SOZD ZDRUŽENA PODJETJA STROJEGRA mjiznK
umom
GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE TITOVI ZAVODI LITOSTROJ LJUBLJANA I
|e predsednik republike 27. 9. 1977 odlikoval Titove zavode Litostroj z redom dela z rdečo zai
LETO XIX.
MAREC 1978
ST. 3
KAKO SMO POSLOVALI V LETU 1977
Pomemben je skupen proizvod
p \
><
\t
v >
7
Poslovno leto 1977 je bilo zelo razgibano, tako z uveljavljanjem zakona o združenem delu, kot v poslovanju, ko smo se dokončno odločili za novo organiziranost in izvedli statutarne spremembe. Te spremembe so imele tudi posledice, saj smo imeli dva zaključna računa. Prvo polovico leta smo obračunavali po starih temeljnih organizacijah združenega dela, drugo polovico leta pa že po novih. Sedaj imamo 13 TOZD in dve delovni skupnosti.
Primerjava s prejšnjimi podatki TOZD ne bi bila realna, zato bomo prikazali poslovanje delovne organizacije v primerjavi z letom 1976. Nova organiziranost že daje prve pristope hitrejšega reševanja proizvodnih problemov. Pri tem sodeluje neprimerno več delavcev, kar je tudi namen nove organiziranosti. V drugem polletju so potekale predvsem razprave o sprejemanju samoupravnih sporazumov, katerih vsebina je prehod na dohodkovne odnose v našem poslovanju.
Kljub angažiranju zelo velikega števila delavcev so finančni rezultati v preteklem letu relativno ugodni. Ti rezultati nas ne smejo zadovoljiti. Prav ta nova organiziranost nam mora dati v prihodnje še večjfe rezultate dela. Le na podlagi še boljših poslovnih rezultatov bomo lahko uresničili vsa naša velikopotezna vlaganja v nove investicije za razširitev in poglobitev naše proizvodnje.
Proces združevanja dela in sredstev na temelju dohodkovnih odnosov ter proces svobodne menjave dela zaradi uresničevanja skupnih programov in planov razvoja se je sicer začel, vendar pa se razvija le počasi in bo potrebno na tem področju še več angažiranja vseh sodelujočih.
V preteklem letu je bila delovna organizacija Litostroj v Jugoslovanskem gospodarstvu relativno uspešna, kar je med drugim prav gotovo tudi posledica zadostnega dotoka naročil, tako da so bile in so še vedno vse naše zmogljivosti polno zasede-
v Ljubljani pa prav tako ustrezen lavcev v ZK.
Pri izbiri kandidatov za delegate kongresov je kadrovska komisija občinske konference ZK upoštevala celovita merila demokratične kadrovske politike, ki jih je oblikovala komisija za kad-drovske priprave VIII. kongresa ZKS in CK ZKS, kandidati za delegate pa so bili izbrani med 42 evidentiranimi kandidati, ki so jih evidentirale osnovne organizacije ZK. Izjemoma je nekaj kandidatov evidentirala tudi kadrovska komisija občinske konference ZK.
Tako sta bila med 22 delegati za VIII. kongres ZKS izvoljena tudi dva delegata iz naše delovne organizacije:	Franc Čopi,
strojni ključavničar iz TOZD
ne. Manjko naročil za nekatere proizvode na domačem in tujem trgu smo pokrili z ostalimi proizvodi. V prihodnje se moramo bolj prilagoditi tržišču, tako v pogledu cen, kakor rokov, ter s tem pridobiti ugodna naročila po izboru za naše zmogljivosti v proizvodnji. Delovna organizacija Litostroj dela pretežno skupne proizvode, zato je predvsem važen skupen proizvod, katerega tržna vrednost se porazdeli po vloženem delu na vse sodelujoče. Vloženo delo je težko izmerljivo, zato bo v prihodnosti potrebno vložiti še veliko truda v pripravo dobrih normativov dela. Osnovni namen zakona o združenem delu je, da dobi plačilo vsak po vloženem živem in minulem delu.
Zaradi delitve večjih temeljnih organizacij na manjše v preteklem letu je najbolj primerno, da ugotovimo rast poslovnih rezultatov v delovni organizaciji v primerjavi z realizacijo v letu 1976.
(TABELA NA 4. STRANI)
Po podatkih bilance uspeha za prvo in drugo polletje 1977 je delovna organizacija dosegla 1 milijardo 485.517.000 dinarjev celotnega prihodka, kar je za 13 odstotkov več kot pred letom dni. Celotni prihodek, ki ga je delovna organizacija načrtovala za preteklo leto, je uresničen v višini 109 odstotkov, pri tem je eksterna realizacija 975,743.000 dinarjev, kar je 26 odstotkov več kot v letu 1976. Litostroj je za celotni prihodek 1,485.517.000 dinarjev porabljenih sredstev, oziroma 66.37 odstotkov celotnega
IVET in Marko Kržišnik, dipl. ing., generalni direktor DO Titovi zavodi Litostroj.
Imamo pa tudi delegata za XI. kongres ZKJ Karla Gornika, vodjo Informativnega centra Litostroj. Kot član centralnega komiteja ZKS je po položaju delegat za kongres ZKS tudi Janez Elikan, namestnik sekretarja komiteja občinske konference ZKS Ljubljana-Siška in bivši urednik našega časopisa.
V tem mesecu je bila tudi konstruktivna seja mestne konference ZKS Ljubljana, v katero je iz Litostroja izvoljen Vuko-sav Živkovič, sekretar sveta ZK Litostroj, ki je izvoljen tudi za
(Nadaljevanje na 3. strani)
člana mestne konference ZKS Ljubljana.
prihodka. V primerjavi s porabo v letu 1976 so se porabljena sredstva povečala za 4,1 odstotka, kar je v razmerju s stopnjo celotnega prihodka ugodno.
Litostroj je lani namenil za osebne dohodke in skupno porabo, za izboljšanje in razširitev materialne osnove dela ter za ustvarjanje in obnavljanje rezerv 398,541.000 dinarjev, kar je za 31 odstotkov več kot v enakem razdobju 1976. Delovna organizacija je lansko leto ustvarila 66,474.000 dinarjev akumulacije ali za 105 odstotkov več kot leto prej. Dosegli smo dohodek 499,582.000 dinarjev, ki je za 34 odstotkov večji kot lani. Konec leta 1977 je bilo v Litostroju 3576 zaposlenih ali 4 odstotke več kot v letu 1976. Po planu smo predvidevali 3718 zaposlenih, torej smo dosegli 96,2 odstotka predvidenega.
Samoupravni organi in vodstva delovne organizacije so že pred časom sklenili, da se lahko dodatno zaposli na pet proizvodnih delavcev en neproizvodni delavec. Pridobivanje proizvodnih delavcev je razmeroma težko, zato pomanjkanje delno nadomeščamo z nadurnim delom.
Povprečni mesečni osebni dohodek je bil lani 4.862 dinarjev ali za 8 odstotkov večji kot v enakem obdobju v letu 1976.
Vsi navedeni podatki nam kažejo razmeroma ugodne finančne rezultate v delovni organizaciji za leto 1977. Toda če primerjamo naše obveznosti, katere smo sprejeli, vidimo da sredstva za razširitev materialne osnove dela, ki niso majhna, namenjamo predvsem za posojila nerazvitim in za obveznosti iz samoupravnih sporazumov. Tako je ostanek premajhen, čeprav bi po resolucijah morala splošna poraba zaostajati za 20 % od proizvodnih možnosti.
Na podlagi bilance uspeha za leto 1977 bomo izračunali kazalce uspešnosti, v katerih se kažejo rezultati dela delavcev in poslovanja temeljne organizacije, kakor predvideva zakon o združenem delu. Ti kazalci ugotavljajo predvsem, koliko dohodka smo ustvarili z vloženimi sredstvi (osnovnimi in obratnimi). Staro pravilo pravi, da z velikimi sredstvi veliko ustvariti ni problem, problem pa je, da s sredstvi, katera imamo, naredimo toliko, da pokrijemo vse nastale stroške in da še nekaj ostane za razširitev materialne podlage dela. Ti kazalci ugotavljajo tudi, kako gospodarno smo delali v proizvodnem in poslovnem procesu za čim cenejši proizvod in kakšna produktivnost dela odpade na posameznika. Ti kazalci bodo objavljeni v prihodnji številki.
Kljub ugodnim rezultatom se ne smemo uspavati, temveč moramo poleg stalnega reševanja tekočih nalog dati večji poudarek na izbor naročil, ki naj bi bil bolj prilagojen našim proizvodnim zmogljivostim in na stroške, kateri naj bodo podlaga pri odločanju na vseh ravneh.
Z upoštevanjem tega se bodo zmanjšale zamude pri že sklenjenih pogodbah in s tem tudi nedokončana proizvodnja, kar bo dalo boljše poslovne rezultate tako temeljnim organizacijam združenega dela, kot celotni organizaciji v tekočem letu 1978.
Ing. Boris Tertnik
IZVOLJENI DELEGATI ZA VIII. KONGRES ZKS IN XI. KONGRES ZKJ
SO
naši delegati
Na osnovi sklepa o številu in načinu volitev delegatov za VIII. kongres ZKS je občinska konferenca ZKS Ljubljana-Siška izvolila 22 delegatov. Od tega je 41% delavcev iz neposredne proizvodnje, Ljubljana jih daje skupaj 50%, druge občinske organizacije ZK
odstotek z ozirom na število dc-
VIH. kongres ZKS
Delegatski sistem — naša stvarnost
Pred štirimi leti smo prvič volili delegacije v temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah. S tem smo pričeli nazorno uveljavljati z ustavo opredeljene oblike neposrednega odločanja delovnih ljudi o družbenih zadevah. Bili smo prepričani, da bo po tej poti možno zagotoviti nadaljnji še uspešnejši in vsestranski družbeni razvoj, saj so nove oblike naše socialistične samoupravne demokracije izhajale iz že dosežene stopnje razvoja družbenih odnosov. Zavedali smo se, da je delegatski sistem okvir, v katerem moremo in moramo iskati poti in sredstva za uvajanje in uresničevanje različnih oblik neposrednega vključevanja vseh delovnih ljudi in občanov v upravljanje družbenih zadev, kakor tudi oblik širšega in popolnejšega demokratičnega izražanja pravic, svoboščin in interesov vseh ljudi.
Vendar smo tudi vedeli, da ob pričetku delovanja delegatskega sistema upravljanja še niso bili ustvarjeni in podani vsi pogoji za uveljavitev smotrov, ki smo jih od delegatskega sistema pričakovali in želeli, to tembolj, ker je pričetek delovanja delegatskega sistema sovpadal z odločnimi akcijami za odpravo nakopičenih pomanjkljivosti v našem gospodarstvu. Za čas, v katerem smo pričeli uveljavljati delegatske odnose, je značilna tudi odločitev za planske opredelitve nadaljnjega intenzivnega gospodarskega razvoja.
Za prvo mandatno obdobje pa je bilo še posebno značilno to, da je v tem obdobju bilo potrebno uskladiti družbenoekonomske odnose z določili nove ustave, kar je zahtevalo priprave, demokratično delegatsko usklajevanje in sprejemanje vseh sistemskih zakonov in predpisov, kateri urejajo najrazličnejša področja družbenih aktivnosti. Zato lahko rečemo, da je prvo mandatno obdobje delovanja potekalo v razmerah, ki še niso dajale vseh potrebnih pogojev za predvideno delovanje delegatskega sistema, da je potekalo v razmerah, ko so bili delegati in delegatska telesa na vseh ravneh angažirani prav pri urejanju teh razmer in ustvarjanja takih družbenih odnosov, v katerih bi delegatski sistem v celoti zaživel. Kljub velikim uspehom, ki smo jih v preteklem štiriletnem obdobju dosegli s tem, da smo zagotovili izredno dinamično gospodarsko rast, da smo definirali in v praktičnem življenju uveljavili nove družbenoekonomske odnose, da smo zelo uspešno oblikovali sistemske predpise itd., so razvoj delegatskih odnosov spremljale tudi določene pomanjkljivosti. Le-te so izhajale iz dejstva, da za delovanje delegatskega sistema še niso obstajale vse potrebne sistemske rešitve, manjkali so sistemski in iz njih izpeljani zakonski predpisi, ki bi delegatom zagotavljali ustrezno podlago pri odločanju o zadevah, ki so jih obravnavali, delegati so bili v časovnih stiskah spričo preobilice nalog, ki so jih morali opraviti, sistem informiranja še ni ustrezno deloval, bilo je premalo izkušenj in strokovne pomoči, pojavljali so se primeri neodločnosti, omahovanja in nezadostne povezanosti delegatov z delegatsko bazo itd. Vse to je otežko-čalo doseganje še večjih rezultatov v uveljavljanju delegatskih odnosov, ki so podlaga našemu sistemu socialistične samoupravne demokracije.
Novo izvoljeni delegati in delegatska telesa od temeljnih delegacij do skupščin družbenopolitičnih skupnosti bodo delovali v povsem drugačnih, novih razmerah. Sistemske rešitve na področjih družbenoekonomskih odnosov so sprejete in se praktično uveljavljajo, veliko več je izkušenj v delu delegatskih teles, ki jih prinašajo ponovno izvoljeni delegati, delegatska praksa delovanja že na osnovi stalnih analiz delovanja sistema se dopolnjuje in prilagaja itd. Zato lahko pričakujemo, usmerjeno k vsebinskemu poglabljanju delegatskih odnosov v tem smislu, da bo upravljanje delovnih ljudi prišlo še bolj do uveljavitve, da bo znotraj delegatskega sistema omogočeno uveljavljanje in usklajevanje posamičnih in sukpnih interesov ter da se bo odločanje delovnih ljudi o družbenih zadevah bolj uveljavilo in čutilo v naši družbeni praksi.
Z. V.
V tej številki lahko preberete:
MOZAIK ŠTIRIH MNENJ BOGAT ŠPORTNI MESEC INVESTICIJA V TOZD PUM
POPOLN USPEH VOLITEV IN REFERENDUMA
Visoka volilna udeležba
Smeri razvoja samoupravljanja
(Nadaljevanje)
Ko smo se v Litostroju odločili, da letošnjim volitvam delegacij za zbor združenega dela in skupščine SIS dodamo še volitve v naše samoupravne organe TOZD, DO in SOZD in hkrati izvedemo dva refrenduma, so se mnogi bali, da bi utegnilo veliko število glasovnic in predlaganih kandidatov glasovalce zmesti in ogroziti uspeh volitev in referenduma. Toda za tiste, ki se takšnih dvomov niso mogli otresti že ob kvalitetnih pripravah, je odpadel vsak strah pred neuspehom, potem ko so bile preštete glasovnice.
Čeprav je bilo potrebno dokončne rezultate izračunati šele po ponedeljku, 13. 3. 1978, zaradi glasovnic, ki so prihajale po pošti, je bil že naslednje jutro po volitvah objavljen podatek, ki nas je vse najbolj razveselil:
Na volitvah so vsi predlagani kandidati dobili večino glasov vseh delavcev in bili tako izvoljeni. Na ta način je bilo izvoljeno naslednje število delegatov:
—	za zbor združenega dela — 105 delegatov;
—	za skupščine SIS — 385 delegatov;
—	za samoupravne organe — 289 delegatov;
—	skupaj — 779 delegatov.
Na referendumu se je v vseh
temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih izrazilo »za« večina delavcev in so bili tako potrjeni naslednji samoupravni splošni akti:
— Samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo
— Statuti TOZD
— Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v delovni skupnosti
formiranju. Tako so vsi delavci prejeli posebno izdajo — »Interne informacije«, v kateri so bili navedeni vsi predlagani kandidati.
V nekaterih temeljnih organizacijah so imeli tudi posebne informativne sestanke, na katerih so delavcem pojasnili volilni postopek in način glasovanja.
Glasovanje samo je bilo kar praznični dogodek. Volišča so bila odlično pripravljena, vsa v zastavah in vzpodbudnih parolah. Za vzdušje je poskrbela godba na pihala, ki je že zjutraj obkrožila tovarno in pozvala delavce, naj svojo pravico in dolžnost opravijo čimprej. Za nas vse pa je bil seveda tudi četrtek običajen delovni dan, zato so bila volišča že po osmi uri dokaj prazna in so volilni odbori čakali le na zamudnike in na popoldansko izmeno. Volilci in predlagani kandidati pa so že delali za svojim strojem ali pisalno mizo.
Ugotavljanje rezultatov je sicer pri vsakih volitvah ali referendumu težka in odgovorna naloga, tokrat pa je bilo to delo še
Tajnost volitev je bila zajamčena
Sedaj ko so na voljo že vsi dokončni podatki lahko letošnje, v več pogledih rekordne, volitve nekoliko podrobneje razčlenimo. Seveda pa so vzpodbudne statistične številke samo končni rezultat obsežnega predvolilnega dela samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in mnogih posameznikov. Predvsem pa visok odstotek udeležbe in izrečenih glasov »za« na referendumu kaže stopnjo družbene zavesti in splošnega vzdušja v naši delovni organizaciji.
Priprave na volitve in referendum so bile zelo obširne in izvedene po rokovniku, ki ga je sprejel delavski svet delovne organizacije. Glavno vlogo so v predvolilnih pripravah opravile osnovne organizacije sindikata, ki so vodile predkandidacijske in kandidacijske postopke. V vseh temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih so bile izvršene temeljne kandidacijske konference za določanje kandidatov za volitve delegacij za zbor združenega dela in v skupščine SIS, na zborih delavcev — kandidacijskih konferencah, dne 20. 2. 1978 pa so bili določeni kandidati za volitve v samoupravne organe TOZD, DO in SOZD. V pripravah na volitve in referendum je bil poseben poudarek na dobrem in-
posebno obsežno in naporno. Volilni odbori so morali prešteti na tisoče in tisoče obkroženih glasov, sortirati glasovnice, pisati zapisnike in poročila. Njihov napor si najbolje predstavljamo tisti, ki smo jih v prostorih volilne komisije sprejemali, ko so že vsi potni in utrujeni, prinašali obsežni volilni material še po 21. uri zvečer.
Za izračun in objavo dokončnih rezultatov pa je bilo potrebno počakati do ponedeljka, tako da so bile upoštevane tudi glasovnice, ki so prispele po pošti. Volilna komisija pa je imela potem vsaj za teden dni dela, da je napisala razna poročila in izpolnila vse mogoče obrazce, ki jih je prejela od raznih upravnih in statističnih organov.
Volilna udeležba je bila zelo visoka, in sicer v povprečju za vse volilne enote 92,04 %• Zelo malo je bilo neopravičenih izostankov — le 0,8 %. Kvaliteta glasovanja je bila zelo dobra, saj je bilo neveljavnih glasovnic le okrog 4 %.
Najvišja volilna udeležba je bila dosežena v TOZD IVET — 98,74 %, saj opravičeno niso glasovali le štirje delavci. Le nekoliko nižji je odstotek v TOZD Nabava, kjer so prvi zaprli volišče.
Referendum o sprejemu Samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo je bil
sprejet z visokim odstotkom glasov »za«. V TOZD Servis je kar 98,41 % vseh glasovalcev obkrožilo »za«. Na drugem mestu je TOZD IRRP — 96%. Vendar pa je treba pri referendumu računati rezultat glede na število vseh volilnih upravičencev. V povprečju je bil ta sporazum sprejet s 83,75 % vseh zaposlenih.
VIIl kongres ZKS
Referendum o sprejemu statuta TOZD je najbolje uspel v TOZD PUM — 98,69% vseh glasovalcev je obkrožilo »za«, kar je hkrati tudi najvišji odstotek, zabeležen na teh volitvah oz. referendumu. Sicer pa so bili statuti TOZD sprejeti s povprečnim rezultatom 84,01 % vseh zaposlenih »za«.
Referendum o sprejemu Samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v delovni skupnosti je uspel z rezultatom
—	73,91 % — SSP oziroma 77,78 %
—	PFSR vseh delavcev skupnosti je glasovalo »za«.
Kako velik uspeh prikazujejo navedeni podatki nam dobro ponazarja tudi primerjava z rezultatom volitev in referendumov, ki so bili decembra lani (9.	12.
1977) in smo jih že tedaj ocenili kot zelo uspešne.
Medtem ko je bila volilna udeležba tedaj 85,9 %, je bila tokrat 92,04 %. Za sporazum o združevanju dela delavcev, ki je bil decembra na referendumu je glasovalo 76,57 % vseh zaposlenih, sedaj pa za statute TOZD kar 84,01 % vseh zaposlenih.
Ob koncu tega sestavka se želi volilna komisija zahvaliti vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da so volitve in referendumi tako dobro uspeli, vsem novoizvoljenim delegatom pa želimo veliko uspeha pri delu v njihovih delegacijah in samoupravnih organih.
Samoupravna demokracija vzpostavlja tako pogoje za veliko širšo svobodo alternativ in boja mnenj, kot je to kdajkoli prej uspelo vzpostaviti sistemu večstrankarskega političnega pluralizma. Teorija in praksa jugoslovanske socialistične revolucije sta vedno izhajali in temeljili na resničnih interesih in potrebah delovnih ljudi, kol svobodnih ustvarjalnih osebnostih, osvobojenih izkoriščanja in podrejenosti političnemu in tehnobirokratskemu monopolu. Zato tudi narava določenih demokratičnih pravic in svoboščin v socialistični samoupravni družbi ne more biti enaka kot v družbi, ki varuje svobodo izkoriščanja, to je v kapitalistični družbi. Teh pravic ni več mogoče uporabljati za ohranjanje sistema razrednega izkoriščanja in s tem političnega podrejanja večine vladavini manjšine, ampak postajajo orodje osvobojenega delovnega človeka, se pravi velikanske večine ljudstva za obrambo pred vsako obliko izkoriščanja in političnega podrejanja.
PRAVICA DO SAMOUPRAVLJANJA
Temeljna svoboščina in pravica delovnih ljudi in občanov v naši socialistični družbi je pravica do samoupravljanja. To je nova neposredna demokratična socialistična pravica, ki je možna edino v razmerah lastnine nad proizvajalnimi sredstvi in ob vladajočem položaju delavskega razreda. Ta pravica je neodtujljiva in nedotakljiva in pripada vsem delovnim ljudem in občanom. Uresničuje se v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih in v samoupravnih skupnostih in v vseh drugih organizacijah in skupnostih družbenopolitične skupnosti.
PRAVICA DELA Z DRUŽBENIMI SREDSTVI
je tista nova in neodtujljiva socialistična samoupravna pravic^ vsakega delavca v združenem delu, ki je podlaga, izhodišče in cilj samoupravljanja. Delavec lahko na podlagi te pravice svobodno in enakopravno z drugimi delavci v združenem delu, v medsebojni odvisnosti in ob vzajemni odgovornosti, upravlja svoje delo ter pogoje in rezultate svojega dela.
Ta pravica pa ni istovetna s klasičnim pojmom pravice do dela, kajti s pravico do dela z družbenimi sredstvi opredeljujemo celoten družbeni položaj človeka, ki dela s temi sredstvi, kakor tudi medsebojne odnose delavcev in delovnih ljudi v združenem delu.
NAČINI URESNIČEVANJA PRAVIC
Pravice, ki izhajajo iz pravice do samoupravljanja in iz pravice do dela z družbenimi sredstvi ter kompleks konkretnih in neodtujljivih ekonomskih in drugih samoupravnih pravic, delavci uresničujejo v različnih oblikah in z različnimi načini uresničevanja.
V temeljni organizaciji združenega dela nihče razen delavcev ne more odločati o njihovem delu in rezultatih njihovega dela, se pravi o dohodku. S tem, ko delavec najneposredneje odloča o dohodku in razpolaga z družbenim kapitalom, dejansko nehava biti mezdni delavec ter si ustvarja pogoje za izražanje in uresničevanje dejanske svobode delavcev in delovnih ljudi v materialnih odnosih družbe. Delavci seveda odločajo še o drugih vprašanjih, ki so najkonkretneje opredeljena v Zakonu o združenem delu in seveda v samoupravnih aktih temeljne organizacije združenega dela.
Svoje interese delavci uresničujejo tudi v drugih oblikah samoupravno organiziranega združenega dela, v samoupravnih interesnih skupnostih in v družbenopolitičnih skupnostih. O teh interesih odločajo neposredno preko delegatov, delegacij pa tudi z osebnim izrekanjem.
DELEGAT V DELAVSKEM SVETU
temeljne organizacije združenega dela mora o vprašanjih, o katerih odloča delavski svet, pojasniti stališča delavcev , ki so ga izvolili, uskladiti stališča z drugimi delegati, obveščati delavce, ki so ga izvolili o svojem delu v delavskem svetu in o delu delavskega sveta itd. Delegat v delavskem svetu TOZD je neposredno odgovoren delavcem te temeljne organizacije in mora delati po smernicah delavcev, ki so ga izvolili.
Tudi odločanje v drugih oblikah združenega dela (DO, SOZD) je pod neposrednim vplivom in kontrolo delavcev oziroma v neposredni odvisnosti od stališča delavskega sveta TOZD do posameznih vprašanj. Ko na primer delavski svet delovne organizacije odloča o vprašanjih, ki sc nanašajo na materialne obveznosti TOZD, se mora delegat tozda izreči in glasovati v skladu s stališčem, ki so ga speljali delavci TOZD, v kateri je bil izvoljen za delegata. Pravice, dolžnosti in odgovornosti delegatov v organih upravljanja v drugih oblikah združenega dela (banka, zavarovalnice, poslovne skupnosti) in odnos delegatov do delavcev organizacije združenega dela, ki jih je izvolila, so enake, kot pravice, dolžnosti in odgovornosti delegatov v delavskem svetu DO ali SOZD.
PRAVICE DELAVCEV, DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV V DELEGATSKEM SISTEMU, so prav tako izvirne pravice, ki izhajajo iz socialističnega samoupravljanja.	J- E.
NI GLASOVALO
	UDELEŽBA NA VOLITVAH DNE 9. 3. 1978	Število volilnih	opravičeno neopravičeno				skupaj		Glasovalo	
		upravič.	št.	%	št.	%	Št.	%	št.	%
I.	TOZD Proizvodnja ulitkov in modelov	675	31	4,59	1	0,15	32	4,74	643	95,26
II.	TOZD Proizvodnja zvarjencev in odkovkov	284	10	3,52	2	0,70	12	4,22	272	95,77
III.	TOZD Proizvodnja talnih transportnih vozil in naprav	50	2	4,00	—	—	2	4,00	48	96,00
IV.	Proizvodnja preoblikovalne opreme	72	5	6,94	—	—	5	6,94	67	93,06
v.	TOZD Obdelava	711	45	6,32	25	3,51	70	9,84	641	90,15
VI.	TOZD Montaža	376	62	16,49	1	0,26	63	16,75	313	83,24
VII.	TOZD Investicije, vzdrževanje energetika in transport	317	4	1,26	—	—	4	1,26	313	98,74
VIII.	TOZD Zunanja storitvena enota	170	15	8,82	2	1,17	17	10,00	153	90,00
IX.	TOZD Inštitut za razvoj, raziskave in projektiranje	274	24	8,76	—	—	24	8,76	250	91,24
X.	TOZD Proizvodno tehnični servis	69	7	10,14	—	—	7	10,14	62	89,86
XI.	TOZD Prodaja	152	8	5,26	—	—	8	5,26	144	94,73
XII.	TOZD Nabava	110	3	2,73	—	—	3	2,73	107	97,27
XIII.	TOZD Izobraževalni center	93	7	7,57	—	—	7	7,53	86	92,47
XIV.	DS Služba skupnega pomena	207	24	11,59	1	0,48	25	12,09	182	87,92
XV.	DS Posebna finančna služba in računovodstvo	81	11	13,58		—	11	13,58	70	86,42
Predsednik volilne komisije: Tomažič Anton, dipl. iur.
Konferenca šišenskih komunistov
SE SO PRISOTNI FORMALISTIČNI PRISTOPI REŠEVANJA IN URESNIČEVANJA ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU, VENDAR, DA NISMO NIC NAPRAVILI, NE BI SMELI GOVORITI.
Predkongresna
aktivnost
Značilne za sedanji politični trenutek so intenzivne in vsestranske priprave na osmi kongres Zveze komunistov Slovenije in na enajsti kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Te priprave v bistvu zajemajo obravnavo že objavljenih dokumentov za oba kongresa, istočasno pa tudi kritično analizirajo doseženo stopnjo razvoja družbenoekonomskih odnosov in razvoja proizvajalnih sil v vseh sredinah, izhajajoč iz zadnjih dokumentov kongresov Zveze komunistov, ustave, zakona o združenem delu in drugih sistemskih zakonov.
Danes bi lahko rekli, da so priprave že močno razgibale organizacijo Zveze komunistov, kljub vsemu pa še niso dovolj prodrle v sleherno osnovno organizacijo Zveze komunistov in v sredine. Še več — v razprave o kongresnih dokumentih in v analize dosežene stopnje razvoja v posameznih sredinah bi morali vključiti tudi čim več delavcev, kajti Zveza komunistov gradi svojo idejnopolitično osnovo na zgodovinskih interesih delavskega razreda in vseh delovnih ljudi — osvoboditvi človeka in dela.
Če izhajamo iz našega konkretnega prostora, temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, potem bi predkongresne priprave morali osredotočiti na množico vprašanj in ocen oziroma analiz, ki izhajajo iz uresničevanja zakona o združenem delu in drugih sistemskih zakonov. Že tu pa moramo poudariti, da morajo biti te ocene in analize dovolj idejnopolitično in strokovno pripravljene in obdelane, ker se ne moremo več zadovoljevati le s približnimi ocenami. Le-te bi resnično morale izhajati iz zelo dobrega poznavanja razprave Edvarda Kardelja: »Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja«, objavljenih kongresnih dokumentov in zakona o združenem delu ter drugih sistemskih zakonov.
Ob teh ocenah in analizah bomo morali s konkretnimi kazalci poudariti tudi naš dosedanji materialni razvoj pri izboljševanju delovnih in življenjskih razmer.
Doseženi uspehi niso majhni, nasprotno, iz nerazvite dežele smo se razvili v deželo evropskih dimenzij in s tem izpričali življenjsko moč in učinkovitost našega političnega sistema socialističnega samoupravljanja.
Seveda pa je ves dosedanji razvoj spremljal in še spremlja splet pomanjkljivosti in nedoslednosti, različnih odstopanj in nedelavnosti. Tudi s tem se bomo morali v predkongresnih pripravah soočiti in to celovito, predvsem z vidika uresničevanja vloge subjektivnega dejavnika v socialističnem razvoju oziroma samoupravljanju in to od družbenopolitičnih organizacij, samo-
upravnih organov, poslovodnih organov, strokovnih služb in institucij do znanstvenih, kulturnih in drugih dejavnikov. Prav v tem pogledu smo pri dosedanjih tovrstnih ocenah in analizah največkrat grešili in iskali vzroke za zaostajanje ali slabosti le v posameznikih ali posameznih dejavnikih, ne pa v celovitosti subjektivnega dejavnika.
Ob vsem tem pa moramo poudariti, da še marsikateri posameznik ne razume vsebinskega bistva vseh teh ocen, analiz in sploh boja za uresničevanje zakona o združenem delu in drugih sistemskih zakonov ter kongresnih dokumentov. Osnovni namen
vseh teh dokumentov je povezan s trajno nalogo delavskega razreda, Zveze komunistov in ostalih subjektivnih sil, to je z osvoboditvijo dela in človeka. To pa lahko uspešno uresničujemo le s stalnim bojem za premagovanje vseh oblik družbene odtujenosti delavca in delovnega človeka ter z ustvarjanjem ekonomskih in družbenih razmer, v katerih se bo delavec uveljavil kot nosilec združenega dela, družbene reprodukcije in politične oblasti. Zato nam je potrebna kritična analiza doseženega, da bomo na osnovi ugotovljenih slabosti, odstopanj in zaostajanj izdelali akcijske programe za hitrejši razvoj novih družbenoekonomskih odnosov.
Zato ob teh razpravah vedno postavljamo v ospredje dohodkovne odnose, kajti le-ti so izraz temeljnega družbenoekonomskega odnosa in rezultat združenega dela delavcev. Le dosledna uveljavitev dohodkovnih odnosov bo postala spodbuda dela in gospodarjenja, postala bo osnova za povečanje produktivnosti dela, stabilizacije in večje socialne varnosti.
V tem razmišljanju smo odprli le en vidik in to najpomembnejši, o katerem bomo morali temeljito razpravljati. Seveda pa bo moral v teh ocenah biti prisoten celovit politični sistem — od delovanja subjektivnega dejavnika, uresničevanja delegatskega sistema in delegatskih odnosov do krepitve samouprave v krajevnih skupnostih.
V. Z.
Obravnava dveh pomembnih osnutkov
14. marca se je po nekajtedenskem premoru zopet sestala komisija za spremljanje in izvajanje zakona o združenem delu v Litostroju.
Komisija je poglobljeno obravnavala osnutka samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci temeljnih organizacij in delovnih skupnosti v službah skupnega pomena ter v posebni finančni službi in računovodstvu.
Zakon o združenem delu brezpogojno zahteva, da se delavci, združeni v TOZD, in delavci delovnih skupnosti dogovorijo 6 medsebojnih razmerjih in pogojih svobodne menjave dela in ustvarjanja dohodka, kakor tudi o drugih medsebojnih razmerjih pri uresničevanju skupnih interesov in ciljev.
Oba osnutka predloženih samoupravnih sporazumov sta v naši samoupravni praksi popolnoma nova akta, zato jima je potrebno pri obravnavi posvetiti posebno pozornost, da bi v največji možni meri uresničili svobodno menjavo dela in uresničili dobre samoupravne odnose.
Komisija je v razpravi na oba osnutka oblikovala mnoge pripombe in ju s tem smiselno dopolnila.
O teh dokumentih bodo razpravljali tudi samoupravni organi TOZD in DS ter DPO in ju dokončno izoblikovali.
Kdo so naši delegati
(Nadaljevanje s 1. strani)
FRANC ČOPI — rojen leta 1941, član ZK od leta 1960, stroj-J* ključavničar — vzdrževalec v Litostroju in je končal trimesečno šolo za sindikalne delavce. Kot delavec, neposredni proizvajalec je zelo aktiven v samoupravnih organih, v sindikatu in zvezi komunistov. Bil je tudi dve mandatni dobi zelo uspešen se-
kretar osnovne organizacije ZK Litostroj — TOZD IVET in član občinske konference ZKS Ljub-Ijana-Šiška.
MARKO KRŽIŠNIK — rojen leta 1926, član ZK od leta 1944 in udeleženec NOB, ing. strojništva in dipl. politolog — glavni direktor delovne organizacije Titovi zavodi Litostroj. Je ugleden
družbenopolitični delavec in gospodarstvenik, sedaj že osem let glavni direktor Litostroja. Pred prihodom v Litostroj je opravljal vrsto odgovornih političnih dolžnosti, bil je predsednik okraja Maribor, sekretar zvezne konference SZDL Jugoslavije in sekretar za industrijo pri zveznem izvršnem svetu skupščine SFRJ.
Tako je izzvenela razprava na seji občinske konference ZKS Ljubljana-Šiška, ki je bila 1. marca 1978 in je bila posvečena predvsem novim družbenoekonomskim odnosom, vlogi delavca in temeljne organizacije oziroma delovne skupnosti v združenem delu.
Razprava je dala celovito oceno uresničevanja zakona o združenem delu in to na vseh področjih od materialne proizvodnje do družbenih dejavnosti.
Uresničevanje zakona o združenem delu je edina pot, ki omogoča nove, širše in trdnejše vezi v našem samoupravnem razvoju. Brez bistvenih in korenitih sprememb osnov družbenoekonomskih odnosov pa ni mogoče uveljaviti te nove kvalitete vloge delavca, temeljne organizacije oziroma delovne skupnosti v združenem delu. Ne glede na te obveznosti, ki jih komunisti moramo posebej upoštevati, je vsebina in zavzetost do uresničevanja zakona o združenem delu glede na posamezna okolja zelo različna. Tam, kjer so doseženi določeni uspehi v uresničevanju zakona o združenem delu, so vključeni v delo vsi odgovorni delavci, s komunisti na čelu. Ob vsej tej problematiki, ki je bila podana na konferenci, pa je bil najbolj zanimiv in obenem zaskrbljujoč podatek, da imajo izdelana merila in osnove za razporeditev skupnega prihodka med tozdi, ki se ukvarjajo s skupnim proizvodom, poleg TZ Litostroj samo še v šestih delovnih organizacijah. Več kot polovica pa še ni sprejemala teh meril in osnov, za kar nosijo polno odgovornost odgovorni delavci in seveda tudi komunisti.
VIH. kongres ZKS
Danes pa je član komisije za družbenoekonomske odnose in samoupravljanje pri predsedstvu centralnega komiteja ZK Slovenije, predsednik podkomisije za strojegradnjo za SEV ter član drugih delegatskih teles (zbornica, banka, izvršni svet).
JANEZ ELIKAN — rojen leta 1948, član ZK od leta 1968, po poklicu strojni ključavničar. Je član CK ZKS, končal pa je tudi srednjo politično šolo pri CK ZKS ter politično šolo ZKJ »Josip Broz Tito« v Kumrovcu. Vrsto let je delal v neposredni pro-
Občinska konferenca ZKS Lju-bljana-Šiška je ocenila vse elemente, ki so neposredno povezani z uresničevanjem zakona o združenem delu, jih strnila v celovito oceno, kje smo in kakšne naloge nas čakajo v reševanju še nerazrešenih vprašanj do konca letošnjega leta. Tudi komunisti Litostroja bomo v mesecu marcu skupaj z vsemi vodilnimi delavci in predstavniki družbenopolitičnih organizacij na problemski konferenci ocenili uveljavljanje zakona o združenem delu.
Izhodišče za razpravo bodo sprejeti samoupravni sporazumi, samoupravni splošni akti ter kongresno gradivo. S tem se bomo neposredno vključili v izvrševanje sklepov občinske konference ZKS Ljubljana-Šiška in dali posebno obeležje predkongresnemu obdobju v TZ Litostroj.
Konferenca je v nadaljevanju potrdila 22 delegatov za 8. kongres ZKS in 4 delegate za 11. kongres ZKJ. Delegata za 8. kongres ZKS sta tovariša Marko Kržišnik in tovariš Franc Čopi, za
11.	kongres ZKJ pa je predviden tovariš Karel Gornik. Izvolili smo tudi delegate za mestno konferenco ZKS in medobčinski svet ZKS.
Naloge komunistov, ki jih je sprejela občinska konferenca za mesec marec, so izredno obsežne, saj smo bili prisotni pri organizaciji volitev in smo prevzeli polno politično odgovornost v fazi priprav in izvedb volitev.
V obdobju do kongresa pa moramo v vseh osnovnih organizacijah ZKS organizirati razprave o kongresnih gradivih, analizirati lastno družbenopolitično in samoupravno prakso, izdelati ocene in izpeljati primerjavo s kongresnimi dokumenti. Tematska konferenca nam vsem komunistom nalaga, da delamo hitro, zagnano in še bolj učinkovito in ustvarjalno. Ob vsem tem pa tudi boljši rezultati ne bodo izostali.
M. Sigulin
izvodnji kot strojni ključavničar — monter, nazadnje pa je bil vodja Informativnega centra ter glavni in odgovorni urednik časopisa v Litostroju. Posebej dejaven je bil v mladinski organizaciji, kjer je opravljal več odgovornih funkcij, je član samoupravnih in partijskih organov v Litostroju, sekretar aktiva mladih komunistov pri OK ZSMS Ljubljana-Šiška. V politični šoli v Kumrovcu je bil sekretar osnovne organizacije ZK, sedaj pa je namestnik sekretarja komiteja občinske konference ZKS Ljub-ljana-Šiška.
KAREL GORNIK — rojen leta 1935, član ZK od leta 1959, vodja informativnega centra Litostroj in odgovorni urednik časopisa. Je dolgoletni družbenopolitični delavec v ZK tako na ravni delovne organizacije kot tudi na ravni občine. Bil je dvakrat sekretar osnovne organizacije ZK, predsednik delavskega sveta naše delovne organizacije, opravljal pa je že vrsto partijskih in samoupravnih funkcij v Litostroju. Bil je tudi predsednik zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana-Šiška, je predsednik komisije za spremljanje uresničevanja zakona o združenem delu v občini Ljubljana-Šiška, v kandidacijskem postopku pa je predviden za podpredsednika občinske skupščine Ljubljana-Šiška.
M. H.
STRAN 4
O DRUŽBENEM POLOŽAJU ŽENSK V LITOSTROJU
MOZAIK ŠTIRIH MNENJ
ŽENA, DELAVKA, MATI, UČENKA IN SAMOUPRAVLJALKA
Praznik žensk je posebej v zadnjih letih pridobil novo kvaliteto. Izginjajo nekdanje »veselice«, s katerimi so se nekateri kolektivi milo rečeno žensk na hitro »od-križali« in jih spet pozabili za celo leto. Čeprav dokaj počasi, pa se vloga ženske le spreminja. Vedno bolj je enakovredna sodelavka moškemu tako pri strokovnem delu kot pri odločanju. In ravno ta praznik nas je spodbudil, da smo v teh dneh zastavili štirim našim sodelavkam vprašanja na to temo. Vsaka je odgovorila iz svojega zornega kota, celota odgovorov pa kaže na resničen dvig žensk iz nekdanje anonimnosti.
Tončka Škoflek:
Včasih je bila ženska lahko samo poverjenica
Čeprav je v DO Litostroj zaposlena samo ena petina žensk, smo se zadnjih nekaj let kar precej uveljavile v samoupravnih in družbenopolitičnih organizacijah. Na vseh področjih smo voljene in tudi samoupravno odločamo.
Spomnimo pa se nazaj, tja v prva leta naše delovne organizacije pred približno tridesetimi leti. Ženska ni imela skoraj nobene druge možnosti, morala je samo delati in delati. Delale smo na obdelovalnih strojih, na stružnicah, rezkalnih strojih, delale smo kot jedrarke v livarni, vozile smo avtokare, žerjavovodje so bile z nekaj izjemami samo ženske.
Ko pa smo volili prve delavske svete ni bilo v te organe izvoljene nobene ženske, čeprav smo jih predlagali. Največja »funkcija« ženske je bila sindikalna poverjenica v obratu, ki je petnajstega v mesecu pobrala sindikalno članarino, ker takrat še nismo imeli IBM sistema.
Nekoliko je bila krivda tudi na ženskah samih, ker smo še vedno mislile, da pri samoupravljanju ne moremo biti enake moškim.
Toda to staro miselnost smo počasi pozabile in iz leta v leto se je položaj ženske boljšal. Dobile smo mesto v vseh samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah, le na vodilnih mestih jih je še malo (ena sama), premalo nas je tudi v zvezi komunistov. Kot družbenopolitične delavke moramo velikokrat zaradi popoldanskih sestankov podaljšati svoj delovni dan pozno v noč, da tudi doma opravimo vsa gospodinjska dela.
Moti nas, vsaj nekatere, naziv »gospa«. Zakaj lahko rečemo svojemu sodelavcu »tovariš«, za sodelavko nam pa kar ne gre z jezika beseda »tovarišica«. Bodimo tovariši in tovarišice, kot
smo bili med NOV in tudi še nekaj let po vojni, saj je tovarištvo lepo tudi v miru in ne samo v vojni. Mislimo, da je prav tako.
Sonja Mravlja:
Vloga ženske ni samo vzgoja otrok
Vloga žensk pri družbenopolitičnem delu in samoupravljanju se je od leta 1947 bistveno spremenila in jo vključila v vlogo samoupravi)alke in družbenopolitično aktivnost. Če primerjam udeležbo žensk v prvih delavskih svetih od leta 1950 pa do danes, ugotavljam, da je danes v delavskih svetih TOZD in delavskem svetu DO Litostroj večji odstotek žensk kot v prvih letih samoupravljanja ter da ženske aktivno sodelujejo pri odločanju in reševanju problemov v naši delovni organizaciji. Ženska se je enakopravno vključila v družbenopolitično delo v vseh organizacijah DO Litostroj pa tudi zunaj nje.
To pomeni, da se je od 1947. leta pa do danes marsikaj spremenilo, saj je v samoupravne organe in interesne skupnosti vključilo 153 žensk, v vodstva sindikata 101 v OO ZK in ostale organizacije 42 žensk.
Zenska — samoupravljalka je do neke mere že spremenila svoj odnos do napredka in se rešila svoje stare miselnosti, da je njena vloga samo vzgoja otrok in gospodinjstvo.
Mnogo se jih aktivno izobražuje. V letu 1975 smo izobraževali 519 štipendistov, od tega 45 žensk ali 8,67%, v letu 1976 od 646 štipendistov 91 žensk ali 14,08%, v letu 1977 od 717 štipendistov 85 žensk ali 11,85%. Seveda pa ta podatek še ni zadovoljiv, saj bi se morale ženske še bolj aktivno vključevati v izobraževalni proces. S tem bi si pridobile strokovno Izobrazbo, se še lažje vključevale v proces proizvodnje in zasedale vodstve-
na in vodilna delovna mesta, kar je do sedaj bolj redko. V delovni organizaciji še vedno prevladuje miselnost moških, da za iste delovne naloge in opravila ženske ne morejo dobiti istega plačila. Da je res tako, kaže podatek: od 18 vodilnih delovnih nalog in opravil zaseda samo 1 ženska mesto vršilca dolžnosti direktorja TOZD, od 401 vodstvene delovne naloge pa le 44 žensk opravlja delovna opravila, kot so: skupinovodja, vodja oddelka ali odseka, šef biroja in šef službe.
To jasno kaže, da se bomo morale ženske bolj izobraževati ob delu in v večjem številu, kot smo se v preteklih letih. Nenehno moramo spremljati proizvodni proces in tehnologijo proizvodnje, da bomo kos vsem nalogam in da bomo podirale zastarela mišljenja o manjvrednosti žensk v delovni organizaciji Litostroj.
Mila Grundner: Enakopravna borka za svobodo in samoupravljalka
Z ustavo, delegatskim sistemom in zakonom o združenem delu je delo ženske dobilo priznano veljavo in dekleracije se spreminjajo v resničnost.
S tem, ko se je ženska vključila v proces združenega dela, njen delež v boju za preobrazbo družbenih odnosov narašča. Vendar pri vključevanju v samoupravne in politične zadolžitve še vedno kar preradi pozabimo na ženske! Vodilne naloge in opravila so še vedno zaupana moškim. Toda spomnimo se, da je v Jugoslaviji vsak tretji zaposlen ženska, torej več kot milijon žensk ustvarja svoj dohodek v gospodarstvu. Poznamo tudi stališča in sklepe X. kongresa ZKJ ki govore o vlogi in družbenoekonomskemu položaju žensk. Zato menimo, da je potrebno prenehati z omejevanjem možnosti zaposlovanja žensk na vodilnih delovnih mestih.
Sedaj, v letu kongresov je povsem jasno, da moramo storiti še več za idejnopolitično izhodišče ter opredelitev naše družbe glede vloge in položaja žensk. Zenska je že med NOB dokazala, na je enakopravna borka za svobodo in novo družbeno ure-
ditev. Tudi danes, v socialistični družbi, je njeno delo neločljivo od osvobajanja delavskega razreda.
Cirila Rozman:
Občutna sprememba šele z organizacijo TOZD
V	naši delovni organizaciji sem zaposlena osmo leto. Opažam, da so bile na družbenopolitičnem področju v prvih letih ženske zelo slabo zastopane. Vidna sprememba je nastala leta 1972 z uvedbo tozdov v naši delovni organizaciji.
Mladi smo v tem obdobju predvsem uveljavili svoje interese preko mladinske organizacije in sindikata.
V	letu 1974 smo s sprejemom nove ustave in z uvedbo delegat-
skega sistema napravili velik korak. Z delegatskim sistemom ženske neposredno odločamo na zboru delovnih ljudi, referendumih, v samoupravnih organih, DPS, SIS o razvoju našega dohodka in njegovi delitvi dosledno na osnovi dela ter rezultatov tega dela. Zagotovljena nam je popolnost odločanja v združenem delu o vseh vprašanjih splošne in skupne porabe.
V mladinskih organizacijah naše delovne organizacije imamo med trinajstimi OO ZSMS dve predsednici (DS SSP in DS PFSR), v TOZD Nabava, TOZD PUM, TOZD Servis, TOZD Prodaja in Delovni skupnosti PFSR pa imamo 5 sekretark OO ZSMS. V OO ZSMS Litostroj je aktivnih približno 15 mladink.
Uveljavljanje mladih žensk ovira v največjih primerih njihova materinska dolžnost in pa izobraževanje ob delu.
M. H.
Dan pred 8. marcem so nas obiskali šolarji osnovne šole »Hinko Smrekar« in prinesli čestitko vsem delavkam ob dnevu žena. Ob skromni zakuski so sc s šolarji pogovarjale nekatere naše predstavnice, jih povprašale to in ono, šolarje pa je najbolj zanimala družbena vloga ženske v Litostroju
TABELA K ČLANKU NA	1. STRANI	— POMEMBEN	JE SKUPEN PROIZVOD			v 000	din
	Realizac. 1976	Plan 1977	I. poli. 1977	REALIZACIJA II. poli. 1977	skupaj	5 :1	5 :2
	1	2	3	4	5	6	7
Eksterna realizacija	777.450	874.624	497.923	477.820	975.743	1,26	1,12
Celotni prihodek	1,319.958	1,361.903	819.779	665.738	1,485.517	1,13	1,09
Porabljena sredstva	946.854	945.518	571.428	414.507	985.935	1,04	1,04
Dohodek	373.104	416.385	248.351	251.231	499.582	1,34	1,20
Amortiz. po predp. st.	36.463	40.781	20.498	20.531	41.029	1,13	1,01
Amortiz. nad predp. st.	15.070	17.839	8.968	8.981	17.949	1,19	1,01
Obveznosti iz dohodka	80.801	95.254	45.434	39.492	84.926	1,05	0,89
Cisti dohodek	303.723	338.970	202.917	195.624	398.541	1,31	1,18
Povprečni osebni doh.	4.486	4.547	4.942	4.781	4.862	1,08	1,07
Število zaposlenih	3.435	3.718	3.504	3.576	3.576	1,04	0,96
Akumulacija	32.359		32.381	34.093	66.474	2,05	
Poslovni sklad	11.217		19.715	17.585	37.300	3,33	
— razširitev mat. os. dela	—		306	248	554	—	
— posojilo nerazvitim	8.571		4.706	5.148	9.854	1,15	
— posojilo po sam. spor.	2.646		14.703	12.189	26.892	10,2	
Sklad skupne porabe	31.172		17.243	22.286	39.529	1,27	
— za stan. gradnjo	10.769		8.044	9.815	17.859	1,66	
— za skupno porabo	20.403		9.199	12.471	21.670	1,06	
Rezervni sklad	6.072		3.698	6.694	10.392	1,71	
Začetek gradnje nove ambulante
Od zadnjega poročanja v našem časopisu o poteku priprav na gradnjo nadomestne ambulante do sedaj je res veliko storjenega.
Kot smo predvidevali, smo 16.2.1978 res dobili gradbeno dovoljenje. Izvajalca smo izbrali že prej, torej bi lahko vsakdo rekel: »Sedaj pa lahko začnemo!«
Nekaj o anketi
V prejšnji številki časopisa smo v članku »Njim je zaupano obveščanje« že spregovorili nekaj o anketi, ki jo namerava izvesti naš informativni center. Omenili smo, da nameravamo naš časopis še izboljšati ter ga napraviti zanimivejšega, za to pa seveda potrebujemo tudi mnenja naših bralcev.
Vendar ni tako! Gradbeno dovoljenje je veljavno šele petnajsti dan po pridobitvi, tudi podpis zahteva nekaj časa. Seveda je treba pridobiti od banke še garancijo za izvajalca. Ob vsestranski pomoči finančne službe nam je uspelo tudi to.
Vremenske razmere so bile sicer ugodne, sneg je skopnel, mi pa še vedno nismo vedeli, ali bomo lahko začeli z izgradnjo prvega marca ali ne. Tudi obstoječe kable, ki so potekali po parceli za ambulanto, smo prestavili in končno, po razgovoru s predstavniki izvajalca, 27. februarja oddali gradbišče in projekte za izvedbo.
Gradbeniki so držali besedo in začeli z gradnjo prvega marca, tako da danes lahko že vidimo, da dela potekajo dokaj hitro in po planu.
Izkop gradbene jame je potekal brez večjih ovir, pripravljalna dela za nujne gradbiščne prostore so v teku in sedaj že lahko verjamemo, da bo naša ambulanta končana do jeseni.
Gradbeno podjetje Megrad se je pogodbeno obvezalo, da bo v
Iz podatkov je razvidno, da smo imeli v naši delovni organizaciji v januarju 30 poškodb, od tega sta se dve pripetili na poti
osmih mesecih predalo objekt, in če ne bo večjih zastojev zaradi slabega vremena in pomanjkanja gradbenega materiala na tržišču, bo po naših predvidevanjih otvoritev ambulante najkasneje 29. novembra.
Kakšen pa je finančni položaj za izgradnjo ambulante? Priskrbeli smo sredstva za izgradnjo in notranjo opremo, še vedno pa ni rešeno vprašanje nabave medicinske opreme. Že lansko leto smo vložili vlogo na regionalno zdravstveno skupnost za prispevek sredstev za nakup medicinske opreme, ki bi po naših predvidevanjih stala 2,200.000 din. Odgovorili so nam, da trenutno ne razpolagajo s sredstvi in nam zaprošenih finančnih sredstev ne morejo odobriti. Na seji komisije za izbor izvajalca izgradnje ambulante smo se dogovorili, da regionalno zdravstveno skupnost še enkrat prosimo za prispevek. Naša medicinska oprema je v takem stanju, da ni uporabna v novih prostorih, brez najnujnejše medicinske opreme pa v novi ambulanti praktično ne moremo pričeti z delom. Člani komisije so
v službo in dve na službeni poti.
Zaradi poškodb smo izgubili 300 delovnih dni, ali povprečno 10 dni na eno poškodbo.
Dolgo pričakovano in težko pridobljeno gradbeno dovoljenje za ambulanto
bili mnenja, da v našem kolektivu ne bo nikogar, ki ne bi bil pripravljen delati eno prosto soboto za nakup medicinske opreme.
Nikola Jug
K SLIKI NA 7. STRANI
1. april
Vsi, ki ste brez stanovanj, zlasti samci, ste gotovo z veseljem listali časopis vse do te strani. Potrpite, včasih se tudi prvoaprilske šale uresničijo. Slika na 7. strani pa dejansko predstavlja začetek gradbenih del za novo ambulanto
V	livarni jeklene litine v januarju niso imeli nobene poškodbe, pač pa so zaradi poškodb v prejšnjih mesecih izgubili 12 delovnih dni.
Glavo so si poškodovali 3 delavci, oči 4, telo 1, prste rok 11, ostali del roke 3, noge pa si je poškodovalo 8 delavcev.
Največ poškodb se je pripetilo v sredo — 9, nato v ponedeljek in četrtek po 6, v petek 5, v torek in soboto pa sta se pripetili po dve poškodbi.
V	januarju smo imeli 7 poškodb manj kot v istem mesecu lani.
Lani smo zaradi poškodb izgubili 532 delovnih dni, ali povprečno 14,3 delovnega dneva na eno poškodbo, kar je za 4,3 dneva več kot v letošnjem letu.
V	naši delovni organizaciji smo imeli v februarju 26 poškodb, od tega se je ena pripetila na poti v službo.
Zaradi poškodb smo izgubili 409 delovnih dni, ali povprečno 15,7 delovnega dneva na eno poškodbo.
Oči so si poškodovali 3 delavci, prste rok 11, ostali del roke 6, noge pa si je poškodovalo 6 delavcev.
Največ poškodb se je pripetilo v petek — 8, v sredo — 6, v četrtek — 5, v torek — 3 ter v ponedeljek in soboto po dve poškodbi.
V	februarju smo imeli 37 poškodb manj kot v istem mesecu lani.
Lani smo zaradi poškodb izgubili 604 delovne dni ali 9,5 na eno poškodbo.
O pomembnosti dobrega sistema obveščanja v organizacijah združenega dela je bilo veliko napisanega in izrečenega. Del tega sistema so tudi glasila. Leta 1958 je v Sloveniji izhajalo 10 glasil, leta 1960 se je njihovo število povečalo na okoli 50, leta 1970 pa jih je bilo že 161, z naklado približno 313 tisoč izvodov. Danes že lahko govorimo o petstotih glasilih s skupno naklado 800 tisoč izvodov. Večina teh glasil je do nedavnega izhajala neredno in brez formalne registracije. Ob tem pa tudi ni bilo neke globlje sistematične kvalitativne in kvantitativne analize, niti niso obstajala razčiščena in enotna merila, ki bi služila kot pripomoček urednikom pri njihovem oblikovanju. Zato ta glasila velikokrat niso mogla odigrati pomembne vloge pri resničnem odločanju slehernega delavca. To je bil torej eden izmed razlogov, da smo se tudi v našem informativnem centru odločili za anketo, ki nam bo služila kot analiza za dosego naslednjih ciljev in nalog:
Glasilo mora biti pripomoček delovnim ljudem pri razvijanju samoupravnih delegatskih odnosov in pri odločanju o vsem, kar delavce zanima, predvsem pa o celotnem procesu svobodne menjave dela in družbene reprodukcije. Zato glasilo ne sme biti indiferentno in zgolj površni regi-strator vse bogatejših družbenopolitičnih dogajanj v naši samoupravni družbi, temveč se mora njegova vsebina vzporedno z vsemi dogajanji spreminjati v močno orožje slehernega delavca proti kakršnimkoli oblikam manipu-
Med številkami, navedenimi v gornjih tabelah pa so skrite zelo različne poškodbe, v nadaljevanju pa vam opisujemo le nekatere med njimi, za katere iščemo vzroke lahko v osebnih ali tehničnih dejavnikih.
Med najbolj nevarne stroje lahko prištevamo prav stroje za obdelavo lesa. Delavci pri teh strojih se tega tudi zavedajo, vendar pa se vedno pojavi tudi kaka izjema. Tega, kako nevarni so ti stroji, ni vedel tudi P. D., ki je stal v neposredni bližini krožne žage in mu je pri povratnem udarcu les priletel v nogo in mu jo poškodoval.
Do povratnega udarca pride lahko le, če cepilni klin pri krožni žagi iz raznih vzrokov ne opravlja svoje funkcije, zato je treba stroj redno pregledovati in ga vzdrževati.
Varovanje oči je pri nekaterih posameznikih v naši delovni organizaciji še vedno nezadovoljivo. Kljub temu, da nekateri delavci dobivajo poškodbo za poškodbo, jih to očitno ne moti, saj niso pripravljeni upoštevati zdravniških in drugih nasvetov.
Med poškodovance, ki so si poškodovali oči, se je vpisal tudi M. D., ki je verjetno mislil, da mu kot elektrikarju pri brušenju z ročnim brusilnim strojem ni potrebno uporabljati varnostnih očal.
Žal pa so tudi posegi v nevarna območja strojev ali naprav še vedno prepogosti. Enega takih posegov je naredil tudi strugar H. H., ki je hotel kar z roko ustaviti glavo stružnice, kar se mu seveda ni posrečilo, pač pa
lacije. Anketa nam bo v grobem tudi omogočila, da bomo ugotovili, v kolikšni meri lahko delavci v našem glasilu zvedo o družbenoekonomskem položaju naše delovne organizacije, o vprašanjih, ki zadevajo položaj, pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev, o delu in poslovanju posameznih organizacijskih enot, temeljnih organizacij, delovnih skupnosti, o življenju in delu ožje in širše družbenopolitične skupnosti, o splošni ljudski obrambi, družbeni samozaščiti, o varstvu in zboljševanju človekovega okolja ter o drugih vprašanjih splošnega družbenega pomena.
Po drugi strani pa nas bodo v anketi zanimala naslednja vprašanja: kaj v časopisu preberete, ali ga berete redno, ali najdete v njem to, kar vas zanima, ali izhaja časopis dovolj pogosto, ali ste zadovoljni z obsegom strani, bi si morda želeli več biltenskih izdaj, ali dobivate časopis pravočasno, v kakšni obliki želite dobivati obvestila, ali želite osebno sodelovati pri časopisu, česa je premalo, česa preveč in tako naprej.
Vprašalnik bo dokaj bogat in obsežen, vzorec anketiranih pa bo zajel 300 do 400 bralcev. Pri tem nameravamo ubrati dvojno pot. Polovico anketirancev naj bi sestavljali vodstveni in vodilni organi ter predstavniki DPO, ostalo polovico bralcev pa bomo izbrali povsem slučajno po IBM seznamu zaposlenih v naši delovni organizaciji. To nam bo omogočilo, da bo struktura po starosti, spolu in izobrazbi pestra in da bodo taki tudi odgovori.
se mu je posrečilo porezati se s stružnim nožem.
Kljub temu, da je po delovnem stažu to mlad delavec, pa bi kot izučen strugar vendarle moral znati upravljati s strojem.
Takih in podobnih poškodb je pri nas vedno dovolj, vendar menimo, da morajo tudi delovodje bolj nadzorovati delo svojih delavcev in preprečevati podobne primere.
Služba varstva pri delu
POŠKODBE V JANUARJU IN FEBRUARJU 1978
TOZD / DS	JANUAR	S.t.ev', poškodb	Štev. bolniških dni
TOZD PUM —	livarna sive litine	2	20
—	livarna jeklene litine	—	12
TOZD PZO	4	31
TOZD OB	6	62
TOZD MONT	5	56
TOZD TVN	/ 1	3
TOZD IVET	2	9
TOZD PROD	5	53
TOZD NAB	1	27
TOZD IC	1	15
TOZD ZSE	2	1
		
TOZD/ DS	FEBRUAR	p^odb	Štev. bolniških dni
TOZD PUM —	livarna sive litine	3	47
—	livarna jeklene litine	4	31
TOZD PZO	4	84
TOZD OB	11	161
TOZD MONT	1	54
tozd ppo	2	19
TOZD IVET	1	13
Poškodbe v letošnjem letu
Z anketo želimo predvsem izboljšati naše glasilo in doseči, da bo resnično zanimivo za vsakogar. Spoznali bomo, kakšna je kvalitetna raven našega glasila, gotovo pa se bodo pokazale tudi pomanjkljivosti, za katere sedaj nismo vedeli. Na podlagi vaše ocene nameravamo izboljšati našo vsebinsko zasnovo, obenem pa tudi naprej razvijati sistem obveščanja skladno s potrebami in željami vseh zaposlenih. Upamo, da bo naša akcija naletela na pozitiven odmev in da nam boste pri tem vsi pomagali.
Uredništvo
DOKU MEUTAljoj/Tz^ AMBUU,NTB/ LITost
f5W8EfJI
KUERIAlj
Utosti
POMtMATeti." KM- -	—^
' fjakKtiiEu • - etsiCTUke - - ^ ' Powi>An:e,u --- MttkA — tnolKA =v> - -	\
H. ut"?« WJKA - --«-VJ o'V


;n»iMu nijiui shijiiiiiiji Sp^l
ZTKO LJUBLJANA-SlSKA JE V NEDELJO, 26. FEBRUARJA ORGANIZIRALA PRVENSTVO OBČINE V VELESLALOMU, KI JE BILO V KRANJSKI GORI.
Najboljši tudi v veleslalomu
V spomin
Smučarska selekcija je za tekmovanje pritegnila veliko število Litostrojčanov, saj se jih je prijavilo kar 64, vendar jih je na tekmovanje prišlo le 36. Slabo vreme ne more biti opravičilo, saj smo za vsakega tekmovalca plačali startnino in naročili avtobus, ki je bil tako na pol prazen. Ob tem velja razmisliti, ali bomo v prihodnje še prijavili vse, ki se prvotno prijavijo, ali pa bomo poslali na tekmo samo reprezentanco.
Tekmovalci so bili razdeljeni po starostnih skupinah, prvi trije v vsaki kategoriji so dobili medalje, do 6. mesta pa diplome.
Litostrojčani smo dosegli lep uspeh, saj smo ekipno ponovno osvojili 1. mesto, 13 tekmovalcev pa se je uvrstilo na mestno prvenstvo Ljubljane.
REZULTATI N ASIH TEKMOVALCEV
Ženske A (do 25 let)
10. Zlata Peček — 42,90 Zenske B (25 do 35 let)
3.	Silva Jarc — 34,17 15. Boža Soba — 40,50 10. Mira Sček — 37,66 Ženske C (nad 35 let)
8.	Marija Oberstar — 39,16 Moški A (do 25 let)
7. Branko Škoflek — 32,91
9.	Janez Poljanšek — 33,80 20. Pavel Lampič — 39,62 23. Dušan Cerar — 41,56 Moški B (25 do 35 let)
4.	Janez Kalan — 39,27
10.	Lado Sazonov — 43,60
27.	Dušan Skarabot — 47,86
28.	Andrej Andrič — 47,96 33. Lojze Rupnik — 51,10 38. Vojko Krpan — 52,34 44. Stane Podboj — 53, 56 63. Jože Canžek — 63,88 Moški C (35 do 45 let)
4.	Branko Sršen — 32,40
5.	Peter Prezelj — 32,47 10. Marjan Klemen — 34,08 18. Stane Šmid — 38,22
25.	Janez Bahar — 40,35
26.	Valentin Žagar — 42,21
27.	Viktor Uhan — 42,90 30. Peter Sterk — 44,30
37.	Andrej Grom — 63,55
38.	Janez Grom — 64,98 Moški D (nad 45 let)
13. Oton Bolha — 37,38 18. Tone Erman — 40,57 EKIPNO MOŠKI:
1.	LITOSTROJ — 28 točk
EKIPNO ZENSKE:
3.-4. LITOSTROJ — 21 točk
ODŠLA STA V POKOJ
31. decembra lani je odšel v pokoj Franc Tajnikar, vodja kontrole zalog v DS FPR, ki je bil v Litostroju točno 22 let. Vsi smo ga poznali kot zelo vestnega in natančnega delavca. V zasluženem pokoju mu želimo Se veliko zdravih in lepih let.
15. 2. 1978 je odšel v invalidski pokoj Milan Erjavec, zaposlen v čistilnici livarne jeklene litine kot obločni varilec. Tovariš Erjavec se je zaposlil v Litostroju
1.	9. 1961. Svoje delo je opravljal vestno in natančno, vendar mu je težka obratna poškodba preprečila nadaljnje delo. Zdravstveno stanje se mu ni hotelo izboljšati, zato sc je moral odločiti za invalidski pokoj. Z njegovim odhodom smo izgubiU vestnega sodelavca in dobrega tovariša.
Na dan odhoda v pokoj pa je praznoval 50-Ietnico in mu ob tej priliki želimo še vrsto zadovoljnih let.
Dne 6.3.1978 je sredi dela, umrl naš sodelavec Marjan Šuštaršič, zaposlen kot ključavničar v obratu livarne sive litine. Praznina, ki jo je pustil se bo še dolgo odražala v procesu dela saj je bil vesten in priden delavec.
Spominjali se ga bomo še dolgo kot dobrega tovariša in prizadevnega sodelavca.
Ob tej izgubi izrekamo sožalje njegovi družini in sorodnikom.
Sodelavci!
Dne 5.3.1978 smo se za vedno poslovili od našega sodelavca Antona Judniča, zaposlenega v čistilnici livarne sive litine, ki je
6.	februarja 1978 dopolnil 23 let. Nit njegovega mladega življenja je pretrgala tragična usoda — avtomobilska nesreča, ki mu je prekrižala vse načrte.
Kot pridnega in vestnega delavca, ter dobrega tovariša ga bomo ohranili v trajnem spominu.
Sodelavci!
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem svojim sodelavcem v livarni sive litine za darilo in vse lepe želje.
Posebno se zahvaljujem najožjim sodelavcem mojstru Francu Kranjcu in Vinku Aljažu. Želim jim še obilo uspeha pri delu.
Franc Mučič
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta
ANTONA KOVAČIČA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi ter v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami.
Prisrčna hvala godbi in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi vsem za podarjeno cvetje.
Žena Julijana, hči Marjana in sin Tone z družinama
SKUPNO EKIPNO:
1.	LITOSTROJ — 31 točk
2.	DONIT — 38 točk
3.	PAP — 43 točk
Lado Sazonov
Na Krvavcu — ko se zima že poslavlja (foto Ciglič)
PRIJATELJI, PLANINCI
Začenja se sezona planinskih izletov, zato ne bo odveč nekaj besed, ki jih bom navedel kot član gorske straže. Tudi v našem planinskem društvu imamo odsek za varstvo narave in gorsko stražo (skrajšano VN in GS). Ko hodimo po planinskih poteh in občudujemo lepo planinsko cvetje, ne trgajmo in ne ruvajmo ga. Naj to ne velja samo za zaščiteno cvetje, ampak tudi za ostale. Roža je najlepša v naravi. Spomladi bomo v gorah srečali: Blagajev volčin, velikonočnico, kranjski jeglič, širokolistno lobodiko, avrikelj ali lepi jeglič, lepi čeveljc, močvirsko logarico, narciso, ki so vse zaščitene rože.
Paziti moramo tudi na varstvo okolja — pri hoji ne bodimo preglasni in ne vpijmo, za seboj ne puščajmo raznih odpadkov, na počivališčih pospravimo za seboj, če pa že ostane košček kruha ali druge hrane, jo odvržemo v podrast, kjer jo pospravi divjad. Ostale odpadke zakopljemo ali pa jih odnesemo v dolino oziroma na mesto za odpadke. Ne kurimo ognja in bodimo pozorni tudi na ostale obiskovalce narave. Po potrebi jih opozorimo, naj ne trgajo cvetja, naj pospravijo za seboj, naj ne delajo hrupa in podobno. Znano je, da v naših planinah živi precej raznoliko živalstvo od sesalcev, ptičev, dvoživk, plazilcev, rib in žuželk. Vsaka skupina od naštetih se razmnožuje v času, ki je najbolj ugoden za razvoj mladičev. Zato hodimo mirno in brez hrupa, da ne bomo plašili in preganjali živali.
Skratka — bodimo dobri, vzgojeni planinci in ljubitelji narave!
J. Pečjak
LITOSTROJ
9. marca 1978 je pihalni orkester Litostroj ob volitvah obiskal vse večje delovne organizacije v občini Ljubljana-Šiška.
Ubrani akordi so napolnili marsikatero halo, delavnico in avlo. Nepozabno je navdušenje, s kakršnim so nas delavci sprejeli povsod, kamor smo prišli. Povsod smo znova slišali, naj zaigramo še kakšno skladbo, toda zaradi velikega števila volišč to ni bilo mogoče.
12.	marca 1978 pa smo obiskali tudi vsa volišča v krajevni skupnostih ter z izvajanjem pesmi prispevali k bolj svečanem vzdušju. Obsežno število volišč tako v delovnih organizacijah kot v krajevnih skupnostih je zahtevalo izreden napor orkestra, zato je prav, da članom v našem glasilu za izredno prizadevnost izrečemo vso zahvalo.
B. Ilič
ZAHVALA
Ob mojem odhodu v pokoj se zahvaljujem kolektivu livarne jeklene litine, še posebej sodelavcem čistilnice livarne jeklene litine za darila in za prijetno slovo.
Želim njim, kakor tudi celotnemu kolektivu Litostroja, veliko uspehov pri nadaljnjem delu.
Milan Erjavec
NAŠI NOGOMETAŠI V KAVADARCIH
Agrokombinat TIKVEŠ iz Kavadarcev je letos 11. in 12. februarja prvič organiziral športne igre v malem nogometu med tovrstnimi podjetji iz Makedonije, na katere so povabili kot gosta tudi lito-strojske nogometaše.
Sodelovala so naslednja podjetja: Tikveš Kavadarci, ZIK Prilep, VINO Jug, Povardarje, Strašo Pindjer, Lozar in ZIK Crvcna Zvezda.
Naši nogometaši se za te igre niso posebej pripravljali in so kljub močni konkurenci osvojili drugo mesto. Za Litostroj so igrali: Kranjec, Cato, Skrjanc, Ilič, Subašič, Radoš, Stolič, Ardalič, Sikovica, Dumič in vodja ekipe Ivo Gogič.
Po tekmovanju so si naši nogometaši ogledali znamenitosti Kavadarcev in Agrokombinat Tikveš.
Po končanem tekmovanju so bili gostje glavnega direktorja Agrokombinata, predsednika skupščine Kavadarcev in družbenopolitičnih delavcev. Med pogovorom so izrazili željo, da bi se naši športniki tudi v prihodnje udeleževali njihovih iger.
Prav tako pa bi tudi nogometaši Tikveša sodelovali na igrah, ki jih prireja Litostroj ali v okviru ZPS. Obljubili smo, da sc bomo v Litostroju zavzemali tudi za tako sodelovanje na športnem področju.
D. Dečman
Glasilo delovne organizacije Titovi zavodi Litostroj izhaja mesečno (s posebnimi prilogami) v nakladi 5500 izvodov. — Ureja ga uredniški odbor v sestavi: Stanislav Bradeško, dipl. inž., Milan Vidmar, Janez Oprešnik, Vukosav Zivkovič, Leopold Sole, dipl. inž., Hra-broslav Prcmelč, Janez Stražišar, dipl. inž., Milan Jurjavčič in uredniki.
Odgovorni urednik Karel Gornik, urednik Marjana Habicht, tehnični urednik Estera Lampič.
Telefon uredništva 556-021 (n. c.) interna 202, 246 — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisov ne vračamo — Tiska Tiskarna Ljubljana. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72.
ZAHVALA
Ob smrti moža in očeta FRANCA KOVAČIČA se iskreno zahvaljujemo vsem njegovim sodelavcem — čuvajem in gasilcem za spremstvo na zadnji poti, za sožalne besede, govorniku za poslovilni govor in godbi na pihala za zadnje slovo.
Zahvaljujemo se tudi za vence in cvetje.
Zena Marija, sinovi Marjan, Andrej in Franci
ZAHVALA
Zahvaljujem se za obisk in darilo v času moje bolezni Francu Dodeku, Rudiju Tovorniku in Martinu — skladiščniku v livarni sive litine.
Filip Novak
Tekmovanja sc je udeležilo več kot 300 tekmovalcev, med njimi tudi 36 Litostrojčanov. Spremljalo nas je zelo slabo vreme, saj je ves dan deževalo, kljub temu pa so organizatorji dobro pripravili proge. Tekmovalci z višjimi startnimi številkami pa so imeli zaradi močne odjuge slabše pogoje na progi.
Čvrst je korak planincev
V pretekli številki našega glasila smo le bežno poročali o letni skupščini litostrojskih planincev. Ker je ta organizacija najstarejša družbena organizacija v tovarni, je prav, da se malo več pomudimo ob njej. PD Litostroj namreč s čvrstim korakom stopa v svojo
30. POMLAD
Prav gotovo je zanimivo, da med člani društva najdemo še nekaj tistih veteranov, ki so vključeni vanj že od vsega začetka. Eden takih je tudi dosedanji in ponovno izvoljeni predsednik Ludvik Šarf. Iz njegovega poročila na skupščini povzemamo, da je bilo delo odbora v preteklem letu uspešno, tako v povezavi z drugimi, kot tudi v notranji učvrstitvi posameznih odsekov. Prav gotovo je k temu pripomogel tudi tako potrebni društveni prostor v kočici zraven balinišča, kjer je zdaj glavni društveni center. Z redno tedensko dežurno službo odbornikov (ob sredah od 14. do 16. ure) je zagotovljena živa povezava s članstvom.
Predsednik Šarf je v poročilu ob izletu na streho Evrope — Mont Blanc, ki ga je ob 30-let-nici obstoja tovarne obiskalo 30 Litostrojčanov, poudaril pomen te prve visokogorske, odlično izvedene množične akcije (za katere smo posneli čudovite motive za naš letošnji stenski koledar), obenem pa samokritično ocenil, da je prav zaradi te vrhunske akcije rahlo trpel osnovni društveni program.
Ob koncu je pohvalil mladinski odsek in oba mentorja v izobraževalnem centru — Viktorja Uhana in Alberta Mažgona.
IZGUBIL SE NE BO NIHČE
Tako nekako je izzvenelo iz poročila markacijske komisije, ki je pod vodstvom vedno mladostnega Rika Gambergerja obnovila markacije na vseh stezah okrog Sorice, pa še na območju Polževega, za katerega po dogovoru skrbi naše planinsko društvo.
»Planinci, zaupajte našim potem, označenim z belo rdečimi krogi!« se končuje poročilo mož, ki s čopičem in barvo skrbe, da se v gorah ne bi nihče izgubil.
MLADIH PREMALO Število članstva v mladinskem odseku je sicer padlo, vendar je to le prehodnega značaja, je poročal načelnik Saša Zavodnik. Bili pa so močno prizadevni, saj so organizirali 16 izletov, 2 vzpona in izračunali, da so na izletih
Nasmejani predsednik PD Litostroj Ludvik Šarf
hodili povprečno od 6 do 7 ur dnevno, za kar je potrebna kar dobra kondicija.
GOSPODARSTVO, FINANCE Štefan Cankar je že nekaj let društveni gospodar — vesten in skrben in, da je za svoje delo za-
služil posebno pohvalo nadzornega odbora.
Prav tako tudi blagajničarka Marica Šparemblek, ki se že celih 20 let ukvarja z društvenimi financami. Kljub temu, da so bili izdatki v preteklem letu veliki, je nekaj še ostalo za izvrševanje programa 1978.
PROPAGANDNO OKENCE
Pri treh smrekah, poleg spomenika ob vhodu v tovarno, stoji društveno propagandno okence. Zanj je skrbel Franci Lovše in ga ažurno opremljal s potrebnimi informacijami, razpisi izletov in ostalimi društvenimi novicami. Sicer pa je propagandni odsek poleg izletništva, dopisništva in obveščanja priredil tudi razstavo barvnih posnetkov ekspedicije na Mont Blanc in pripravil slikovni material za tovarniški stenski koledar.
Poročilo načelnika odseka Toneta Ermana je predstavljalo pravzaprav povabilo za obisk in prošnjo za vedno bolj potrebno varstvo narave.
OKREPLJENI ODBOR
Na javnih volitvah je bil izvoljen nov društveni odbor, ki sta ga na predlog članstva okrepili še dve članici — Vikica Miklavčič in Tatjana Žebavec.
Ob koncu zbora smo si ogledali še kratek film o izletu na Vršič in barvne diapozitive z Mont Blanca ter drugih planinskih tur in izletov.
Zdi se, da planinci čvrsto korakajo proti svojim izbranim ciljem, tudi ta zbor je to potrdil.
ETO
SORICA »78«
V začetku aprila bo na planini spet veselo — litostrojski smučarji se bodo namreč zbrali na svojem šestnajstem srečanju. Tekmovanje, prvič organizirano leta 1963, postaja tako v resnici tradicionalno.
Smučanje se pravzaprav še daleč ni tako razmahnilo med člani litostrojskega kolektiva, kot bi bilo želeti glede na njegovo koristnost za zdravje in delovno rekreacijo. Dejstvo, da člani kolektiva leto za letom osvajajo lovorike na občinskih, mestnih in Podobnih sindikalnih tekmovanjih, nas ne sme zavajati v zmotno mišljenje, da so tekmovalci izšli iz ne vem kakšne množice privržencev bele opojnosti — čeprav tudi vemo, da je le-teh več, kot se zdi na prvi pogled.
Organizatorji soriških srečanj Pa želijo vsaj enkrat letno zbrati vse, kar v Litostroju na smučeh "■leze in gre«. Žal je bilo doslej za ta prizadevanja vse premalo Posluha. V tem so nas drugi kolektivi že davno prehiteli.
kako bo letos?
Pri tem velja še posebej omeniti, da je v zadnjih letih pristop na planino omogočen skoraj do koče.
Sneg je visoko prekril planino, tako da vsaj po tej plati ne bo problemov kot včasih, ko je Pomladno sonce pošteno pregrelo zemljo in so tekače ob progi že Pozdravljale rumene trobentice. Kar zadeva tekmovalni del srečanja, je tokrat zanimanje zanj Prav izjemno in lahko le ugibamo, kakšen bo razplet dogodkov. Ali bo Branko Sršen po petkratni zaporedni zmagi spet potrdil naslov najboljšega v kombinaciji m osvojil »zlato smučko 1978«? Kaj pravi na to njegov zasledovalec Kalan? Ali pa morda obema pripravlja presenečenje žilavi Klemen — leto za letom v borbi
za prva mesta — abonirani prvak v skokih, dobitnik »zlate smučke 1965«, poleg podpisanega tudi edini, ki mu bo to že rekordna — 15. udeležba na igrah?
Morda pa v senci omenjenih kuje svoje skrite načrte še kdo, ki mu je letošnja ugodna zima v dolini omogočila dobro vadbo? Kdo bi vedel — vsekakor pa moramo biti pripravljeni na presenečenja!
Kljub izredno slabemu vreme-menu so organizatorji dobro pripravili proge in izvedli tekmovanje za okrog 150 tekačev iz šišenskih temeljnih organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti. To kaže, da ima ta smučarska panoga veliko privržencev, ob lepem vremenu pa bi prišlo gotovo še več ljubiteljev teka.
Občinskega prvenstva se je udeležilo 15 Litostrojčanov. Dosegli smo zelo lep uspeh, saj smo osvojili pet medalj in ekipno premočno zmagali. Tekmovalci so bili razporejeni po starostnih skupinah. Prvi trije v vsaki kategoriji so prejeli medalje, do 6. mesta pa diplome.
REZULTATI N ASIH TEKAČEV
Ženske A (do 30 let) — 3 km
6. Boža Soba — 17:15,51
Tudi dekleta so zadnja leta neverjetno prizadevna, škoda le, da jih ni več. Zato bi bila še najbolj razveseljiva številčna okrepitev njihove vrste in ne toliko kvalitetna. Težko je razumeti, kaj je vzrok tako skromnemu odzivu smučark, saj so proge za žensko tekmovanje posebej pripravljene in lažje od moških.
Zato — pogumno na plan, li-tostrojske smučarke! Vsekakor brez borbenosti lepih uvrstitev ne bo. Sicer pa — kaj daje tekmovanju večji čar kot prav borbenost?
Kdor ne verjame, naj pride na Soriško planino in sc prepriča!
ETO
Ženske B (nad 30 let) — 3 km
2.	Marija Oberstar — 16:16,39
3.	Silva Jarc — 16:34,28 Moški A (do 30 let) — 6 km
2.	Lado Sazonov — 28:16,00 6. Srečo Pirman — 29:27,72
29.	Dušan Skarabot — 34:55,95 Moški B (30 do 40 let — 6 km
3.	Lojze Rupnik — 27:39,77 10. Vinko Udovič — 30:20,71
13.	Marjan Klemen — 31:18,48 23. Nace Giacomelli — 36:07,93 Moški C (nad 40 let) — 3 km
3. Branko Sršen — 11:30,92
5.	Srečo Grošelj — 12:15,63
6.	Andrej Grom — 12:45,69 8. Janez Grom — 13:26,92
10. Janez Bahar — 15:53,64
EKIPNO
1. LITOSTROJ — 7 točk Uvrščeno je bilo 7 ekip.
Lado Sazonov
Uspeh litostrojskih tekačev
Zveza telesnokulturnih organizacij Ljubljana-Siška je v soboto 25. februarja v Ratečah pri Planici organizirala prvenstvo občine Ljubljana- Šiška v smučarskih tekih.
Izleti PD Litostroj
datum:	smer:	vodnik:
8. april	Katarina-Škof ja Loka	Gamberger
16. april	Višnja gora-Polževo-Muljava	Peternelj
27.—30. april	Komna (smuč.-plan.)	Anžin, Šarf
1. maj	Vrhnika-Polhov Gradec	Smerajc
6. maj	Pohod ob žici	odbor
13. maj	Javorje-Blcgoš	Pečjak
21. maj	Rašica-Mengeš (Tabor PD Ljubljana	dr. Tepina
27. maj	Pristava-Crni vrh	Lovše
3. junij	Begunje-Poljška planina-Žirovnica (akcija SLO)	Vogelnik
17.—18. junij	Tabor planincev ZPS na Soriški planini	odbor
24. junij	Občinski praznik	odbor
1.— 4. julij	Ledine-Vel. Baba Mrzla gora*	Uhan, Anžin, Šterk
22.-23. julij	Krma-Viševnik- Lipanca	Veber
28.—30. julij	Gross Vencdiger*	Uhan, Anžin, Šterk
4.—11. avgust	Monte Rosa	odbor odprave
12. avgust	Bohinj-Komarča- Vogar	Cedilnik
16.—20. avgust	Dolomiti (Italija)	Smerajc
26.—27. avgust	Bohinj — 200 let Triglava	Odbor
	Tabor na Soriški	Odbor
	planini	
3. september	Ratitovec (obletnica)	Veber
10. september	Dan planincev — Loka pod Raduho	Cedilnik
23. september	Titova pot: Tržič-Kofce- Sija	Uhan
30. september	Kanin	Cedilnik
7. oktober	V neznano	Vogelnik, Jerin, Pogačnik
21. oktober	Polhov Gradec-Katarina-Medno	Kragelj
28. oktober	Medno-šmarna gora-Rašica	Anžin
11. november	Iški Vintgar- Krim-Pekel	Gregorič
Natančnejše informacije o izletih ter morebitne spremembe programa bodo objavljene v društveni propagandni omarici.
(♦Obvezna udeležba za kandidate izleta na Montc Roso.)
MLADINSKI ODSEK April: — Menina planina Maj: — Boč-Kumrovec Junij: — Plešivec-Raduha
—	Triglav
Julij: — Nagradni izlet Rezervni izleti:
—	Razor planina — Vogel-Bohinj
—	Storžič
—	Begunjščica
—	Možic
ALPINISTIČNI ODSEK Turni smuk:
—	Mojstrovka - Trenta - Vršič
—	Kotovo sedlo - Tamar
—	Komna - Krn
—	Lanževica - Komna Vzponi v domačih stenah:
—	po internem planu AO Vzponi v tuja gorstva:
—	Gross Vencdiger
—	Monte Rosa
(Za vzpone v tuja gorstva veljajo posebni pogoji.)
Tak je program društvene izletniške dejavnosti za tekoče leto. Prepričani smo, da boste v njem tudi zase našli pot in smer, ali morda del te ali one transverzale, na katero se že dolgo odpravljate.
Zasledujte informacije v oglasni omarici, prijavljajte pa se kot doslej na tel. 204.
Srečno in mnogo planinskih užitkov na naših izletih vam želi
odbor PD LITOSTROJ
Gornji program naj spremljajo besede društvenega propagandista, izrečene v okviru letnega poročila na občnem zboru kot zahvala vsem obiskovalcem gora:
Hvala vsem, ki boste še naprej hodili v planine iskat zdravja in moči tudi v dežju in megli; tako se narod ne bo pomehkužil v televizijskem copatarstvu!
Hvala vsem, ki v gorah ne boste puščali očitnih sledov toplih in mrzlih malic in podobnih sledov!
Hvala vsem, ki se boste vračali v dolino le s spominom na cvetne planinske poljane, prelepe cvetove pa pustili, da osrečijo še koga drugega za vami!
In še hvala vsem tistim, ki se boste trudili gojiti v srcu duha resničnega tovarištva, plemenitosti v odnosu do človeka, predvsem pa velike ljubezni do drage domače zemlje.	ETO
Trmasta petnajstletnika
1 vesti iz obratov
TOZD MONTAŽA
Turbine
•	Prvi agregat za elektrarno Srednja Drava IX je že v fazi preizkušnje, ki bo predvidoma trajala do 25. marca. S tem dnem je predvidena priključitev agregata »B« na električno omrežje.
Opremo za agregat »A« postopoma odpremljamo, pač glede na vrstni red montaže na terenu. V marcu bomo odpremili naslednje elemente: turbinski pokrov, podstavek nosilnega ležaja, vrat turbine, nosilno zvezdo, regulatorski obroč in ostalo pripadajočo opremo. Istočasno zaključujemo mehanske operacije na posameznih pozicijah gonilnika. Predvidevamo, da bomo pričeli s poskusno montažo gonilnika 13. marca, odprema pa je predvidena za 10. april.
Pričeli smo tudi že z montažo regulacije za drugi agregat in računamo, da ga bomo odpremili do 12. aprila.
Glede na situacijo na terenu in v tovarni predvidevamo, da bo prosta os 17. 5. 1978 in prvo vrtenje 28. 6. 1978.
•	Vodilnik za HE Zvornik smo že demontirali, pred odpremo na teren pa ga bomo še površinsko zaščitili. Elementi za gonilnik so mehansko že obdelani in pripravljeni za montažo. Predvidevamo, da bo montaža s funkcijskim preizkusom in odpremo opravljena do 24. aprila.
Francisov! horizontalni turbini za HE Lower Mangapapa sta že predani odpremi. Prevoz obeh spiral, vodilnikov in gonilnikov je določen za 10. marec. Pripadajoči loputi, premera 1500 mm bomo odpremili kasneje, ker sta še v fazi funkcijskega preizkusa. Istočasno kot loputi bo odpremlje-na tudi kompletna regulacija za turbini in loputi s pripadajočim orodjem in rezervnimi deli.
•	Turbinska oprema za HE Sjenica je v zaključni fazi mehanske obdelave, razen nosilca termina spirale, ki je na prvem rezkanju stičnih površin pred sestavo za struženje. Oprema bo pripravljena za poskusno montažo do 3. 5. 1978. Od naročene opreme bo v marcu odpremljena drenažna črpalka.
•	Za HE Zakučac bomo 9. 3. 1978 odpremili gonilnik I s turbinsko gredjo, ležajem in tesnil-ko. Na prvem zasunu je izvršeno tesnenje spojev na ohišju, sledi tesnenje telesa zasuna s funkcijskim preizkusom, drugi zasun pa je v začetni fazi mehanske obdelave. Prva loputa, premera 3900 milimetrov je bila odpremljena brez avtomatike, odposlali jo bomo v kratkem skupaj z drugo loputo, ki je tudi v fazi poskusne montaže.
Pomanjkanje prostora v montaži turbin je bilo večkrat vzrok, da montaže in demontaže niso potekale po predvidenem planu.
Žerjavi
•	Pospešeno montiramo polarno dvigalo in mačka z nosilnostjo 400 Mp in drugega mačka z nosilnostjo 80 Mp. Mačka z nosilnostjo 80 Mp bomo odpremili v aprilu, most dvigala in mačka z nosilnostjo 40 Mp pa postopoma v maju in juniju.
Odprema dvigala za JE Krško je mehansko obdelana in predana montaži. Podajni mehanizmi za Sovjetsko zvezo so že zmontirani in pripravljeni, da jih naročnik prevzame.
V montaži reduktorjev pospešeno delamo na podsklopih, sestavljamo ohišja reduktorjev za polarno dvigalo 40 Mp in reduktorjev za dvigalo za JE Krško. V fazi mehanske obdelave je tudi mlin cementa za naročnika REK KOLUBARA. Predvidoma ga bomo začeli montirati sredi aprila.
črpalke
•	V montaži je črpalka CV 9/40-II za INO iz Lendave, za
Elektrotehno iz Ljubljane pa dve črpalki. Za termoelektrarno Ko-lubara Vreoci montiramo črpalko tipa VO 17/22-IT, za RMK Zenica pa črpalke 3 CN 8.
Črpalko VO 23/16-IV za vodovod Beograd smo poslali v Tur-boinštitut na funkcijski preizkus, nakar jo bomo izročili naročniku. Za Primorje iz Ajdovščine smo končno predali odpremi loputo premera 500 mm, loputo premera 900 mm in loputo premera 1400 mm s pripadajočo opremo.
Nujno naročilo za HIDRO Koper je zaradi prezasedenosti v montaži turbin prevzela montaža črpalk. Naročeni zasun Hovvell Bunger je v zaključni fazi montaže in bo pripravljen za odpremo 22. marca.
Dieselski motorji
• Od naročenih devet motorjev tipa 6 T 23 LH za Uljanik iz Pulja so tri ohišja že v fazi mehanske obdelave, ostala ohišja kot nosilci termina so še v fazi livarskih postopkov. Za »3. maj« z Reke imamo naročenih šest motorjev istega tipa, ki čakajo na ulivanje.
Zaradi trenutnega pomanjkanja dela v montaži dieselskih motorjev montiramo 20 kompletov mobilnih dvigal. Dokončna montaža še ni mogoča, ker nam TAM še ni dobavil diferencialov, prispeli pa bodo predvidoma do 20. mar-
Vrednostno strukturo izdelanih ponudb in sprejetih naročil v letu 1977 prikazuje naslednja tabela:
Proizvod	Ponudbe %	Naročila %
Turbine	20,4	12,7
Črpalke	11,1	8,5
Žerjavi in reduktorji	9,1	7,6
Cementarne	19,0	3,7
Dieselski motorji	15,4	7,5
Talni transport	0,3	22,2
Preoblikovalni stroji	11,4	10,7
Strojni deli in storitve	1,7	1,8
Zunanja montaža	1,7	7,9
Ulitki, blagovna proizvodnja	9,9	17,4
	100,0	100,0
Vrednostna struktura domačega trga in izvoza v letu 1977:
	Ponudbe %	Naročila %
Domači trg	51	75
Izvoz	49	25
	(61 % konvert.,	
	39% kliring)	
Iz zgornjih tabel je razvidno, da je vrednostna struktura po proizvodih, kakor tudi vrednostna struktura domačega trga in izvoza pri ponudbah kar zadovoljiva, če upoštevamo, da za talni transport (0,3 %) nismo izdelovali ponudb, pač pa smo zabeležili samo direktna naročila.
Navedeni vrednostni strukturi sprejetih naročil v letu 1977 pa nista popolnoma zadovoljivi in v skladu z našimi gospodarskimi
TOZD PUM
Proizvodnja v dveh mesecih letošnjega leta je bila v planiranem obsegu. Izdelali smo 487,8 ton ulitkov jeklene litine ali 101,6 % plana, ulitkov iz sive litine 376,5 ton ali 101,8 % plana, ulitkov iz specialne litine 278,7 ton ali 102,5% plana — skupaj torej 1143 ton ali 103 % plana.
• V modelni mizami smo izdelali modelov za 17.852 norm-skih ur ali 111,5 % predvidenega plana.
Razmerje med ulitki blagovne proizvodnje in ulitki za našo skupno proizvodnjo je v skladu s planom, vsekakor pa skušamo dati prednost izdelavi tistih ulitkov, ki jih potrebuje pločevinar-na za sestavo zvarjencev. Ulitke potrebujemo predvsem za HE Ti-kveš in HE Hemren Dam. Kljub želji po hitrejši izdelavi pa nam nekateri povzročajo manjše težave, izdelavo pa podaljšujejo tudi dolgotrajnejši kontrolni postopki zunanjih prevzemnih organov.
e Dotok novih naročil vseh vrst ulitkov je bil v prvih mesecih precej večji, kot je naša zmogljivost, tako da zasedba z naročili ugodno raste. Pri povečanju proizvodnje pa je nastal problem, kako izdelati večje število modelov, saj jih je večino potrebno izdelati na novo. Tudi pri ponovnih naročilih ulitkov imamo težave, ker je potrebno že obstoječe modele pred uporabo popraviti. Posebno pri večjih modelih je veliko dela, kar je verjetno posledica neurejenega skladiščenja. Zaradi pomanjkanja ustreznih skladišč modele shranjujemo pod kamionskimi ponjavami, kar pa že po nekaj mesecih povzroči deformacije modelov.
načrti, kar je očitno pri turbinah, cementarnah in dieselskih motorjih. Ta ugotovitev naj bi bila eno izmed izhodišč prodajne politike v prihodnosti, in sicer: na vsak način pridobivati nova naročila za turbine, po možnosti pa tudi za cementarne in dieselske motorje, ali pa ti dve proizvodni grupi izravnati z drugimi proizvodi.
Tudi razmerje naročil domači trg — izvoz v letu 1977 ni zadovoljivo in ni v skladu s srednjeročnim gospodarskim načrtom, pač pa bomo morali tudi v prihodnosti obdržati že doseženo notranje razmerje izvoza, in sicer konvertibilno področje 61 %, kli-ring 39 %. Na klirinškem področju dosegamo dobre uspehe, medtem ko je položaj na konvertibilnem področju znatno težji, še posebej v zahodnih državah. Mnogo večje možnosti imamo na konvertibilnem področju držav v razvoju (Azija, Afrika, Južna Amerika), čeprav se tudi tu sre-
čujemo z močno konkurenco svetovno znanih tvrdk. Ne glede na izvozna področja ali domači trg bomo morali biti mnogo pozornejši pri izpolnjevanju pogodbenih dobavnih rokov in pri cenah naših proizvodov, ki se bodo morale obdržati na nivoju svetovnih cen!
In kakšen je bil začetek v letu 1978?
Za prva dva meseca tega leta lahko rečemo, da sta v pri-
•	Potrebno bo čimprejc zgraditi primerna skladišča, kajti prekomerna popravila oziroma izdelava novih modelov ne podraži samo proizvodnje, temveč občutno podaljša tudi rok izdelave, kar nam zmanjšuje konkurenčnost na tržišču.
V	modelni mizami izdelujemo večje število modelov za dieselske motorje za Jugoturbino, poleg tega tudi model gonilnika za HE Nabrifa. Za izdelavo je pripravljeno precej modelov za črpalke za tovarno sladkorja Ormož in Virovitica.
Prav tako bo potrebno zelo hitro izdelati modele za mlinico premoga za naročnika »Mincl« iz Beograda, kjer bomo v kratkem roku potrebovali zelo veliko jeklenih ulitkov.
•	Izdelava ulitkov sive litine poteka normalno, posebno ugodno poteka ulivanje delov za die-selskc motorje, prav tako pa tudi za ohišja induktorjev za Sovjetsko zvezo.
Pri proizvodnji ulitkov iz specialne litine je potrebno omeniti, da smo v februarju v roku izdelali za egiptovskega naročnika preko 150 ton obložnih plošč za cementne mline. Sedaj zelo pospešeno izdelujemo ulitke za cementarno Šar in za Slovenija ceste.
V	čistilnici jeklolivarne končujemo z izdelavo ulitkov za HE Tikvcš, HE Hemren Dam in ohišja reduktorjev za ZSSR.
Zelo hitimo z izdelavo ulitkov za proizvodnjo viličarjev in preoblikovalnih strojev. Pri blagovni proizvodnji pa imajo prednost ulitki za Rade Končar in rudnik Majdanpek.
merjavi z minulimi leti kar uspešna.
Izdelali smo 180 ponudb za domači trg in 34 ponudb za izvoz v skupni teži 14.091 ton in skupni vrednosti nad 200 milijard starih dinarjev vrednostnem razmerju domači trg 26 %, izvoz 74 o/0.
Na domačem trgu smo izdelali 398 naročil, v izvozu pa 12 naročil v skupni teži 4.293 ton in skupni vrednosti približno 41 milijard starih dinarjev in v vrednostnem razmerju domači trg 65 % in izvoz 35 %.
Notranje razmerje izvoza je: klirinško področje 99 %, konvertibilno področje 1 %, kar bomo morali med letom izboljšati, saj moramo vse potrebe po uvozu pokrivati z izvozom na konvertibilna področja.
Poleg naročil, že sprejetih v prvih dveh mesecih letošnjega leta, lahko z dokajšnjo gotovostjo predvidevamo med letom še naročila po proizvodnih skupinah, kot je nakazano v spodnjem pregledu, toda s pripombo, da nas čaka na področju turbin še veliko truda in borbe za pridobitev teh naročil!
Notranja struktura še predvidenih naročil v izvozu v vrednosti približno 46,1 milijarde starih
dinarjev: 74% konvertibilno in 26 % klirinško področje.
Ce torej upoštevamo že pridobljena naročila v prvih dveh mesecih in če uresničimo z večjim ali manjšim odstopanjem tudi zgoraj navedena, še predvidena naročila z zelo ugodnim notranjim razmerjem izvoza, potem bi Prodaja zadovoljivo opravila svojo nalogo na področju pridobivanja novih naročil v letu 1978!
Rado Avbelj, oec.
ca.
B. Seme
VESTI IZ PRODAJE
V preteklem letu je Prodaja izdelala 1369 ponudb za domači trg in 187 ponudb za izvoz izdelkov v skupni teži 53.028 ton in skupni vrednosti nad 700 milijard starih dinarjev. Za domači trg smo sprejeli 1463 in za izvoz 52 naročil v skupni teži 10.686 ton ter skupni vrednosti nad 100 milijard starih dinarjev.
milijard starih din
	Domači trg	Izvoz	Skupaj
Turbine	64	16	80
Črpalke	10,4	2,2	12,6
Žerjavi	1,4	16	17,4
Cementarne	14,5	—	14,5
Dieselski motorji	2,5	3,4	5,9
Preoblikovalni stroji	2,8	1,4	4,2
Ulitki, blagovni proizvodi	10,5	7,1	17,6
Viličarji	18,0	—	18,0
Skupaj	124,1	46,1	170,2
A. Gruden
moreč 197B
HiuuienimeunifmneiiMefvnmiimiipeFiiiNn«
OB PRVI ŠTEVILKI »INTERNIH INFORMACIJ«
Pred nekaj dnevi, točneje pred volitvami, je naš informativni center izdal prvo številko »Internih informacij«. Doslej smo člane naše delovne organizacije obveščali predvsem na dva načina — mesečno s časopisom in s priložnostnimi izdajami pred zbori delavcev. Tak način obveščanja je bil dokaj pomanjkljiv, zato ni presenetljivo, da smo se odločili še za novo obliko informiranja. Ta naj bi izpolnila vrzel, ki je bila najbolj občutna nekje sredi meseca, med dvema številkama časopisa. O tem smo v informativnem centru že dolgo razmišljali, saj je ob obilici informacij, ki jih potrebujemo za boljše in hitrejše delo, prepozna informacija nekoristna in neučinkovita.
Vendar odločitev ni bila lahka, saj smo se namenili preiti na pogostejše obveščanje z enako kadrovsko zasedbo in z dokaj skromnimi zmogljivostmi naše tiskarne. Prav tako smo razmišljali tudi o obliki in namenu novega načina obveščanja. Naša posebna izdaja »Med dvema številkama« si je s svojo obliko in vsebino že pridobila svojo namenskost, zato smo se odločili, da bo tudi naprej ostala taka in jo bomo izdajali le pred zbori delavcev.
»Interne informacije« pa so dobile novo obliko, značilen moder ovitek in svojo vsebinsko zasnovo. V njih bomo objavljali predvsem novice iz dela samoupravnih organov TOZD in DO, iz dela družbenopolitičnih organizacij, novice in zanimivosti iz dela društev in aktivov, splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, iz varstva pri delu, skupščinske informacije, novice iz domačega in tujega tiska, spore iz delovnih razmerij, razne zanimivosti iz tozdov, interne razpise — skratka vse, kar bi člane naše delovne organizacije utegnilo zanimati in bi jim lahko koristilo, če se bodo pokazale potrebe, bomo uvedli tudi stalne rubrike, v katerih bodo bralci lahko postavljali vprašanja in nanje dobivali tudi odgovore. Za stalno obveščanje in dopisovanje bodo zadolženi vodstveni in vodilni organi v naši delovni organizaciji in vsi predstavniki družbenopolitičnih organov ter samoupravnih organov na nivoju tozdov in delovne organizacije. To ne bo le moralna, temveč tudi delovna obveznost.
Prva številka, ki smo jo izdali vsebinsko pravzaprav ni ustrezala konceptu, iti smo ga pravkar omenili, saj je imela predvsem predvolilni namen. V bodoče pa se bomo koncepta držali in ga skušali čim bolj izpopolnjevati.
»Interne informacije« bodo izhajale vsak mesec okrog petnajstega, s svojim sodelovanjem — nasveti, predlogi in članki pa nam lahko pomagate tudi vi!
Uredništvo