Dogošs pri Mariboru. V nedeljo dne 14. junija 1931, priredi Prostovoljno gasilno društvo Dogoše pri Mai-iboru tombolo v gostilni Zupan v Dogošah. Goraja Sv. Kungota. Dne 24. jun. tega leta praznuje naša obmejna župnija na najslovešnejši način praznik presv. Srca Jezusovega. 2 sv. maši, prva ob 6 uri, druga ob 9. Pred drugo sv. mašo se razvije najpi'ej slovesna proce&ija s kipom presv. Srca Jezusovega pa vasi. Vsako leto pride velikanska množica vernega ljudstva od blizu in daleč, da v <riumfalni proceaiji počasti svojega najdražjega prijatelja. Danes, v času kat. a.kcije moramo stopiti na plan. Ptuj. Na biiikoštni pondeljek je rešil gotove smrti dijak svojega prijatelja in sošolca 3 ptujske gimnazije. Kei* sem sam videl prizor, ga lahko opišem. Na Vičavskem otoku so se trije dijaki kopali. Ko so šli v vodo, je takoj pograbil močan tok Drave dijaka Pavličiča ter ga vl&kel v sredino Drave, da se je začel pcl'apljati in klicati na pomoč. Ko je videl dijak Belšak nevarnost, je planil v vodo za njim. Prijel ga je in držal nad vodo, ki ju je gnala nad pol kilometra daleč, dokler ni prišel s čolnom g. Krivec in ju rešil iz valov. Tedaj sem videl, kaj zmore pravo prijateljstvo v r_esreči. Ko sem pozneje zvedel, je Belšak sin revnih starišev in vzgojen v pravem krščanskem duhu. Takšen duh usposablja človeka, da vrši dolžnost ljubezni do bližnjega. Berkovci. Veliko javno tombolo priredi dne 21. junija 1931 ob 15. uri ob vsakem vremenu prostovoljno gasilno društvo Berkovci, na vrtu g. Matija Jurinec z nad 400 krasnimi dobLtki. Glavni dobitki: 1. novo fino moško kolo; .. vreča banatske moke 85 kg; 3. klaftra trdih drv (4m3); 4. železen plug; 5. fina moška obleka. Preskrbljeno bode za izborno pijačo in jedila. Obilne udeležbe pri.akuje društvo. Gornja Radgoaa. Zadnje časo ga skoro ni ineva, da se ne bi pojavil v naših ki-ajih kak potnik ali zastopnik te ali one zavarovalnice. Obiskujejo pasestnike ter jih skušajo dobiti ta čim višja zavarovanja zoper požar. Kmet potem pla.uje visoko lctno zavarovalnino, nima pa nobene gotovosti, da bo v slučaju ne.reče res dobil oni znesek, za katerega plačujc premijo. Mnogo posestnikov Š3 ne ve, da zaa:opa v Gornji Radgoni g. Ilusjak Franc edini res domači zavarovalni zavod, namreč Vzajemno zavarovalnico v Ljubljani. On rad iri brezplačno stoji vsakomur ob strani z nasveti in navodili za zavarovanje. Zato naj bi ne bilo posestnika, kL sa radi zavarovanja n3 bi najprej obrnil na domačega človeka po nasvet. Le tako fco mogoče, da posestnik ne bo nasedel sladkiri- besedam tujega potnika in podpisaval v svojo škodo zavarovanja, od katerega bo imel le veliko pla.ila. Sv. Trojica v Halozab. Antonovaka nedelja se bo letos obhajala slovesno dne 1_. junija Kcr je letos 700 letnica smrti sv. Antona, zato se romarji iz sosednjih župnij tembolj prijazno vabijo v Podlehnik na božjo pat k svetemu Antonu. Prvo1 sv. opravilo bo »b G. uri; drugo cb pal 10 s slovesno procesijo. Vmes več sv. maš in priložnost svete spovedi. Poljčane. Krasni, solneni dnevi so pr.vabili ob binkoštnih praznikih mnogo ljudi od blizu in dalee na sveži zrak, da se odpočijejo v naravi, da uživajo nje krasoto. Tako je tudi res krasno izletno točko na Boču posetilo te dni izvanredno veliko število izla'nikov. Zlasti binkoštni pondeljek je bil rekordnii dan. To pa najbrž zato, ker je jbi.l kot drugi praznik vsakomur na razpolago, da se odpočije. — Pri sv. Miklavžu je bila v nedeljo sv. maša in g. župnik je omenil, da se bo zanaprej redno vsako nedeljo maševalo v tej starodavni cerkvici, ki je bila dosedaj nekako zapuščena In je bila tukaj sv. maša samo enkrnt let.no. Prednjačila je druga poljčanska podružrcica, nekdaj slovita božja pot Ljubična,. k.i je posvečena ljubeči Materi božji ter je tam več žagnanj. S tem pa bo pri sv. Miklavžu dana prilika vsem izletnikom, da se udeležijo sv. maše, kadar se bodo hoteli po nedeljah na Boč podati, ker je to res krasna pa. in ni daleč. Iz postaje Poljčane se pride do sv. Miklavža v cni uri. In poldrugo uro še rabi do razglednega stolpa, seveda za onega, ki se ne zamoti v restavraciji pri sv. Miklavžu. Pot se vi.je po hladni senci in je od sv. Miklavža do stolpa leipo urejena. Ko se iz stolpa nagledaš mičnih vasi in mest o-krog Boča, se boš gotovo čudil krasoti teh krajev in rad se vsakdo zopet napoti na Boč, če iraa le čas. — V zadnjem času so zač&li prihajati izletniki in turisti iz daljnjih lcrajev, od Ljubljane in ?ilaribora in dod'i celo iz Zagreba. Seveda se tudi pridno oglašajo pri sv. Miklavžu in to znači knjiga, ki je v restavraciji »Planinski dom«. Restavracijo oskrbuje g. Žnidarič, ki nudi izletnikom vsakovrstna jedila in pijače po zmernih cenah. Kdor ie bil že na Boču, se vedno še rad vraea nazaj in misli le na Boč, v planinski raj. Sv. Juilj ob južni žel. V četrtek, na praznik prcsv. P.ešnjega Telesa, se je žgodiila večja nesreča s kolespm. Neki gotovi B. je zavozil s kolesom v neko staro ženico, jo podrl na tla, poSkodoval njo in sebe. Zakrivil je kolcsar sam nesrečo radi' neprevidne vožnje. Poplačati bo moral ženici napravljeno škodo. — V našem trgu se včasi pojavljajo ponofi, ka- dar vse mirno api od dnevnega težkega dela, temni elementi, ki kalijo s svojim krokanjeru in vriskanjem nočni mir. Če doitičn. mislijo, da nas bodo s tem krokanjem in vpitjem zabavali, se prav pošteno motijo. Obfina je baje že določila gotove organe, ki bcdo skrbell za mir in red v trgu. Šmarje pri Jelšab. Telovo procesijo smo ibhajali po novem redu, ki pač vsakomur ugaja. Prej nekdaj smo hodili le po beli cesti do križa ankraj sodišča in se vsakokrat do dobra navžili vročine in prahu. Zda/ pa smo se lepo razvrstili do Habjana, kjer je bila prva ka.pva, in se potem podali do Pustekovega oltarja, kjer so vsi udeleženci pred in za nebom lahko gledali leps obrede iri slišali krasne molitve druge postaje. Odtod smo med njivami in nravniki krenili pred dr. Rupnikovo hišo, cla v gosti senci drevoreda prosimo Goapoda nebe« in zemlje obilnega blagoslova za naše dela in trud, ter smo potem šli mimo naselbine naših ljubih rajnih do Škaipulirske ¦ kapele, kjer smo v pričo krasno ozaljšanih in bogata razsvetljenih hiš končali nepozabno slovesnost Upamo, da ostane ta red, in da tud.i v prihodnje ne bo gledalcev, ampak le samih pobožnih spremljevalcev procesije vse polno. Šmarje prl Jelšah. Prekrasni solnčni dnevf so pripeljali že mnogo izletnikov na naš prijazni hrib Sv. P.oka. Da si pri vsakem šolskem izletu ogledajo predvsem cerkev dotičnega kraja, je samo ob sebi umevno, naj ee je duša nepokvarjenega otroka veseli. PrepTičani smo zato, da se je tudi našim šolsk.m izletnikorn v Ljubljani pokazala poleg velesejma in drugih zanimivasti še notranjščina te in one tamošnjih cerkev, posebej sv. Miklavža in sv. Jožefa. To je vzgojno in ostana otrokom v spominu in smo zato tudi voditeljem iskre no hvaležni. — Z velikiimi stroški in z občudovanja vredno požrtvovalnostjo je naš »Procvit« pod načelstvom g. dr. Lorgerja napravil na zapadni strani trga novo udobno kopališče. Ker se dela nad kobinami bližajo koncu, se bo kakor slišimo govoriti v nedeljo 14. t. m. po elove&ni blagoslovitvi izročilo svojemu namenu. — Za prvo julijsko nedel.jo nam pa pripravljajo naši pridni ognjegasci lepo slove3' nost blagoslovitev nove motorne brizgalna, Vsii domačini jo z veseljem pričakujemo in želimo videiti ob tej priliki tudi prav mnogo Ijubili sosedov in prijateljev gasilstva. Laški okraj. Gospodarska kriza našega kmeta postaja čim dalje hujša. Na binkoštni lorek se je vršil v Laškem živinski sejem, kateri je bil jasna slika težkih in obupnih razmer, ki tlačijo sedaj našjga kmeta, Kmetje so sicer prignali živino, pa kupcev ni bilo, zato se ni skoraj nobenih kupčij sklenilo. Povprečna cena za srednje vole je Din 6.50 za kg žive teže, pa tudi nižje, le malo pri kakšnem slučaju so ceiie višje. Prvi dohodek, ki ga je imel kmet spomladi, je bil izkupiček za mlade prašičke. Zadnja leta so se prodajajli 7—8 ted!nov stari po 200 Din, a letos samo po 75 do 100 Din. Zadnji čas pa sploh nihče ne vpraša po njih. Vse pa, kar kmet kupuje, pa le malo pade v ceni ali pa nič. Dne 15. avgusta zapade v plačilo prva polovica davkov. Že sedaj nas navdaja skrb, kje bo denar za plačilo davkov. Kmetska posestva so začeli kupovati meščani. Še nedavno je dvoje kmetskih posestvev prešlo iz kmetskih v meščanske roke. Na vsak način je potrebno, da se pri iztirjanju davkov milo pcetopa, oziroma se rok podaljša. Ą ozadfo i€ mmm hapHol. Usoda litvanskega in poljskega naroda sta si zelo podobni. Oba naroda sta prišla pod caristično Rusijo in _i ohranila od svoje nekdanje slave ter veličine v skupni poljsko-litvanski državi samo še lepe spomine in neizmerno hrepenenje po samostojnosti. Najboljši sinovi obeh narodov so radi svoje udanosti katoliški veri polnili caristične ječe ali pa živeli v pregnanstvu ,v Sibiriji. Zato se zdi skoraj nemogoče, da divja kultumi boj ravno v tisti Litvi, ki je toliko pretrpela in žrtvo;yala za katolieanstvo. ¦ Kulturnega boja si litvainsko ljudstvo ni želelo in ga oib&oja, ker nima od njega nikakih kulturnih, narodnih, gospodarskth ali poliitičnili koristi, ampak samo škodo. Kulturni boj mu odvzema svobodo, gazi častitljiva narodna siporočila in ga sipravlja jpod oblast tujega kapitala. Pravi oče litvanskega kulturaega boja je namreč nemški kapital. Da bi si zasigural litvan&ki trg in ga zaprl Poljski, je podpiral pretimne desničar&ke litvanske kroge v njihovi gonjji proti PoJjakom in katoličanstvu. Samo v boju proti katoličanBtvu vidi jam&tvo za nadaljnje poljsko-litvansko sovraštvo, ki nudi nemžkemu kapitalu velike koristi. Katoliška preteklosit poljskega in litvanskega naroda ter njuna organična zveza s Cerkvijo bi v dobi oživljajoče se Katoliške ali.cije prej ali slej morali dovesti do pravilnih odnosov med Poljsko in Litvo. S pomočjo temnih tujih sil, ki si hočejo preko Litve pridobiti vpliv na ostale baltiške države in si ustvariti direktno zvezo s Sovjetsko državo, se je posrcčilo protikatoliški struji z nasiljem vreči krš.anske demokrate iz vlade in se z nasiljem obdržati na državnem krmilu. Ko so usta in časopisi sedanjih oblastnežev prepolni nacijonali&tičnih gesel, se v Litvi mirno utrjutfe nemšilti kapital. Litvanski vladni krogi vidijo nevarnost samo v tistem katoličanstvu, ki je edino rešilo litvanski narod germa-nizacijc in rusizacije, ter vzgojilo skoraj vse najboljse buditelje in borce za narodno svobodo. Ako ravno vedo, da brez litvanske katoliške duhovščine ne bi bilo litvanske države, vendar proglašajo katoličanstvo za ¦-državi nevarno. Svoje postopanje prikazuye litvanska vlada svetu na ta način, kakor da bi se samo branila pred rovarenjem katoliških škofov in duhovnikov.