 50 100 Bencin, čisti (Benzlnum purum) kg 5 5 5 10 Klorovo apno v zavojih po 5 kg (Calcaria chlorata it 10« 5 kg) kom. ‘2 a 3 JO Mavec (gips) v pločevinastih pušicah (Cale. sulf. iu scat.) škatla 5 t 10 Imenovanje Mera Rajonska postaja III. reda Relejna postaja Kuhinja Skupaj v rabi V rezervi 1 C3 a. Vi Osebna oprema ; Delovna j opreoia 2 2 3 5 2 2 .3 5 500 500 500 1000 50 50 100 150 600 500 500 1000 250 250 500 750 100 100 100 200 100 100 200 800 200 200 300 500 800 800 200 500 a 1 d 2 O 2 2 300 500 ,300 100 1(M) 100 200 100 100 100 800 500 500 1 1 t 1 2 500 500 500 1 a 2 1 3 5 5 10 15 2 2 1 3 5 5 5 10 2 2 4 11 15 500 500 500 1500 3500 5000 2 2 1 3 5 5 10 15 5 15 20 500 500 1500 2000 500 500 500 1000 100 100 100 200 500 500 1000 1500 1 1 2 8 100 100 100 100 100 300 800 900 500 50 50 150 200 60 •Y» 150 200 20 30 20 40 50 BO 100 150 5 5 10 15 10 10 10 20 2 2 8 5 1 H a < 2 . *"'n—• Pripomba 107 108 100 110 111 112 118 114 116 116 117 118 110 120 121 122 128 125 126 127 128 129 180 181 132 138 184 135 186 137 138 139 140 141 142 143 144 115 146 147 148 149 150 Kardiazol v steklentčicah (Car-diazo) liquid ad lag.) . . , Korarain v steklenlčlcah (Co-lamin (Ilquld ad lag.) . . . Živalsko oglje (Carbo animalis) Kolargolova raztopina 1"/» (Collargol. sol. I"/o) . . . Glicerin, Cisti (GIycerinum pu- rum)............................ Hldrogen 30®/o (Hydrogenlum hyperoxyd. SO8/«)............... Ihtiol (Ammonlum sulfolch- thyol.) ............ Jodoform (ali dermatol) (Jo-doformium ali Dermatholuin) Kalijev hipennangan (Kallum hypermanganlcum cryst.) . . Magnezijev oksid (Magnesium oxydatum ustuin)................ Soda bikarbona (Natr. blcar- boriicum puriss.)............... Raztopina sode blkarbone 2T2,'> (Sol. natr. bicarb. 2'258/o) . Raztopina sode bikarbone 68/« (Sol. natr. bicarb 58/o) . . Raztopina kalijevega hlpermiin-gana za oči P"25°/oo (Sol. kalil liypermanganici pro ocu- lis O^dO/oo 1 ............ Raztopina kokaina 28/« z glicerinom (Sol. cocaini mur. 2°/« cum glycerino).................. Kvkaliptol (Olcum Eucalypti) Gomcnol 68/o v oljčnem olju (OI. Goinenoli 5% cum. 01. Olivne)......................... Gomenol 108/o v oljčnem olju (01. Gomenoli 10% cum. ol. Olivae)......................... Oljčno olje (Oleum Olivae) . . lizol (Kresolum saponatum) . Kalijevo milo (Sapo kalinus) . Splritovo kalijevo milo (Spi rl-tus saponis kalini) . . . . Špirit, čisti 068/o (Spirltus rini concentr.) ..................... Denaturiranl Špirit (Splritus de- naturatus) ..................... Splritov eter (Splritus aethe- rls)............................ Konjak (Spirltus vini Cognnr) Kafrnl Špirit (Spirltus campho- ratus) ...................... Vazelin v tubah (Vaseilnum alb. ad tubam).................. Vazelln-gomenol (Vasellnum-Gomenol. ad tubam) . . . Borov vazelin 10»/. (Ung. ari- dl botiri 108/.)................ Cinkovo mazilo (Unguentum zincl oxydatl).................. Rumeno iiivosrebrno mazilo (Ung. Hydrarg. praec. (lav.) Pelidol z vazelinom 28/o (Ung. Pellidoli 28/« c. vasellno) . . Jodova tinktura (Solutlo Jodl oticinal.)...................... Opijeva tinktura, navadna (Tlnclura Opil simplex) . . Clnkov sulfat, raztopina 0'58/o (Sol. zincl sulfur. 0'50°/o) . Beli vazelin (Vastlirium alb.) Tablete Kodein po 0'02 g (Tabl. Codeinl mur h 0‘02 g) . . Tablete Dionin po 0'0X g (Tabl. Dloninl k 0*01 g)............... Tablete Burow (Tabl. Burowi) Baldrljanova tinktura (Tinetu-ra Valerianae aeth.) . . . Formalin (Forma!dehydum so- lut.) . .•...................... Tablete sublimata po 1 g (Tabl. Hydrargyrl blclilor. corroslvi it 1 g)......................... laneno olje, apnena voda (Ol. lini + Aqun calcla aa g 100 + Natrli thiosuKuricl g 20) • Lojevec, apnena voda, glicerin, kreda po BO g (Talcum 4-Aqua calcis fCalr. rnrbon.+ Glyccrlniim aa g 30) « • . steki. ii k« kg k« kom. kg I kom. kom. kg Sveže pripravljena SvoSe pripravljena 1 2 3 4 1 5 6 7 8 9 Rajonska postaja III. reda Relejna postaja JD ►> Imenovanj« Mera OS Pripomba 0) . os CZ CZ .si > 03 KO 8 P > i *3* *cT O) N a d ■sl a® 1 2 3 Ol 3 C3 0 c*. 3 M N Q 0 M VI > C/J 152 Lojevec, kreda, magnezija, cink (Talcum 400 + Calc. carbon. + Magnes. carb. + Zincum 16: oxydat. aa g 200) .... kž 1 1 1 2 Vazelin, lanolln, cinkov oksid, Škrob po 100 g, ihtiol 15 g (Vaselin. + Lanolin + Zincum oxydat + Amyl. trlticl . . r ■■ •' ■’ , ’ 154 aa g 100, Ichthyol 9 g 15) 1! 500 500 500 1000 Mentol 0*50 g oljčno olje 50 g (Mentholum g 0*50 4- 01. Oli- vne g 50) ti 100 .100 100 200 155 Mentol 0*50 g, kloroform, evka-liptol, kreozol po 8 g. jodova tinktura 4 g, alkohol 30 g (Mentholum g 0*50 •+■ Chloro-formium -f Ol Eucalypti + Krcosolum aa g 8 ■+• Sol. .To-di g 4 H- Spir. vini eoncentr. ' > 156 g 30) l» 100 100 100 200 Alkohol, kloroform po 40 g, eter 15 g, amonijak 5 g (Al-cohol H- Chloroformium aa g 40 -f Aether sulfur. g 15 + 157 Ammonia pur. liquid. g 5) . steki. 1 1 2 s Koncentrirana raztopina žveplenih jeter v steklenicah po 1 1 (Hepar sulfur. sol. con- 158 centr.) . 2 2 2 1 4 '1 čaj (Thca Chlnensis) . « « . kg 1 1 2 15!) Zmleta kava . . . * s s w ko in. 1 ‘ 1 1 » 2 160 K juhe • • . i i i j i • v 20 20 10 30 161 Blazine ....?■ s 7 „ t 4 6 10 162 Prevleke za blazine .*>••. „ 8 8 12 20 163 Brisače t» 5 5 15 20 161 165 Krtače za umivanje rok * v 2 2 8 10 Milo za roke , kž 1 1 9 10 166 167 168 Petrolej * . 1« 1 2 3 7 10 Pralna soda za perilo .... »* 10 10 Pisalne mize, navadne, z eno kom. 169 miznieo (1*5 X 0*80) .... 5 5 5 Leseni stoli, navadni . . « . •t 10 10 10 170 171 172 173 Omare s nredali ....*. 5 •r> 5 Lesene kloni, dolge po 2 ni • . 6 6 6 Leseni obešalniki, zidni . . . II 8 8 8 Stekleno omare za instrumente, 174 manjše II 1 1 1 Komnletni umivalniki (s skledo, 175 vrčem in vedrico) .... I* 4 4 4 176 Vedriee, emajlirane . s K v k II 6 6 6 177 Vrči, emajlirani ..... 2 2 2 178 179 180 181 182 183 184 185 Skledo za umivanje, emajlirane Kozarci za. vodo. emajlirani . Pljuvalniki, emajlirani . . . Smetišnice . •1 II II II 9 15 6 3 15 8 30 6 3 3 30 6 8 Balonj- (steklenice) za vodo, po ^Vo^i Slonice) za vodo, po (steklenice) za vodo, po 01 »«»»•• . Krtače za ribanje, z dolgim držajem “ •1 »1 II »I 2 1 1 8 1 1 1 1 1 4 4 2 1 5 186 187 188 189 190 191 Metle, sirkove ....!* Leseni podnožniki (0'50 X 1 m) Kuhinjske cunje ....*. Lonci po 51, 4 v * v * % Lonci po 10 1, . . c v 1 % Lončene kozice po 5 1 . * -. •1 1» II II •1 1 1 1 1 1 1 2 1 1 6 5 8 1 10 2 1 1 192 velike zajemalke, emajlirane, Po 250 cm3 * Pomivalniki, emajlirani, po 25 II 1 1 1 1 3 1 193 194 .do 301 Škafi, leseni ) II II a 1 3 Zaboji za obleke, pločevinasti 195 (120 X 50 X 70 cm) .... Zaboji za klorovo apno (50 X •1 * 196 30 x 30 cm) Kotli za kuhanje perila, po- 1« 2 2 2 197 cinkani, za okrog 70 1 . . . II 1 1 1 198 Lesene lopate * . II 1 1 1 199 Lopate z držajem II 1 1 1 Lesene rešetke za kopalnico 200 (150 X 50 m) Tehtnice, lekarniške, z utežmi II 4 4 4 20l (0*01 do 200 g) »1 1 1 20p Kočne tehtnice do 10 g . . . 1 1 803 Zasilne postelje „ 3 3 3 204 205 Ležalniki , * . 5 10 15 Rezervno perilo ..*... parov 10 10 10 20 »06 Kopelnice za roke . ; • » . kom. 1 1 l 1 Kdpelnice za noge • . • « * ii 1 1 1 1 ska uradnica IX. položajne skupine pri banovinski bolnišnici v Mariboru, za banovinskega arhivarja VIII. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 27. januarja 1940., 1. št. 8(>(>4/1 — 10119, je bila postavljena Šuštaršič Anica, banovinska gospodinjska učiteljica-dnevničarka, za banovinsko gospodinjsko učiteljico-uradniško pripravnico X. položajne skupine pri banovinski kmetijski gospodinjski šoli na Mali Loki. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani z dne 5. marca 1940., 1. št. 1755/1, j*’ bil postavljen dr. Zajec Valentin, zasebni zdravnik v Mengšu, za zdravnika združene zdravstvene občine Komenda s sedežem v Mengšu v lastnosti banovinskega uradniškega pripravnika za Vlil. položajno skupino. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 27. januarja 11)40., I. št. 950/1, je postavljen Zobec Janez, banovinski uradniški pripravnik IX. položajne skupine pri sreskem načelstvu v Ptuju, za banovinskega kmetijskega ekonoma v IX. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu. * k Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 9. februarja 1940., L št. 1975/1, je bil premeščen po potrebi službe Novak Ivan, banovinski cestni nadzornik-zvaničnik, od okrajnega cestnega odbora v Metliki k okrajnemu cestnemu odboru v Brežice. Banove uredbe. 117. Spremembe v staležu banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 19. februarja 1940., I. št. 2852/1, je bil premeščen po potrebi službe Jan Vladimir, banovinski cestni nadzornik, od okrajnega cestnega odbora v Krškem k okrajnemu cestnemu odboru V Litijo. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 27. januarja 1940., 1. št. 12484/1 ex 1989., je postavljen a J a n č i g a j Jožica, banovinska uradniška pripravnica X. položajne skupine pri banovinski zalogi šolskih knjig in učil v Ljubljani, za banovinsko arhivsko uradnico v X. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 10. februarja 1940., I. št. 1210/1, je postavljen Ko c u v a n Fr a n , banovinski uradniški pripravnik za IX. položajno skupino v. d. sreskega kmetijskega referenta pri sreskem načelstvu v Slovenskih Konjicah, za banov, uradnika IX. položajne skupine, v. d. sreskega kmetijskega referenta na dosedanjem službenem mestu. , Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 9. februarja 1940., I. št. 1969/1, je bil po službeni potrebi premeščen Kodrič Albreht, banovinski tehnik pri okrajnem cestnem odboru v Laškem, k okrajnemu cestnemu odboru v Litijo. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 9. februarja 1940., I. št. 1970/1, je bil po službeni potrebi premeščen Košnik Milan, banov. urad. pripravnik pri okrajnem cestnem odboru v Liliji, k okrajnemu cestnemu odboru v Metliko. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 14. februarja 1940., L št. HX18/1, je bila sprejeta ostavka na banovinsko službo, ki jo je podala K r e m ž a r - F o r č e s i n Dora, banovinska uradniška pripravnica za X. polož. skupino pri zdravilišču na Golniku. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 9. februarja 1940.. I. St. 1972/1, je bil po službeni potrebi premeščen Levstik L a v o s 1 a v , banovinski uradniški pripravnik pri okrajnem cestnem odboru v Brežicah, k okrajnemu cestnemu odboru v Laškem. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 27. januarja 1940., L št. 619/1, je postavljen Majzelj Franc, banovinski pomožni knjigovodja IX. pol. skupine pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, za banovinskega knjigovodjo v Vlil. pol. skupini na dosedanjem službenem mestu. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani z dne 29. januarja 1940., L št. 587/1, je bil postavljen Osterc Franc za banovinskega uradniškega pripravnika za X. položajno skupino — v. d. tajnika okrajnega cestnega odbora v Ljutomeru. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 29. januarja 1940., 1. št. 542/1—40, je bila postavljena Edinci ,V.Uma, banovinska arhiv- * . Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 6. februarja 1940., I. št. 929/1, je postavljen Ker m a v n e r Mihael, banovinski služitelj II. skupine pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani, za banovinskega služitelja I. skupine na dosedanjem službenem mestu, ■ - — ♦ — ■■■■ — ■ - US. Razne objave iz „Službenih novin“. Številka 268 z dne 16. novembra 1989. Z odločbo 'pomočnika ministra za promet z dne 28. oktobra 1939. so bili upokojeni iz območja železniškega ravnateljstva v Ljubljani: Zej Herman* strojevodja VIII. položajne skupine s 3. periodnim poviškom; SniO' le Alojzij, strojevodja VIII. položajne skupine- 3. periodnim poviškom; Stojkovič Jožef, vlakovodja Vlil. položajne skupine s 3 periodnim poviškom in Bedendorfer Peter, strojevodja Vlil. položajne skupine s 3. periodnim poviškom. Številka 264 z dne 17. novembra 1939. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 31. oktobru 1939., št. 34.092/1, je napredoval pri dravskem !■' nančnem ravnateljstvu v Ljubljani P r e d i k a k a I v a II» finančni svetnik IV. položajne skupine 2. stopnje, za vi*' jega finančnega svetnika IV. položajne skupiru; 1. stop-nje, Prepoved uvažanja in razširjanja. Z odločbo ministrstva za notranje posle z dne 14. novembra 1939., I. št. 40.156, je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati komunistično revijo >Kunst un d Kultur in der Sovvjet union s podnaslovom »Monatliche Informationen iiber Kultur-aufbau in der USSR«, ki izhaja v nemškem, francoskem in angleškem jeziku v Kodanju. Številka 265 z dne 18. novembra 1939. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 25. oktobra 1939. sta bila premeščena na prošnjo: Bitenc Drago, učitelj VII. položajne skupine s 1. periodnim poviškom ljudske šole pri Sv. Tomažu, srez ptujski, na ljudsko šolo v Metliki; Saksida Milena, učiteljica VII. položajne skupine ljudske šole v Preserju, na ljudsko šolo v Ljubljani. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 25. oktobra 1939. so bili premeščeni po službeni potrebi: Er-ker Josipina, učiteljica VI. položajne skupine ljudske šole v Livoldu, na ljudsko šolo v Robu; Kovačič K loti Ida, učiteljica VII. položajne skupine ljudske šole v Kalobju, na ljudsko šolo v Novi cerkvi, srez ptujski; Železnik Franc, učitelj VII. položajne skupine ljudske šole v Loškem potoku, na ljudsko šolo v Banji Loki; Koutni Vilibald, učitelj VII. položajne skupine ljudske šole v Banji Loki, na ljudsko šolo v ZvirČah, srez novomeški; Lenardič Mihael, učitelj VII. položajne skupine s 1. periodnim poviškom ljudske šole v Telčah, na ljudsko šolo v Stari lipi; Kodela Henrik, učitelj VI. položajne skupine z ‘2. periodnim poviškom ljudske šole v Dramljah, na ljudsko šolo v Koprivnici; Kodela Ana, učiteljica VII. položajne skupine ljudske šole v Dramljah, na ljudsko šolo v Koprivnici; Šuštaršič .1 o s i p, učitelj VI. položajne skupine ljudske šole na Rakeku, na ljudsko šolo v Tinju; Gaberšček Ivan, učitelj VI. položajne skupine z 2- periodnim poviškom ljudske šole v Kaplji, na ljudsko šolo pri Sv. Jerneju, srez konjiški; Ljubič Matko, učitelj VI. položajne skupine ljudske šole v Podzemlju, na ljudsko šolo v Dobjem; Kos Leopoldi na, učiteljica VI. položajne skupine z ‘2. periodnim poviškom ljudske šole v Murski Soboti, na ljudsko šolo v Velikem trnu; Cotič Rudolf, učitelj VI. položajne skupine ljudske šole v Črešnjevcu, na ljudsko šolo v Stogovcih; Gorišek Simon, učitelj VII. položajne skupine z 2- periodnim poviškom ljudske šole v Hotiču, na ljudsko •s°lo v Dramljah; Babič Filip, učitelj VII. položajne skupine ljudske šole v Kalu, na ljudsko šolo v šulincih; Humar Franjo, učitelj VII. položajne skupine ljudske šole v Skocijanu, na ljudsko šolo v Zamostju; Brp-11 h Oton, učitelj VII. položajne skupine ljudske šole v Bogojini, na ljudsko šolo v Zabukovju; R e zrna n Ja-\ub, učitelj VI. položajne skupine s 1. periodnim poviškom ljudske šole v Stogovcih, na ljudsko šolo v Št. Vi-dl< Pri Orobelnem. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 26. oktobra 1989. je bil postavljen pri univerzitetni knjižnici v ■jubljani za knjižničarja VI. položajne skupine dr. Bo-'11 c Valter, profesor iste položajne skupine L dr-/avne realne gimnazije v Ljubljani. . Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 6. novem-”'a 1939., št. 14.124/1X, je bil p remeščen po službeni Potrebi v glavni oddelek finančne kontrole v Ljubljani aberščik Franjo, podinspektor finančne konzole vil. položajne skupine dravskega finančnega rav-»ateljstva v Ljubljani, Z odločbo ministra za pošto, brzojav in telefon z dne 6. novembra 1939. je bil postavljen za pomožnega uradnika IX. položajne skupine pošte, brzojava in telefona Vrhnika Košut Josip, p. t. t. zvaničnik IIL položajne skupine iste pošte, brzojava in telefona. Z odločbo ministra za pošto, brzojav in telefon z dne 10. novembra 1939. je bil premeščen po službeni potrebi k pošti, brzojavu in telefonu Ljubljana 2 Grintal Franc, pomožni manipulant X. položajne skupine pošte, brzojava in telefona Ljubljapa 1. Z odločbo ministra za pošto, brzojav in telefon z dne 8. novembra 1939. je bila premeščena po službeni potrebi k pošti, brzojavu in telefonu Maribor 1 Jurač Brigita, prometnik VIII. položajne skupine pošte, brzojava in telefona Maribor 3. številka 256 z dne 20. novembra 1939. Z odločbo ministra za pravosodje z dne 8. novembra 1939., št. 101.333, je bil postavljen po službeni potrebi za kanclista X. položajne skupine okrajnega sodišča v Žužemberku Gros Andrej, uradniški pripravnik za X. položajno skupino pri okrajnem sodišču v Mariboru. ’ Z odločbo ministra za pravosodje z dne 8. novembra 1939., št. 98.683, je bila sprejeta ostavka na državno službo, ki jo je podal dr. B 1 e j e c Konrad, pristav VIII. položajne skupine okrajnega sodišča v Logatcu. Z odločbo ministra za finance z dne ‘2. novembra 1939., .Rov. št. 2082/111, je bil premeščen po službeni potrebi za pomožnega davkarja IX. položajne skupine davčne uprave na Visu V e 1 e c k i Ljudevit, pomožni davkar iste položajne skupine davčne uprave v Višnji gori. Z odločbo ministra za pošto, brzojav in telefon z dne 8. novembra 1939. je bila premeščena na prošnjo k pošti, brzojavu in telefonu* Ljubljana 9 K i ki Štefanija , pomožni manipulant X. položajne skupine pošte, brzojava in telefona Vič. Z odločbo ministra za pošto, brzojav in telefon z dne 8. novembra 1939. je bil premeščen po službeni po-* trebi k pošti, brzojavu in 'telefonu Ljubljana 5 Trontelj Alojzij, pomožni manipulant X. položajne skupine pošte, brzojava in telefona Ljubljana 7. Z odločbo ministra za pošto, brzojav in telefon z dne 8. novembra 1939. je bila premeščena po službeni potrebi k poštnemu ravnateljstvu v Ljubljani Sntie-lovsk i G i zel a, pomožni manipulant X. položajne skupine pošte, brzojava in telefona Ljubljana 1. Z odločbo ministra za pošto, brzojav in telefon z dne 8. novembra 1939. je bila p remeščen a po službeni potrebi k poštnemu ravnateljstvu v Ljubljani M i k u ž V 1 a -dislava, manipulant IX. položajne skupine pošte, brzojava in telefona Ljubljana 3. Številka 267 z dne 21. novembra 1939. Z. odločbo ministra za prosveto z dne 6. novembra 1939. je napredoval Š k r b e Stanislav, vero-učitelj ljudske šole v Ljubljani, v Vlil. položajno skupino. Z odločbo ministra za pošto, brzojav iu telefon z dne 23. septembra 1939., št. 65.899, je bila upokojena Kokol Iva, manipulant IX. položajne skupine poštnega ravnateljstva v Ljubljani. Številka 268 z dne 22. novembra 1939. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 27. oktobra r 1939. sta bili p r e m e š č e n i na prošnjo: P a h o r M a -rij a, učiteljica VI. položajne skupine s 1. periodnim poviškom ljudske šole v Skaručni, - za učiteljico šole za defektno deco v Ljubljani; Polak Marija, učiteljica VII. položajne skupine šole za defektno deco v Celju, na šolo za defektno deco v Ljubljani. Z odločbo ministra za finance z dne 27. oktobra 1939., št. 34.685/1 V, je bil premeščen po službeni potrčbi v carinarnico 1. reda na Rakeku za carinika VIII. položajne skupine Pekič S 1 e v a n , carinik iste položajne skupine carinarnice v Ljubljani. Številka 276 z dne 24. novembra 1939. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 25. oktobra 1939., 111. št. 34.658, je bil postavljen za pomočnika bana II. položajne skupine 2. stopnje dravske banovine d r. M a j c e n Stanko, pomočnik bana III. položajne skupine 1. stopnje iste banovine. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 31. oktobra 1939., 111. št. 35.203, je bil upokojen Podboj Franc, banski svetnik III. položajne skupine 2. stopnje kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 25. oktobra 1939. so bile upokojene; Golob A dela, učiteljica VI. položajne skupine s 3. periodnim poviškom v Ljubljani; Ben iger Viljemina, učiteljica VI. položajne skupine z 2. periodnim poviškom v Ljubljani in Cirman Marija, učiteljica VI. položajne skupine v Preski. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 14. novembra 1939., št. 35.799/1, je bil premeščen po službeni potrebi Grčar Pavel, monopolski višji inšpektor V. položajne skupine tobačne tovarne v Ljubljani, za mo-nopolskega višjega inšpektorja iste položajne skupine tobačne tovarne v Senju. P r e ]> o v e d razširjanja in prodajanja. Državno tožilstvo v Zagrebu je p re povedalo z odločbo z dne 11. novembra 1939., Kus. št. 2674/39, razširjanje in prodajanje brošure »E n gl e s k a bi jela knjiga o postu p k u s a n e m a č k i m d r ž a v 1 j a n i m a u N j e mačko j od 1938. do 1939. , izdane v Zagrebu. ‘ Številka 271 z dne 25. novembra 1939. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 16. oktobra 1939., III. št. 33.844, so bili postavljeni po službeni potrebi: za banskega inšpektorja III. položajne skupine kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani dr. Lipovšek G a š par, sreski načelnik IV. položajne skupine 1. stopnje sreza kranjskega; za sreskega načelnika IV. položajne skupine 1. stopnje sreza kranjskega d r. V i d i c .1 a n k o,sreski načelnik iste položajne skupine in stopnje sreza ptujskega; za sreskega načelnika IV. položajne skupine 1. stopnje sreza ptujskega dr. Farčnik Anton, sreski načelnik iste položajne skupine in stopnje sreza ljutomerskega; za sreskega načelnika IV. položajne skupine 1. stopnje sreza škofjeloškega Malešič Matija, sreski načelnik iste položajne skupine in stopnje sreza logaškega; za sreskega načelnika VI. položajne skupine sreza logaškega Bizjak A n d rej ."sreski podnačelnik iste položajne skupine sreza radovljiškega; za sreskega načelnika V. položajne skupine sreza ljutomerskega Skale Otmar, sreski načelnik iste položajne skupine sreza dravograjskega; za političnoupravnega sekretarja VIL položajne skupine kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani Prah Karel, sreski podnačelnik iste položajne skupine sreza ptujskega. Z odločbo pomočnika ministra za promet z dne 28. oktobra 1939. je bil u poko j e n iz območja železniškega ravnateljstva v Ljubljani Stariha Jožef, prometnik Vlil. položajne skupine s 3. periodnim poviškom. ' Številka 272 z dne 27. novembra 1939. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 6. novembra 1939. so bili postavljeni: za inšpektorje V. položajne skupine: pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani Košir Maks; pri pošti, brzojavil in telefonu Ljubljana 1 Kolb Franjo in Modrijan Ivan, višji kontrolorji VI. položajne skupine; za sekretarja VI. položajne skupine: pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani d r. V u j č i o Vil k o i n Šturm J e r n e j, višja pristava VIL položajne skupine; za višja kontrolorja VI. položajne skupine: pri pošti, brzojavil in telefonu Ljubljana 1 Jelinčič Josip; pri pošti, brzojavil in telefonu Ljubljana 2 Pok Da gobe rt, kontrolorja VIL položajne skupine; za višjega pristava VIL položajne sLVpine pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani Lavr e n -čič Alojz, pristav VIII. položajne skupine; za kontrolorja VIL položajne skupine: pri pošti, brzojavu in telefonu Ljubljana 1 S m r d u Roza; pri pošti, brzojavil in telefonu Slatina Radenci Novak Angela, p. t. L uradnika Vlil. položajne skupine. številka 273 z dne 28.'novembra 1939. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 15. novembra 1939. je bil upokojen pri železniškem ravnateljstvu v Ljubljani Bizjak Frančišek, inšpektor V. položajne skupine. Prepoved razširjanja in prodajanja. Državno tožilstvo v Zagrebu je p r e p o v e dalo z odločbo z dne 11. novembra 1939., št. Kus 2698/39, razširjanje in prodajanje knjige Iznad ponora«, izdane od L Katica v Zagrebu. Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo z. odločbo z dne 15. novembra 1939./ št. Kus 2721/39, razširjanje in prodajanje brošure škole i p r o s v j e t a o S o v j e t s k o m s a v e z u«, natisnjene v Zagrebu. številka 271 z dne 29. novembra 1939. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 13. novembra 1939., št. 101.227, je bil postavljen za pisarniškega uradnika VI. položajne skupine Gruden Rafael, pisarniški višji oficial VIL položajne skupine okrajnega sodišča na Vrhniki. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 13. novembra 1939., št. 104.228, je bil p r e m e š č e n na prošnjo k okrajnemu sodišču v Slov. Bistrici d r. D o u g a n Iva11' sodnik okrajnega sodišča VI. položajne skupine V Krškem. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 13. novembra 1939., št. 104.228} je bil postavljen na prošnjo za sodnika okrajnega sodišča VIL položajne skupine V Krškem d r. Š k e t Ivan, pristav VIII. položajne skupine okrožnega sodišča v Ljubljani. Z ukazom kraljevskih namesttiikov z dne 14. novembra 1939., št. 118.1.10/11, je bil premeščen po službeni potrebi k dravskemu, finančnemu ravnateljstvu V, Ljubljani Zupanc Franc, računski kontrolor Vil* položajne skupine zetskega finančnega ravnateljstva ^ Podgorici/ •m ♦ m- ■■■■ Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, Tiska in zalaga tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani,; njen predstavnik: Otmar Mihalek v Ljubljani. SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 24. kosu XI. letnika z dne 23. marca 1940. Razglasi kraljevske banske uprave VIII. št. 2245/1. 867 Poziv. Podjetja, ki opravljajo obrt rednega prevažanja oseb z motornimi vozili in nameravajo za poletno sezono 1940. spremeniti svoj sedanji vozni red in cenik, poziva kraij. banska uprava, da ga ugo-tove in predlože v predpisno odobritev do 6. aprila 1940. Novi vozni red avtobusnih podjetij stopi obenem z železniškim voznim redom v veljavo dne 19. maja 1940. Posebej se opozarja, da je pri sestavi voznih redov upoštevati vozni red železnice, poštnih avtobusov in tudi nedržavnih avtobusnih podjetij, zaradi česar jih je v primeru možne kolizije ugotoviti sporazumno. Podjetja, ki prevažajo pošto, morajo upoštevati tudi potrebo ugodnih poštnih zvez. O novem poletnem železniškem voznem redu se morejo podjetniki poučiti pri železniških postajah, o poletnem voznem redu poštnih avtobusov pa pri direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani. Pri sestavljanju voznega reda naj se premislijo in upoštevajo vse upoštevne okolnosti. Kasnejše spreminjanje voznih redov med sezono ne bo dopuščeno. Prekasno predloženi vozni redi ne bodo odobreni, kar ima za posledico, da ostane v veljavi dotedanji vozni red. Poleg tega se opozarja prizadeti na veljajoče kazenske določbe. Podjetniki, ki voznih redov oziroma cenikov ne nameravajo spremeniti, naj to javijo, in sicer, ker na poziv, s takse prosto vlogo ali z dopisnico. Kralj, banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 18. marca 1940. I. Št. 3528/1. 863 Razpis. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje službo zdravnika združene zdravstvene občine Fara pri Kostelu (okraj kočevski). Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v banovinsko službo v smislu § 3. zakona o uradnikih v zvezi čl. 1. pravilnika o službenih razmerjih, ustanavljanju mest in prejemkih banovinskih uslužbencev dravske banovine ter dovršeno zdravniško pripravljalno dobo in vsaj šest mesecev bolnične prakse iz porodništva in ginekologije. Prošnje naj se vlože pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 5. aprila 1940. Kralj, banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 18. marca 1940. A I št.'3197/1. 893 Raznis. Na osnovi § 31. zakona o banski upravi se razpisuje pri okrajnem cestnem odboru v Novem mestu službeno mesto banovinskega cestarja in sicer na banovinski cesti št. 11/134 Ljubljana—Sv. Jakob— Dašnik—Litija—Polsnik—Tihaboj —Mirna od okrajne meje v km 0O'9li do km 60‘000. Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. Svojeročno pisane in z banovinskim kolkom za 10'— din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odslužitvi kadr-skega roka, zdravniško izpričevalo, nravstveno izpričevalo, potrdilo pristojnega, oblastva, da niso bili obsojeni zbog kaznivih dejanj iz koristoljubja, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti), je vložiti najkasneje do 30. marca 1940. pri okrajnem cestnem odboru v Novem mestu. Kralj, banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 12. marca 194.0. »j. K V—št. 192/2. 813—3—3 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za 838. Dražbeni oklic. D n e 25. aprila 1940. ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin vi. št. 188 k. o. Senuše. Cenilna vrednost: din 100.308'—. Vrednost priteklin: din 7375'—, ki je že zgoraj všteta. Najmanjši ponudek: din 66.872'—. Varščina: din 10.031'—, ki jo je treba položiti samo v gotovini. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Krškem, odd. II., dne 8. marca 1940. I 950/39—7. 876 Dražbeni oklic. D ti e 25. aprila 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin vi. št. 47 k. o. Senuše. Cenilna vrednost: din 20.811'—. Najmanjši ponudek: din 13.874'—. Varščina: din 2081'50. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Krškem, odd. II., dne 11. marca 1940. 1 948/39—11. 859 Dražbeni oklic. Dne 27. aprila 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sv. Krištof vi. št. 114, 256. Cenilna vrednost: din 28.816'15. Vrednost pritekline: din 618'—. Najmanjši ponudek: din 37.000'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Laškem dne 1. marca 1940. Va I 2268/39. 897 Dražbeni oklic. Dne 25. aprila 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Poljansko predmestje vi. št. 254. Cenilna vrednost: din 620.000'—. j Najmanjši ponudek: din 310.000'—. j Varščina: din 62.000'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. Va., dne 14. marca 1940. I 245/38—22. 875 Dražbeni oklic. D n e 22. aprila 1940. ob d e v e -t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Cerkovska vas vi. št. 1029 in 98, in sicer v 4 skupinah. Cenilna vrednost: L sk. din 5955 —, II. sk. din 27.033'—, III. sk. din 42.166'—, IV. sk. din 75.154'—. Vrednost priteklin: din 1050'—. Najmanjši ponudek: I. sk. din 5955'—, II. sk. din 27.033'—, III. sk. din 42.166'—, IV. sk. din 75.154'—. Varščina: I. sk. din 595'50, II. sk. din 2703'30, Ul. sk. din 4216'60, IV. sk. din 7515‘40, ki jo je položili v-gotovini ali vrednostnih papirjih, prikladnih za nalaganje sirotinskega denarja. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne inogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v .Logatcu dne 6. marca 1940. 1 1121/89—9. 787 Dražbeni oklic. D n e 27. aprila 1940. o b desetih bo pri podpisanem sodišču na mestu samem v Šalovcih dražba nepremičnin zemljiška knjiga Šalovci 1/i« vlož. št. 70, »’/49 vi. št. 86, y. vi. št. 149, Vst vi. št. 274, ■% vi. št. 1.33 in */» vi, št. 62. Cenilna vrednost: din 39.457'—. Najmanjši ponudek: din 26.307'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV., dne 16. februarja 1940. »j. I 542/89-9. . 548 Dražbeni oklic. D n e 27. april a 1940. o b desetih bo pri tem sodišču v sobi št. 1. dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Sp. Kostrivnica in k. o. Cačja vas vi. št. 92, 209 in 276. Cenilna vrednost: din 50.211'—. Vrednost priteklin: din 1.160'—. Najmanjši ponudek: din 33.475'—. Varščina: din 5.022'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v ltogatcu, odd. 11., dne 15. februarja 1940. Konkurzni razglasi 270. 895 Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopka o imo-vini Langus Fani ml., trgovke v Boh. Srednji vasi. št. 64. Poravnalni sodnik: Bidovec Valentin, starešina okrajnega sodišča v Radovljici. Poravnalni upravnik: Mlakar Jože, pos. in župan v Boh. Srednji vasi. Narok za sklepanje poravnave pri okrajnem sodišču v Radovljici dne 12. aprila 1940. ob 9. uri. Rok za oglasitev do 5. aprila 1940. (na okrajno sodišče v Radovljici). Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IIL, dne 16. marca 1940. Por 4/40—2. Razglasi raznih uradov in oblastev Narodna banka 894 kraljevine Jugoslavije Stanje 15. marca 1940. Aktiva. dinarjev Podloga . . . 2.036,898.7B5-70(-|- 1,531.593-50) Devize, ki niso v podlogi 909,088.495-36 (+ 6,612.708-25. Kovani denar 520,784.780-25 (+31,213.062-25) Posojila . . . 1.789,t)73.228-48(—17,547.076-26) Vrednostni papirji . . . 403,777.631-20(— 56.444-90) Prejšnji predjemi državi ... 1.633,624.987-80 (— 17.160-—) Začasni predjemi gl. drž. blag. 600,000.000-— ■ Mjn. fin. po uredbah od 24. VIII. in 16. IX. 1939. 839,450.000-— Eskompt bonov nar. obrambe po uredbi od 18. XI. 1939. 1.712,000.000-—(+ 38,000.000--) Vrednosti rezerva fonda 247,146.119-38 (+ 16,067.478-42) Vrednosti ostalih fondov .......... 40,711.467-41 (+ 2,953.359-32) Nepremičnine 183,569.603-30 (+ 1,014.833-08) Razna aktiva 2.182,261.534-43 (— 38,405.480-20) 13.099.276.483-40 Pasiva. dinarjev Kapital . . , 180,000.000-— Rezervni fond .... 249,690.963-12 (+ 1,022.860-17) Ostali fondi 42,023.328-26 (+ 640.003-31) Bankovci v obtoku . . 10.179,330.600-- (—25,703.000-—) Obveze na pokaz . . . 1.961,424.845-79 (+33,289.584-13) Obveže z rokom .... ioo.ooo.ooo-— Razna pasiva 386,806.746-23f+ 32,168.436-85) 13.099.276.483-40 Obtok in obveze .... 12.140,755.445-79 Skupna podloga-stvarna vrednost. .. 3.259,037.977-26 Celotno k rit je . . . . 26-840/,, Kritje v zlatu .... 26-66 "/„ Obrestna mera: po eskomptu .......... 5% po zastavah: na zlato in varante ....... 5% na vrednostne papirje 6% V. št. 14.251/40. 892 Razpis. Podpisano mestno poglavarstvo v Ljubljani ponovno razpisuje dobavo 228 parov izgotovljenih čevljev in 291 čepic za služitelje in trošarinske paznike ter izdelavo 34 čepic za gasilce, vse po kroju, ki ga določa pravilnik o službenih oblekah mestnih uslužbencev. Pravilno kolkovane in z vsemi predpisanimi prilogami opremljene ponudbe je vložiti v zapečateni kuverti najkasneje do 4. aprila 1940. do 11. ure dopoldne pri mestnem gospodarskem uradu, Beethovnova ul. 7/1., soba 21. Potrebna pojasnila in dobavne pogoje dobe interesenti v mestnem gospodarskem uradu, Beethovnova ul. 7/11., soba 36. Mestno poglavarstvo Ljubljana dne 21. marca 1940. .j. No. 3716/1. 880—2—1 Razglas. Odbor za gradnjo proge Črnomelj— Vrbovško je z razpisom z dne 9. marca 1940., št. 1624, na podlagi odločbe g. ministra ža promet G. Z. št. 3388/40 od 27. februarja 1940. predložil projekt za stalno ekspropriaeijo zemljišč za gradnjo oz. razširjenje obstoječe proge Ljubljana—Karlovac od km 43"010 do km 43'510 in zaprosil za odobritev te eks-propriaeije po predloženem pare. načrtu in spisku in za sklicanje razprave in ogleda na mestu samem. O tem odreja sresko načelstvo v Črnomlju na osnovi § 21. zakona z dne 18. februarja 1878., drž. zak. št. 30. v zvezi s §§ 16. in 20. cit. zakona razpravo na sredo dne 10. aprila 1940. s sestankom komisije ob 8. uri dopoldne na kraju samem. Omenjeni del proge je v črnomeljskem srezu v k. o. Gradac (upravna občina Gradac). ’ Fkspropriacijski elaborat, t. j. parcela-cijski načrt in spisek zavzetih zemljišč sta od dneva objave tega razglasa do 10. aprila 1940. razgrnjena med uradnimi urami pri sreskem načelstvu v Črnomlju in pri občini Gradac. O tem se obveščajo vsi interesenti z opozorilom, da morajo svoje morebitne ugovore zoper načrt vložiti pismeno ali ustno do 10. aprila 1940. med uradnimi urami pri sreskem načelstvu v Črnomlju. najkasneje |>a na dan razprave do njenega, zaključka pri vodji komisije. Poznejši ugovori zoper načrt se ne bodo upoštevali. Sresko načelstvo v Črnomlju dne 13. marca 1940. Sreski načelnik: Svetina s. r. * Opr. št. 32/8-1940-12. 891 Razpis. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje po določilu § 11. službenega pravilnika za nameščence naslednja- službena mesta: A. Upravni stroški — urad: 1 mesto B/VII. — administrativne stroke, 1 mesto C/VII. — pisarniške stroke, 2 mesti C/VIII. — pisarniške stroke, 1 mesto C/IX. — pisarniške stroke. 15. Upravni stroški — poslovalnico: 1 ihesfb C/VII. — pisarniške stroke. Laična kontrola — poslovalnico: 1 mesto D/IX. — služiteljske stroke, 1 mesto D/X. — služiteljske stroke. Ambulatorijski stroški — urad: 1 mesto C/1X. — pomožno tehnične stroke. Hkrati se razpisujejo tudi vsa mesta, ki se z gornjimi razpisi izpraznijo. Službeni prejemki ter vse ostale pravice in dolžnosti v službi so razvidni iz določil službene pragmatike za nameščence v §§ 21. do 38. Ta razpis je namenjen predvsem napredovanju sedanjih uradovih nameščencev. Za mesta osnovnih položajev vsake kategorije morejo prositi tudi zunanji kompetenti. Prošnje za razpihana mesta morajo hiti spisane svojeročno ter opremljene z vsemi potrebnimi, podatki in dokumenti po določilih § 12. službenega pravilnika za nameščence. Prošnje se morajo vložili najkasneje do vključno t». aprila 1940. do 12. ure v vložišču urada v Ljubljani, Miklošičeva c. 20, soba 209. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani dne 21. marca 1940. Razne objave 804 Občni zbor društva »Naša skrb za pohabljeno deco« v Ljubljani bo v sredo dne 3. aprila 1940. ob 18. uri v dvorani TPD Ljubljana, Gledališka ulica št. 3 z običajnim dnevnim redom po določbah § 18. društvenih pravil. Ljubljana dne 16. marca 1940. Itibard Skubec, tč. predsednik. * 879 Vabilo na 58. redni občni zbor Kmetske posojilnice r. z. z o. z. na Vrhniki, ki se bo vršil v ponedeljek dne 15. aprila 1910. o poli treh popoldne v zadružni pisarni na Vrhniki. Dnevni red: 1. poročilo ravnateljstva; 2. poročilo nadzorstva; 3. potrditev letnega računa; 4. sklepanje o razdelitvi čistega dobička; 5. volitev ravnateljstva in nadzorstva; 6. raznoterosti. Ako ob določeni uri ne bi bilo zastopanih dovolj članov, bo čez pol ure drug občni zbor, ki bo sklepal ne glede na število zastopanih članov. Ravnateljstvo. *!* 866 Kolinska tovarna hranil d. d. v Ljubljani Računski zaključek za leto 1939. Aktiva: Gotovina din 23.331*93, dolžniki din 1,436.234*50, denarni zavodi din 2980*—, zaloge din 2,433.447*20, nepremičnine din 1,092.658*—, premičnine din 542.733'—, vrednostni papirji din 5550*-1-, kavcije din 51.650'—. skupaj: din 5,588.584*63. Pasiva: Delniška glavnica 4,000.000*— din, upniki din 188.691*15, fondi: za kritje izgub din 1011.030*22, za davčne rezerve din 650.000*—, uslužbencev din 91.521*05, prenos dobička iz leta 1938. din 20.914*37, dobiček za leto 1939. din 528.427*84, skupaj: din 5,588.584*63. Račun izgube in dobička dne 31. decembra 1939. V breme: Pogon in obrat 240.423*50 din, mezdo din 755.825*—, vzdrževanje naprav din 211.731'76, ambalaža din 749.953'55, prodajni stroški 556.051*85 din, poslovni in upravni stroški din 1,631.412*30, pristojbine in davki din 1,574.713*53, amortizacija din 77.236*90, prenos dobička iz leta 1938. 20.914*37 din, dobiček za leto 1939. din 528.427*84, skupaj: din 6,346.690*60. V dobro: Prenos iz leta 1938. 20.914*37 din, kosmati donos din 6,325.776*23, skupaj: din 6,346.690*60. iOVona dividenda se izplačuje po določilih družbenih pravil. Upravni svet. ❖ 882 Poziv unnikom. Tvrdka »Srečko Kobi, družba z o. z.< s sedežem na Bregu pri Borovnici je prpšla v likvidacijo. Upniki družbe se pozivajo, da se v teku enega meseca zglase pri podpisanem likvidatorju. Srečko Kobi s. r., trgovec v Podpeči, p. Preserje, kot likvidator. * 883 Poziv uunikom. Tvrdka •»Kocjančič & drug, izdelovanje vate in vsakovrstnih obvez, družba z o. r.t s sedežem v Ljubljani je prešla v likvidacijo. Upniki družbe se pozivajo, da se v leku enega meseca zglase pri podpisanem likvidatorju. Kocjančič Fran s. r., tovarnar na Viru 67 pri Domžalah. * 884 Poziv upnikom. Tvrdka »Kotlarka, družba z o. z.^ s sedežem v Ljubljani je prešla v likvidacijo. Upniki družbe se pozivajo, da se v teku enega meseca zglase pri podpisanem likvidatorju. Božič Ivan s. r., kotlar in klepar v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 11 kot likvidator. * 856-3-2 Poziv upnikom. Podpisana Hranilnica in posojilnica v Cnnošnjicah, r. z. z n. z. je stopila v likvidacijo in poziva upnike, da ji prijavijo svoje terjatve. V Črmošnjicah dne 15. marca 1940. Likvidacijski odbor. * 822-3-3 Poziv upnikom. Na skupščini dne 3. februarja 1940. smo spremenili neomejeno jamstvo v omejeno. Obveščajoč, vse upnike o tem v smislu § 55. z. g. z. pripominjamo, da bomo svojim morebitnim upnikom, ki bi ne privolili v to spremembo pravil, na njihovo zahtevo izplačali ali zavarovali vse njihove terjatve, če prijavijo svoj zahtevek v 3 mesecih. Glede upnikov, ki bi tega ne storili, se bo vzelo, da privoljujejo v navedeno spremembo pravil. Vodovodna zadruga v Bočni, zadruga z neomejenim jamstvom. * 881' Objava. Izgubil sem prometno knjižico za kolo (evid. št. tablice:' 184.570) in jo proglašam za neveljavno. Aljančič Anton s. r., Škofja Loka. * 861 Objava. Izgubila sem prometno knjižico za kolo in jo proglašam za neveljavno. Božič Ljubica, učit., Štrekljevec, srez črnomeljski. * 862 Objava. Izgubil sem orožni list št. 6514/28, V-28, izdan od sreskega načelstva v Murski Soboti ter ga proglašam za neveljavnega. Kocijan Štefan s. r., posestnik, Martjanci št. 39. 869 Objava. Izgubil sem izpričevalo dvorazredne privatne Mahrove trgovske šole v Ljubljani za II. polletje II. razreda na ime: Vovk Miroslav z Bleda. Proglašam ga za neveljavno. Vovk Miroslav s. r. Izdaja Uraljev*d