252
Hajduška.
Poleg M.  Bana.
Oj lepo hajdusko je življenje! Verh planin visoko gor živeti Blizo neba in žarkega solnca. Kjer na zlatih oblacih sedeče Zrak plavijo oblakinje Vile, Posipaje na junake srečo. Tukaj človek nima gospodarja, On boji se samega le Boga; Svoboden je, ponosit in srečen.
Oj lepo hajdusko je življenje!
Kadar nebo vse černo postane,
Gleda on ko njega gor nad glavo
Igrajo se ognjevite strele;
Sliši, ko povsod okoli njega
Divji gromovi grozno budijo,
Čuti goro sebi pod nogami,
Ko se kakor iz temelja trese; —
Pa ti v sredi vseh teh strašil hajduk
Peva pesem junaško na gosli. —
Oj lepo hajdusko je življenje! Z verh planine kakor burja pasti Na dvorove turških gospodarjev, Pasti in jim odsekavat glave, Pa pobrati vse njihovo blago, In pa z blagom mlade gospodinje, In jim dvore z ognjem vse požgati, Da odurnega sledu ne ostane, In vernit' se prepevaje v goro — Oj lepo hajdusko je življenje!