D o p i s i. Gradec. (f Anton Vamberger.) Zopet stojimo ob grobu lavantinskega dubovnika, zopet obžalujemo izgubo moža, katerega je Bog v najlepših letih poklical iz tega sveta. Rajni gospod Vamberger je bil blag značaj, priljubljen pri prijateljib in znancih, svoji težki službi pa popolnoma na mestu; njegovo izvrstno in napGrno delovanje kot duhovnik in uSitelj v prisilni delavnici v Messendorfu pri Gradcu je znal tudi deželni odbor ceniti, ko ga }e imenoval pravim uradnikom istega zavoda in mu s tem plačo znatno zvišal. Anton Vamberger se je porodil v Dragotincih, župnije S*. Jurija ob ŠSavnici dne 3. prosinca 1851. Šolal se je na gimnazijah v Celju in Mariboru ter je bil tudi gojenec kn.-šk. dijaSkega semeniSča. Po maturi je moral iti na tri leta k vojakom. Bogoslovje je študiral v Mariboru, novo mafio je pel 1. 1878., ter kaplanoval 9 let v lavantinski škofiji. Ko pa je dobil mesto učitelja in dahovnega pastirja v prisilni delavnici, delal je neumorno med nravno propalimi ljudmi skozi 16 let. In ravno letos v avgustu bi bil obhajal v svojem rojstnem kraju petindvajsetletnico svojega mašnikovanja — pa Večni mu je ukrenil drugače. Že dolgo let ga je mučila nevarna srčna bolezen, iskal si je zdravja do raznih kopališčih, posebno rad je zahajal na Slatino, pa brez uspeha. Letos ga je bolezen posebno hudo prijela, dobil je še vodeaico in 31. m. m. ie izdihnil svojo blago dušo. Kako so spoštovali našega rojaka v Gradcu, pokazal je njegov pogreb, ki je bil nad vse veličasten. Blizu 25 duhovnikov, mnogo visokih uradnikov, belo oblečene deklice in nešteta množica ljudstva je spremljala pokojnika k zadnjemu počitku. Dasi počivaš daieč od ožje domovine, vendar se te hvaležno spoininjamo, saj si na čast svoji domovini, saj si bil res dušni pastir v besede najlepšem pomenu. Trpel si veliko, le malo veselja si užil na zemlji, zato pa ti naj Vsemogočni da večno plačilo. Radenci pri Kapeli. Zadnjič je poročal »Slov. Gospodar«, da |je neki piskrovez bodil s svojim »kSeftom« po našem okraju ter je na več krajih kakor slučajno naletel na ptujsko kroto. Slednjič je pa ves žalosten obesil svojo »piito« na klin in se sknl v svoj kot. Zato, kakor je sam rekel, ker so njegovi sorojaki bolj zaverovani v ptujskega domotaica, kakor pa v svoje po duhu in krvi rodne brate. Tudi mi s sočutjem pomilujemo, pa ne piskroveza, ki je sedaj brez kruha, temveč one zaslepljence, kateri se dajo za nos in ušesa voditi od nemčurskih kramarjev. Vendar nas pa veseli, da piskrovez na svojem potovanju ni naSel nobenega izmed mladine v »Šterčevo« cunjo zavitega. Tudi ni mogoče, gospod urednik, povedati, kako veselo je gledati naSo mladino, ko se s celim srcem oklepa bralnega društva, kako se ob nedeljah polni bralna soba. Zakaj bi tudi ne ? Tamkaj imamo vsakovrstnih dobrih časnikov po več iztisov na razpolago. Bogato obloženo knjižnico, poučno-gospodarske in zabavne vsebine, kar bi tudi starejšim posestnikom dobrodošlo. In še več; odbor nam priredi v letu poučne shode o gospodarskih rečeh in sicer: o sadjarstvu, vinarstvu, poljedelstvu, živinoreji itd. Da pa imamo kaj zabave, nam odbor uprizarja tudi gledališke predstave, petje in tombolo. Pristopimo torej tudi posest- n i k i, vsi brez izjeme, k bralnemu društvu. Ker dandanes je za dobro gospodarstvo razun pluga in motike potreben tudi pouk in knjiga. Le v tem oziru bo upati tudi pri nas zdatnega napredka. Proč torej s »Štajercem«! Dobro razumimo pregovor, ki pravi, varujmo 86 ptujske mačke, ki spredaj liže, zadaj pa praska. Skrbimo pa toliko bolj za naše bralno druStvo, da se ono razSiri v mogočno drevo vedno dalje in dalje, da se pod njeno senco lahko večkrat razgovorimo o gospodarskem napredku in se labko poSteno zabavamo, starejsi kakor tudi mladina. Ce pa to našim nasprotnikom ni po volji, naj nas to nikar ne moti. To je najboljši dokaz, da je društvo na pravem potu. _Odbor se pa naj nikar ne ustraSi dela, ki ga čaka. Gotovo bode storil tudi v tem letu vse, da doseže svoje vzvisene namene. Le krepko naprej! Mala Nedelja. Kakor najbrž veste, gospod urednik, sem se Se pred kratkim naselil v tisti zgodovinsko znameniti Rožni dolini, da preStudiram nekoliko razmere naSega milega domačega okraja, o katerem vam hočem večkrat poročati. Vsak se že tukaj čudi, zakaj da sem jo ubral ravno v Rožno dolino, ker bival sem po zimi v Žihlovi v takozvani »Kmetovoj rudi«. Ali razmere so bile te-le: Opazil sem namreč, da se iz dimnika ondotne »fabrike«, ki stoji pod kuratelstvom Franea OršiCjaka, dim neprenehoma vali proti mojemu brlogu. Ta me je žgal po očeh tako, da nisem mogel več opazovati dogodb po okolici in to bi bilo proti mojemu namenu — zato sem se raji izselil. Tukaj imam pa srečo, nič me ne moti t tej prijazni dolini, t kateri se je začelo že vse kaj lepo mladiti. V duho vidim, kako iivahno da je začelo naSe bralno društvo napredovati. Pa žalostno je tudi, da se Še veliko naSih gospodarjev, prepotrebnih izobrazbe, premalo briga za berilo; veliko Se |ih je, ki ne znajo dovolj ceniti koristi, katere se labko dobijo s čitanjem knjig. Zato, ljubi moji, raji kakor bi svoje težko pridobljene denarje zapravljali ob nedeljab po gostilnah, naročujte si lepe knjige in časopise. — »Štajerčevih« pristaSev Se imamo precejšnje Stevilo, in sicer so to večinoma taki, katerim je vera deveta briga. $e vedno je slišati njih godrnjanje po krčmah med službo božjo, kakor če kedo zadene ob staro vrbo, v kateri je sršenovo gnjezdo. Ti nočejo spoznavati hinavca, ki kmeta z levico objema, z desnico pa ga vleče v grozen prepad. Zato prositn vse tiate, ki 3e imate naročeno to germansko-luteransko »giftno kroto«, vržite jo tje, kamor spada! — Nadalje se spominjam »nevolje«, ki se mi je zgodila na občinski cesti, katera vodi mimo Drakovskega kovača tje proli Ribniku. Šel sem že po temi iz Moravskega vrha, žvižgal sem si in pel — tristo kosmatih! prišel sem v grozno blato. Kaj težko sem vzdigal iz njega noge, toliko da nisem popolnoma obnemogel in zlezel v njega. Pač ubogi kmet, ki se moraS tukaj voziti na svoja opravila! Kam gleda neki obCina, da tega ne vidi ter nič ne stori, da bi se cesta posipala. Že zdavno se je to določilo, večkrat so potem kmetje prosili, zahtevali — a vse zastonj! — Za sedaj naj bo dovolj, da ne bo dopis predolg, sieer pridejo gospod nrednik s Skarjami in ga prikrajSajo. — Srečno! Naseljenec v Rožni dolini. Iz Lnč pri Ljubnem. Lepa vas so Luče, in marsikateri se težko loči od njih, tudi tak, ki ni dolgo tukaj bival in dihal. Posebno težko bo nam, mladeničem, zapustiti to vas, ko bomo morali oditi, kamor smo bili pri letošnjem vojaškem naboru odbrani. Izmed trideset so nas vzeli osem pri vojaSkem naboru za obrambo naše mile domovine. — Da tukaj ne spimo v narodnem oziru, ustanovili bodemo »Slov. katol. izobraževalno društvo.« Pravila so že predložena oblasti, da jih potrdi. Ljudstvu hočemo pokazati, da tudi pri nas v gorskih krajih pod zmagovito Ojstrico sije solnce prave naprednosti. One, kateri Se niste obveSčeni o tej ustanovitvi, že danes prijazno povabljamo na dan, katerega vam pravočasno naznanimo, ko bodemo obhajali ustanovitev naSega druStva. — Mladeniči. Dramlje. Ze večkrat si, mili nam >S1. Gospodar«, prinesel kak članek o resnih in veselih dogodkih v naSi fari. V lepem Stevilu iztisov prihajaš k nam; drag prijatelj si nam bil že od nekdaj, posebno se je pa Se tvoj mlajši bratec »Naš Dom< omilil naSi mladini, in nam dohaja v blizu 70 iztisih. Hvala Bogu, da napredujemo, a vendar 8e neka žalost obladuje nasa srca, to je namreč tužni pogled v bodočnost. Glavni pridetek našega kmeta je vino, in z veseljem je Drameljčan Sel vsako spomlad obrezovat in okopavat svoje gorice. A sedaj ]e drugače. Tri leta zapored so nas zadele uime, lani pa se je prikazala 8e najhujSa, namreč trtna uS, proti kateri ni druge pomoči kakor novi nasadi amerikanskih trt. A ta stvar stane denarja. Odkod pa naj vzamejo posebno naši manjši vinogradniki denarja, ki komaj borno preživijo in oblačijo sebe in svoje otročiče. Treba bo pomoči, in sicer izdatne in hitre pomoči. Vinogradniki sami si ne morejo na noben način pomagati; novi g. župan Mastnak je sicer mož krepkega značaja* a preteklo bo več let, predno bo zamogel popraviti vse, kar se je tekom prejSnjega gospodarstva zagrešilo. Občinska bremena so postala neznosna, in zato tudi ni noisliti, da bi si ljudstvo zamoglo samo pomagati. Treba bo izdatne in hitre pomoči od strani države in dežele. Ako se to ne zgodi, so v par letih nasi posestniki posebno še manjsi vinogradniki popolnoma uničeni. Ne bo jim drugega ostajalo, kakor zapustiti rodno zemljo in se podati v tujino za kruhom, goličave pa, kjer so bili prej rodovitni vinogradi, bo morda pokupil kak bogat nemSki ali židovski Spekulant, napravil si svoje nasade in se bogatil z zakladi naše slovenske drameljske zemlje. Na noge torej, merodajni možje, v prvi vrsti slovenski n a 3 i poslanci! Izposlujte nam brzo pomofi, ker drugače — smo izgubljeni. V prvi vrsti naj nam država da brezobrestnega posojila, deželna trtnica pa, ki se je napravila tukaj, naj da vsaj revnej8im posestnikom trte brezplačno, drugim pa po kolikor mogoce najnižji ceni. Pomagajte nam, dokler je 3e <5as! Loka pri Zidanem mostu. (V spomin.) Smrt ima letos pri nas bogato žetev. Ze 25krat so se oglasili s stolpa mrtvaški zvonovi. Naj vam vsaj o dveh rajnkih nekaj sporočim. Dne 14. marca je umrla tukaj zasebnica gospa Marija Waller, katero so celjski Nemci znali pripraviti do tega, da jim je zapustila čez 60.000 K za njihove razne zavode. Zapustila je tudi občinskim ubogim v Loki 6000 K, katerih obresti se naj vsako veliko soboto razdelijo med nje. Spomnila se je tudi prepotrebne nove farne cerkve v Loki in je v to svrho istotako sporočila 6000 K. Če bi le ve<5 takih sporočil bilo, bi se potem kmalu začela zidati nova farna cerkev. Pogreba se je vdeležila deputacija celjskega mesta in ne mnogo domačinov. Truplo rajnke se je prepeljalo v Linc na Zgor. Avstrijsko v lastno rakev. — Dne 4. aprila je pa neusmiljena smrt s svojo koso pokosila mlado življenje, 241etno blago deklico Ano Vertačnik. Pred tremi leti je vstopiia k usmiljenim sestram, vse jo je rado imelo, a nalezla se je neozdravljive bolezni in morala se je pred enim letom vrniti nazaj k svojim atariSem. Oče je železniski čuvaj. Grozna bolezen }o je mučila, a trpela je vzgledno. Ko jo je zadnji čas že vsa moč zapusčala, ni mogla ne več nog ne rok rabiti, je bila njena edina želja »o da bi le še dočakala prvi petek v mesecu in zamogla še enkrat v čast presv. Srcu Jezusovemu sprejeti sv. popotnieo.« Ushšana je bila, bila je zadnji petek 8e sprevidena in po noči na to umrla. Pogreb njen je bil krasen, videlo se je, kako je bila — akoravno revna — vendar priljubljena. Belo oblečena dekleta so nosila njeno krsto, vse so za njo darovala sv. obhajilo. in 8e na pokopaliSču zapela ginljivo nagrobnico. Naj v rairu počiva! Vi pa dekleta, pokazale ste, kako se med seboj Ijubite. Združite se, združite, gojite medsebojno ljubezen, gojite ljubezen do sv. katolske cerkve, gojite ljubezen do svojega naroda. Dajte izgled mladenčem loSke fare, med katerimi je tohko gnjilobe, toliko popačenosti, med katerimi vlada ljubezen do pijančevania in ponočevanja, med katerimi se nabajajo, ki z veseljem prebirajo neutnnosti ptujske krote »Štajerca« in neslanosti kranjskega »Rodoljuba«. Kjer mladenči nočejo začeti, tam stopite ve mladenke naprej m začnite delati v preroditev naše mladine. S ponosom bodemo potem poročali o vašem življenju in delovanju. Širite med seboj dobre knjige in časopise in ne dajte se premotiti od nobenega, ki vas bo zasmehoval in hotel odvrniti od pravega pota. E.