uspešno vodili in usmerjali gozdarski romantiki z viso-
ko osebno in strokovno kulturo - vse do včeraj! 
Po nedavnih dogodkih - industrijskih prijemih iz 
centra, neznanih naravnim panogam, kot je gozdarstvo 
-pa bi po mojem osebnem prepričanju morali nemu-
doma začeti razmišUati o samostojnem Gozdnem gos-
podarstvu Črna na Koroškem. Za to je namreč na raz-
Stališča in od1r1evi 
polaga dovolj uveljavUenih strokovnih kadrov vseh 
profilov, izpolnjeni pa so tudi ostali pogoji za ustano-
vitev ekonomsko sposobne in površinsko zaokrožene 
gozdnogospodarske družbe na območju Mežiške do-
line, že za občini Mežica in Črna. 
Karel Dretnik 
Odgovor na stališče mag. Z. Belca (GozdV 1/2000) o nepravilni rabi dveh 
strokovnih izrazov v članku Razširjenost in rastne značilnosti malega 
jese~a (Fraxinus ornus L.) v Sloveniji (GozdV 10/1999) 
V omenjenem stališču avtor kritizira rabo (oziroma 
jo opredeli kot nepravilno) strokovnih izrazov mana 
in sloj ter besedne zveze "vlečenje v višino". "Sporni" 
izrazi so pomembna komponenta članka Razširjenost 
in rastne značilnosti malega jesena (Fraxinus ornus 
L.) v Sloveniji, zato je potrebno razjasniti in razložiti 
njihov pomen in rabo. 
l. Strokovni izraz plast je sicer lepši in ustreznejši kot 
izraz sloj, vendar se v gozdarski strokovni literaturi 
uporabljata oba izraza, zato uporaba strokovnega 
izraza sloj ni napačna, kot trdi mag. Z. Belec. 
2. Za opis specifičnega pojava, ko mali jesen zaradi 
vrzeli v sestoju, ki ga gradijo drevesne vrste, ki 
dosegajo višje končne višine kot mali jesen, dosega 
večje višine kot v normalnih razmerah, je uporaba 
besedne zveze "vlečenje v višino" ustrezna, ker do-
loča vzrok in posledico, v našem primeru je tisto, 
kar "vleče" mali jesen v višino, specifična vrstna in 
strukturna značilnost vrzelastib sestojev) posledica 
pa so večje končne višine malega jesena v takih 
razmerah. Tako rabo izraza vlečenje omogoča tudi 
Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ 1985), 
ki na strani 464 pojasnjuje izraz vlečenje (glagolnik 
od vleči) v 21 točkah, npr.: 
- tč. 1: s silo usmerjeno proti sebi a) povzročati pre-
mikanje česa za seboj, k sebi; 
- tč. 5: spravljati kaj iz česa, s česa, navadno s silo; 
- tč. 15: ekspr., s prislovnim določilom spravljati 
koga kam, navadno brez njegove privolitve. 
Prav zaradi poudarjanja specifičnosti omenjenega 
procesa je bila uporabljena besedna zveza "vlečenje 
v višino", ki je tudi v narekovajih in zaradi tega ne 
more biti sporna (Narekovaj nam zaznamuje (tč. 2) 
"poseben pomen, položaj ali vrednost posamezne 
GozdV 58 (2000) 2 
besede ali besedne zveze.", Slovenski pravopis l. 
Pravila. 1990. DZS. Str. 55). 
Subjektivno razlaganje in (ne)razumevanje pomena 
uporabljene besedne zveze (kije celo v narekovaj ih) 
ni argument za opredelitev, daje uporaba omenjene 
besedne zveze v članku neustrezna oziroma celo 
napačna. 
3. Strokovni izraz manaje homonim in ima tri pomene: 
- prava mana, 
- listna mana, 
- "nebeška" mana. 
Prava manaje i.z zarez (ali ran) debla malegajesena 
(in cedre ter alhagija) cedeči se sok, ki na zraku 
kristalizira in ki se je v preteklosti uporabljal v pre-
hranske in zdravstvene namene. V medicini so iz 
mane izdelovali manin sirup (Sirupus Mannae). Ma-
no so iz dreves cedre in alhagija pridobivali že Arab-
ci; razcvet pridobivanja mane (iz malegajesena) je 
bil v 18. stoletju, ko so predvsem v južni Italiji za 
potrebe pridobivanja mane snovali nasade selekci-
oniranega malega jesena. 
Listna mana je sladek, bolj ali manj nepredelan 
drevesni sok, ki ga izločajo nekatere vrste cevastih 
uši (Lachnidae) in kaparjev (Lecaniinae). To mano 
(medeno roso) nabirajo tudi čebele (hojin med iz 
jel ove mane). 
"Nebeška" ali "svetopisemska" manaje omenjena 
v Bibliji, ko naj bi med potovanjem Judov iz Egipta 
v Palestino padala z neba, vendar gre v tem primeru 
za užiten lišaj Lecanora esculenta (Pallas) Eversm., 
ki ga v sušnem obdobju prenaša veter. Jesenova 
mana vsebinsko resnično nima nič skupnega s t.i. 
"nebeško" mano. 
95 
Stališča in odrrle,ri 
Strokovni izraz mana, k.i se nanaša na cedeči se sok 
iz ran debla, je obravnavan v raznovrstni znanstveni 
in strokovni literaturi: 
Leksikon rastlinskih bogastev (avtor Tomaž Pe-
tauer, Tehnična založba Slovenije, 1993, recen-
zenta: prof. dr. T. Wraber in prof. dr. F. Šuštar) -
tu je na strani 356 jasno razložen pojem mana: 
"skupno ime za nekatere sladke proizvode, veči­
noma vsaj posredno rastlinskega izvora. / .. ./ M. 
je večinoma strjen sok, ki se izceja iz poškodo-
vanih rastlinskih tkiv/ ... /"; 
Naše drevesne vrste (avtorja prof. dr. M. Kotar 
in dr. R. Brus, Slovenska matica, 1999, recen-
zenta: prof. dr. F. Batič in prof. dr. A. Šiftar) -tu 
je na strani 301 pod drevesne vrsto mali jesen 
razložen pojem mana; 
Enzyklopadie der Holzgewachse, 1997, 7, Erf, 
Lfg 3; 
Illustrierte Flora vom Mittel-Europa, Band V/3, 
Teil: (G. Hegi, 1927-Munchen, Carl Hauser Ver-
lag. 2254 s.); 
Upotreba d.rveta i sporednih produkata šume (A. 
Ugrenovic, 1948, Zagreb, Nakladni zavod Hrvats-
ke, 429 s.). 
Iz domače in tuje prakse 
Procesorji za izdelavo polen 
Roben KRAJ C*, !\ilc POGAČ'N ll ** 
V predhodni številki Gozdarskega vestnika smo 
predstavili tehnologijo za pripravo lesnih sekancev, ki 
v slovenskem prostoru še ni uveljavljena. Polena so 
najpogostejša oblika tesnega kuriva, zato tokrat nekaj 
več o sodobni tehnologiji izdelave polen. 
Priprava polen zajema razžagovanje goli, cepljenje 
ter zlaganje v skladovnice. Pri tradicionalnem načinu 
priprave polen razžagujemo goli z motorno žago, jih 
cepimo s sekiro., batom in klini, pogosto pa se upo-= 
rabljajo tudi cepilni stroji (traktorski priključek). Ce-
panice (dolžina 1 m) običajno s krožno žago raz.režemo 
na ustrezno dolžino (25-30 cm). Sledi ročno nakladan-
je, razkladanje in zlaganje polen. Tak način priprave 
je časovno zelo zamuden, fizično naporen in tudi ne-
varen. 
* R. K., GIS, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SLO 
*"' N. P., univ. dipl. irrž. gozd., GlS, Večna pot 2, 1000 
Ljubljana, SLO 
96 
Dokaz, da se pri malem jesenu izraz mana nanaša 
na iz poškodb na deblu cedeči se strjeni sok, je prisoten 
že v tujih izrazih za mali jesen: Mannaesche (nemško) 
in Ma nna ash (angleško); zanimivo je, da obstaja tudi 
slovenski izraz manini jesen (A. A. Wolf, Deutsch-
slovenisches Worterbuch, 1860). 
Sklicevanje na SSKJ je sicer zelo koristno, vendar 
pri strokovnih in znanstvenih izrazih, ki so znotraj 
različnih strok razloženi v strokovnih slovarjih (žal je 
slovenski gozdarski slovar nepopoln in nekoliko 
zastarel), nezadostno. 
Reakcija mag. Z. Belca je omogočila razjasnitev 
in nekoliko obširnejše definiranje predvsem izraza 
mana in besedne zveze "vlečenje v višino". Pred po-
dajanjem komentarja (oziroma kar jasnega definiranja 
napačne rabe strokovnih izrazov) k strokovnim član­
kom se je dobro (in koristno) predhodno seznaniti s 
pomenom posameznih specifičnih izrazov vsaj v stro-
kovnih leksikonih. 
Mag. Z. Belcu se za pripombe vseeno zahvaljujem, 
saj je s tem dokazal, da se mu je članek zdel zanimiv 
in da ga je tudi zelo skrbno prebral. 
Mitja Piškur 
Številni proizvajalci na trgu že nekaj časa ponujajo 
različne procesorje za izdelavo polen. Sodobni pro-
cesorji nam olajšajo delo, so učinkovitejši in varnejši. 
Njihova prednost je, da goli s podaj ain im trakom poN 
mikajo, jih s pomočjo krožne ali verižne žage raz-
žagajo na ustrezno dolžino (20-50 cm) ter jih nato s 
pomočjo cepilnega stroja s hidravličnim kladivom 
(moč sekan ja je odvisna od izvedbe stroja) razsekajo 
na želeno število kosov (število kosov se spreminja z 
dodajanjem ali odvzemanjem udarnjh nožev). Večina 
procesorjev omogoča cepljenje na 2, 4, 6 ali 8 kosov. 
Tako razžagana in razcepljena polena s transportnim 
trakom transportirajo na želeno mesto (prikolico ali 
skladišče). Gre za avtomatizacijo celotnega procesa 
izdelave polen. Ročno ostaja le podajanje goli na po-
dajal ni trak ter zlaganje polen v skladovnice. Podajanje 
goli na podajalnj trak je možno tudi z nakladaJno na-
pravo; tak način dela še dodatno povečuje učinkoviN 
to st. 
GozdV 58 (2000) 2