GLASILO SZDL Velenje, 1. aprila 1977 Leto XIII. Številka 13/372/ Cena 3 din PROBLEMSKA KONFERENCASZDL O KMETIJSTVU V sredo, 30. marca je bila v Velenju problemska konferenca o kmetijstvu, ki jo je sklicala občinska konferenca SZDL. Na konferenci so spregovorili o gradivu SZDL Slovenije o zagotavljanju pogojev za hitrejši razvoj kmetijstva, uveljavljanje novih družbenoekonomskih odnosov ter preobrazbe vasi v srednjeročnem razdobju 1976 - 1980 ter se dogovorili o konkretnih nalogah v občini za hitrejši razvoj kmetijstva. SEJA PREDSEDSTVA OS ZSS Predvčerajšnjim, v sredo 30. marca je bila v Velenju 29. redna seja predsedstva občinskega sveta ZSS Velenje. Na seji so obravnavali priprave na praznovanje delavskega praznika - 1. maja 1977 ter samoupravni sporazum o pogojih za zaposlovanje in o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere s pri zaposlovanju delavcev na območju občine Velenje. Podstavek za skulpturo predsednika Tita, ki jo bomo v Velenju odkrili 25. junija ob praznovanju dneva samoupravljalcev, je praktično že narejen. Pred dnevi so ga delavci obdali še z marmornatimi ploščami. Končno podobo pa dobiva tudi prostor okrog skulpture. V njegovo urejevanje so se v ponedeljek vključili tudi delavci občinske uprave na čelu s predsednikom občinske skupščine, Nestlom Žgankom. Doseženim uspehom dodajmo nove AKCIJA OB DNEVU MLADINSKIH DELOVNIH BRIGAD Prvi april je praznik mladincih delovnih brigad. Mladinci ŠŠaleške doline bodo obeležili ta ddan s prostovoljno delovno alakcijo na gradbišču novega dija-šHkega doma v Šaleku. Zbor vseh 000 ZSMS z območja mesta VVelenje bo ob 15. uri na grad-bibišču v Šaleku. Pridite v čim-vevečjem številu. pi/tHEiSn V drugi polovici tedna bodo naši kraji v polju visokega zračnega pritiska, zato bo deloma sončno vreme z občasno oblačnostjo. Zlasti v četrtek ponoči bo še nevarnost slane. smo nanjo tudi ponosni. Kurir-čkova pošta je postala del nas in naše stvarnosti, s katero razvijamo in negujemo revolucionarne tradicije. Letošnjo kurirčkovo pošto bodo pionirji proslavili posebno slovesno, saj poleg tega, da je jubilejna — petnajsta po vrsti sovpada s številnimi jubileji, kot so 35. obletnica pionirske organizacije, 85. letnica rojstva predsednika Tita, 40. letnica prihoda predsednika Tita na čelo KPJ in 40. letnica ustanovnega kongresa KPS. Pričela se je na petih znamenitih točkah. Pionirji občine Velenje so vključeni v koroško ptogo, ki se je začela 26. marca ob 10.,.uri v Starem piskru v Celju. V občino Velenje jo sprejmejo danes ob 10. uri v Vitanju od pionirjev Slovenskih Konjic. Ob 12. uri pa bo na Titovem trgu v Velenju velik sprejem kurirčkove pošte s kulturnim programom. Sem bodo prišle pionirske delegacije vseh pionirskih odredov v občini. Na svečanosti bo spregovoril prvoborec Ivan Gušič iz Šoštanja. Nato bodo pionirji ponesli kurirčkovo pošto po partizanskih poteh, mimo obeležij, grobov in spomenikov ter partizanskih hiš, 6. aprila ob 10. uri pa jo bodo predali na grobu partizanskega kurirji Ludvika Blagotinška v Paki pionirjem iz slovenjgraške občine. Poseben poudarek pri prenosu letošnje pošte je na razvijanju obveščevalne sposobnosti. S pionirji bodo sodelovali pripadniki teritorialne obrambe iri odbori splošne ljudske obrambe v krajevnih skupnostih in seveda tudi borci NOB. Gtlavni republiški kotlovni inšpektor, vodja kotlovnega nadzora, prredstavniki termoelektrarne, dobavitelja firme Sulzer ter predstav-niliki izvajalca del Brača Kavorič so vtisnili žige na kotel in s tem pootrdili da je kotel uspešno prestal tlačni preizkus. (Vodja kotlov-neega nadzora dipl. ing. Miro Jenko pri vtisnitvi žiga.) 17.000 delavcev, zaposlenih v tovarnah Gorenje širom po Jugoslaviji se je odločilo, da bo z delom in boljšimi rezultati gospodarjenja obeležilo letošnje jubileje — 40-letnico prihoda tovariša Tita na čelo KP Jugoslavije in njegov 85. rojstni dan — Izjava generalnega direktorja sozda Gorenje, Ivana Atelška posebej za Naš čas. _______ Na zadnji seji delavnega sveta sestavljene organizacije Združenega dela Gorenje so delegati Kurirčkova pošta danes pri nas Velenjski pionirji jo bodo prejeli od pionirjev iz Slovenskih Konjic — Ob 12. uri bo na Tiiitovem trgu v Velenju velik sprejem kurirčkove pošte, ki se ga bodo udeležili prredstavniki vseh pionirskih odredov - Do 6. aprila bodo prenašali kurirčkovo pošto po paartizanskih poteh naše doline, nato pa jo bodo predali pionirjem iz slovenjgraške občine. Zveza pionirjev Slovenije po-svveča v svojem programu in v pnrogramu pionirskih odredov poosebno skrb razvijanju ir. ne-gqovanju revolucionarnih tradi-cijij. Zaveda se pomembnosti dela a na področju idejne vzgoje našitih pionirjev, zato na različne naačine in predvsem z določe-niiimi akcijami omogoča pionir-jesm, da spoznajo in ovrednotijo reevolucionarno preteklost naših naarodov in narodnosti. Ena izmed teh je tudi kurir-člikova pošta, ki praznuje letos žee petnajsto obletnico obstoja. V/zljubili smo jo, ko je ubirala perve korake in na svoji poti obbiskala le nekaj pionirskih od-reedov. Danes, ko je vanjo vklju-čeenih več kot šeststo pionirskih oodredov vseh slovenskih občin, Pionirska organizacija si je pri razvijanju in negovanju revolucionarnih tradicij postavila kot osnovni cilj predstaviti pionirjem revolucijo v vsej njeni veličini in resničnosti. Mlad človek mora v revoluciji najti človeka — borca za svobodo, šele takrat bo našel plemenita hotenja in smiselnost revolucije, v revolucionarni borbi pa moč in odločnost za podobno zadrževanje, kot so ga imeli borci med narodno-, osvobodilnim bojem. MIRA TAMŠE 36 temeljnih organizacij združenega dela v imenu 17.000 delavcev tovarn Gorenje iz vse Jugoslavije sklenili, da bodo z delom in boljšim gospodarjenjem obeležili letošnje jubilejno leto Zveze komunistov Jugoslavije in tovariša Tita. Poglavitna usmeritev bo veljala notranjemu utrjevanju samoupravljanja, dohodkovni povezanosti med tozdi znotraj sestavljene organizacije Gorenje in v okviru reprodukcijske enote DOM, nadalje povečanju produktivnosti dela, zmanjšanju stroškov proizvodnje, nadaljnjemu uveljavljanju sistema nagrajevanja po delu itd. Vse strokovne službe pa morajo pripraviti programe dela in jih ovrednotiti. _ , , ^ Delavski svet sozda Gorenje je imenoval posebno komisijo, ki bo do 5. aprila pripravila konkretne predloge za uveljavitev sprejete usmeritve. Ob odločitvi delavskega sveta sozda Gorenje, da bo z delom in boljšimi rezultati gospodarje- nja obeležil letošnje jubilejno leto, je dal generalni direktor sozda Gorenje, Ivan Atelšek posebej za Naš čas naslednjo izjavo: „Delavski svet je določil poglavitno usmeritev naše akcije. Naloge moramo določiti in ovrednotiti tako, da bo sleherni v proizvodnem procesu videl skupni cilj oziroma vedel, kaj mora storiti, da bi bilo naše delo in gospodarjenje še boljše. Prepričan sem, da bodo delavci Gorenja kar najbolj resno pristopili k uresničevanju nalog, saj bo to dejansko v njihovo korist. Boljše delo zagotavlja namreč tudi več denarja za investicije, višji družbeni standard, pa tudi večje osebne dohodke. Ko bodo izdelani konkretni predlogi bomo natisnili posebno številko Informatorja za vse delovne kolektive v sestavu sozda Gorenje, da bi bile naše delavke in delavci podrobno obveščeni o konkretnih nalogah. Informativna služba pa bo sproti spremljala dosežene rezultate. Osnovno vodilo akcije, za katero se je odločil delavski svet sozda Gorenje je, da zagotovimo izvršitev letošnjih planskih nalog oziroma ustvarimo možnosti, da bi bili nekateri kazalci gospodarjenja še boljši, kot jih predvideva plan. Prepričani smo, da bomo tako resnično najbolj dostojno obeležili letošnja jubileja Zveze komunistov Jugoslavije in predsednika Tita. Velikim doseženim uspehom bomo z našim delom, z novimi delovnimi zmagami, pridali nove dosežke. 17.000 delavcev iz tovarn Gorenje širom po Jugoslaviji pa poziva delavce tudi v drugih delovnih kolektivih, da se pridružijo njihovi odločitvi v akciji za ostvaritev novega skupnega še boljšega jutri. Prepričani smo, da se nam bo zagotovo med prvimi pridružilo vseh 60.000 delavcev, ki kot kooperanti sodelujejo s tovarnami Gorenje oziroma v reprodukcijski celoti Gorenje - DOM. Skupno delo pa naj bi in mora v prihodnje še bolj utrjevati tudi . naše medsebojne vezi." Te dni še mudi v našem mestu Valerio Miroglio, znani italijanski umetnik. Kot je znano bo izdelal za Velenje skulpturo-pomnik skupnemu protifašistčnemu boju jugoslovanskih in italijanskih partizanov. Ob prihodu so mu pokazali kraj, kjer bo stala njegova skulptura. (Na posnetku Valerio Miroglio, drugi z leve). Emil Salmič je pred preiskovalnim sodnikom občinskega sodišča v Velenju pričal o grozotah nacističnih sadistov v zloglasnem taborišču Mauthausen Te dni je preiskovalni sodnik občinskega sodišča v Velenju izvedel zaslišanje Emila Salmi-ča, ki je bil eden izmed mnogih logorašev v zloglasnem taborišču Mauthausenu, nad katerim so nacistični zdravniki izvajali „medicinske preiskuse". Iz podatkov smo zvedeli, da teče pred prvostopnim sodiščem v Baden — Badnu kazenski postopek zoper zdravnika dr. Ariberta HEIMA, zaradi umora. Ta je namreč kot SS-ovski zdravnik v koncentracijskem taborišču v letih 1941 - 1942 umoril več taboriščnikov na ta način, da jim je vbrizgal neposredno v srce benzin oziroma hlormagnezij. Znan je celo primer, ko je ta zdravnik nekemu zaporniku odrezal glavo, jo nato prekuhal in prepariral ter jo potem imel na svoji pisalni mizi. Za svoje zločine bo sedaj ta zdravnik odgovarjal pred nemškim sodiščem in upa mo ter želimo, da ta postopek ne bo zastaral. Že iz zaslišanja samo ene priče smo se namrej lahko prepričali o podlih na ;i-nih, ki se jih je posluževala medicinska služba v tem taborišču in se ima Emil Salmič le golemu naključju zahvaliti, da je ostal pri življenju, ko ga je resnično ozdravil šele nek takrat znani zdravnik — logoraš iz Češke! ■\otel nove velikanke brez napake Prejšnji petek, 25. marca so uspešno opravili hladni tlačni preizkus kotla nove termoelektrarne Šoštanj 4 - Uspeh montažnega podjetja Brača Kavurič iz Zagreba V obratu družbene_prehrane REK Velenje — tozd Termoelektrarna Šoštanj je bila v pe- preizkusu novega kotla za termoelektrarno štiri. Seveda je izvedba tlačnega preizkusa za vsa- K uspešno izvedeni nalogi je delavcem Brača Kavorič čestital tudi Dušan Janežič, direktor termoelektrarne. kega izvajalca pomembna delovna zmaga. Tokrat je bila to zmaga kolektiva Brača Kavorič iz Zagreba, ki so izvajali dela. Na slovesnosti so delavcemJc tej zmagi čestitali direktor Termoelektrarne Dušan Janežič, predstavnik dobavitelja opreme firme Sulzer in predstavnik vodstva kolektiva Brača Kovarič iz Zagreba. Za izpolnitev te pomembne naloge so morali delavci graditi okrog 350 km cevi, ki sestavljajo parni in vodnopregrejevalni del kotla. Zato so morali med drugim opraviti približno trideset tisoč tovarniških zvarov. Kot smo slišali na sami svečanosti je bila kvaliteta del na tem objektu izredno dobra, saj opravljena super kontrola ni od- krila niti enega napačno izvedenega zvara. / Seveda so pred graditelji novega šoštanjskega giganta tudi v naslednjih mesecih pomembne naloge, da bi tudi vžigni preizkus in pozneje še poizkusno obratovanje kotla potekalo tako uspešno kot sedaj tlačni preizkus v hladnem stanju. Graditelji četrte faze Šoštanj-ske termoelektrarne so z gradnjo v dve in pol mesečni zamudi. Te zamude do konca gradnje ne bodo mogli v celoti nadomestiti smo zvedeli prejšni petek od vodja investicij Franca Potočnika. Vendar, če ne bo kakšnih nepredvidenih zapletov, bo novi blok šoštanjske termoelektrarne začel poizkusno obratovati še v tem letu — predvidoma v decembru. tek. 25. marca krajša svečanost ob uspešno izvedenem tlačnem Velik obisk na predavanju Predavanje ..Problemi razporejanja skupnega prihodka in skupnega dohodka v smislu zakona o združenem delu" - Posamezniki še zmeraj ne kažejo zadosti zanimanja za predavanja oziroma izobraževanje Društvo ekonomistov Velenje je priredilo dne 22. 3. 1977 v prostorih Ljubljanske banke, podružnice Velenje predavanje iz ciklusa aktualnih gospodarskih zadev z naslovom: Problemi razporejanja skupnega prihodka in skupnega dohodka v smislu zakona o združenem delu. Predavatelj prof. dr. Ivan Turk iz ekonomske fakultete v Ljubljani je obširno podal vsebino skupnega prihodka in skupnega dohodka. Konkretno je podal izhodišča za razporejanje Prof. dr. IVAN TURK skupnega prihodka in vse dileme, ki še vedno niso pojasnjene. Po predavanju se je razvila živahna diskusija o problemih ugotavljanja .in razporejanja skupnega prihodka v SOZD Gorenje, REK in Vegradu. Udeleženci so dobili izčrpne odgovore na vsa vprašanja. Predavanje se je pokazalo kot zelo koristno, saj se ga niso udeležili le člani, temveč tudi vsi vodilni delavci iz gospodarstva v Qbčini. Še vedno pa je opaziti, da še ni ustreznega interesa za »ozadevno družbeno ekonomsko predavanje pri delavcih, ki se srečujejo s to problematiko, predvsem iz skupnih služb posameznih organizacij združenega dela. 1 L. K. NAS CAS od petka do petka Občinski svet Zveze sindikatov Velenje ter klub samouprav-ljalcev Velenje in delavska univerza Velenje so pripravili 25. in 26. marca v Planinskem domu v Logarski dolini dvodnevni Teden klubskih večerov Teden klubskih večerov je že tradicija v velenjski občini. Z njim se mladina vključuje v republiško prireditev Naša beseda 1977. Tokrat bomo v raznih krajih naše občine lahko poslušali lepo besedo, glasbo in gledali balet LetoSnjo prireditev Zveza kulturnih organizacij in občinska konferenca ZSMS Velenje poklanjata tovarišu Titu za njegov 85. rojstni dan z željo, da bi nas še dolgo vodil. In še program tedna klubskih večerov Naša beseda 77 od 1. do 9. aprila 1977 v občini Velenje: Prosvetni dom Šentilj - 2. aprila ob 19. uri: KUD A. Aškerc: Največ sveta otrokom sliši slave. Kino klub Gorenje: Večer filmov. Šola Paka pri Velenju - Z aprila ob 17. uri: KUD S. Sever Škale: Ljudska pesem v pesmi in besedi. KUD A. Aškerc: Največ sveta otrokom sliši slave. Prosvetni dom Topolšica - 3. aprila ob 19. uri: KUD S. Sever Škale: Ljudska pesem v pesmi in besedi. Kino klub Gorenje: Večer filmov. Dom družb, organizacij Škale - 3. apr. ob 16. uri: KUD I. Cankar: Uporniška pesem narodov. PD Topolšica: Igrica. Dom kulture Šoštanj - 8. aprila ob 19. uri KUD I. Cankar Uporniška pesem narodov. PD Topolšica: Igrica. Prosvetni dom Šmartno ob Paki - 16. apr. ob 19. uri: Nastop 2 najboljših skupin občine. Sodeloval bo AVE Velenje. seminar za člane izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata. Na seminarju so govorili o vlogi in nalogah sindikata v sistemu zakona o združenem delu, družbeno ekonomskih odnosih in položaju delavca v združenem delu, odgovornosti za opravljanje samoupravljaliih in političnih funkcij, nadalje o samoupravnem organiziranju združenega dela in uresničevanju samoupravljanja delavcev v združenem delu, pa o delovnih razmerjih, ljudski obrambi in samozaščiti ter o samoupravni delavski kontroli, reformi izobraževanja, komuniciranju in obveščanju delavcev v združenem delu ter o družbeno ekonomskih in političnih odnosih v svetu. Zaključnega razgovora z udeleženci seminaija, ki jih je bilo več kot 100 sta se udeležila tudi Marcel Medved, predsednik občinskega sveta zveze sindikatov Velenje in Ivan Kramar, predsednik medobčinskega sveta zveze sindikatov Celje. Predsednik velenjskih sindikatov Marcel Medved je člane izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata ob tej priložnosti podrobneje seznanil s poglavitnimi dosedanjimi akcijami in z letošnjo delovno usmeritvijo velenjskih sindikatov. SAMOUPRAVNA INTERESNA KOMUNALNA SKUPNOST OBČINE VELENJE Številka: 21-76-02/4 Datum: 21/3-1977 Na podlagi 9. in 13. člena Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne komunalne skupnosti občine Velenje in 7. ter 10. člena statutarnega sklepa samoupravne ' interesne skupnosti občine Velenje (Ur. vestnik občine Velenje št. 3/75) Prvi planinski ples v Velenju Prvo tovrstno prireditev planincev je začel Miha Povh, eden od najstarejših planincev, ki je z igranjem na citre razveseljeval številne ljubitelje planin, ki so se zbrali v restavraciji Name . Velenjsko planinsko društvo je' med najmočnejšimi v republiki. Ob ustanovitvi leta 1947 je imelo okrog kot 1800°V' danes pa * že ve* Velenjski planinci pa so pokazali, da ne znajo le pridno hoditi v hribe, ampak se tudi pošteno zavrtijo, če je treba. V soboto so v prostorih velenjske Name organizirali planinski ples. Prvi tovrstni ples v nasi občini je odprl eden izmed njihovih najstarejših članov, ki je v soboto pridno igral tudi na citre, Miha Povh. Za uvod v plesno prireditev so planinci pripravili tudi pester program s planinskim horoskopom, branjem kronike pa tudi kviz tekmovanje. Na samem začetku pa je predsednik društva Peter Ficko podelil posebna^ priznanja dvanajstim članom in članicam za dolgoletno delo v društvu. Skratka, v soboto je bilo med ve- Miha Povh, (na sliki spredaj) ki je nekaj planinskih viž zaigral na ^Ltave^rsmUl^bTod^r ^P'1 P1™ planinski ples v Velenju. f! več pa plesa, za to pa je skrbel aleski instrumentalni kvintet. " Usposabljanje aktivistov V planinskem domu v Logarski dolini je bil dvodnevni seminar za člane izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata iz občine Velenje sklicujem 7. zbor delegatov — uporabnikov komunalnih storitev in zbor delegatov — izvajalcev komunalnih storitev (nadaljevanje 5. zbora), ki bo v četrtek, dne 7. 4. 1977 ob 16. uri v sejni dvorani Skupščine občine Velenje. Predlagam, da zbora zasedata skupaj in obravnavata naslednji dnevni red: Izvolitev komisij za verifikacijo pooblastil delegatov za zbor uporabnikov in zbor izvajalcev Pregled in potrditev zapisnika s seje z dne 1. 3.1977 Realizacija finančnih načrtov za I. 1976 za dejavnost urejanja in oddajanja stavbnih zemljišč, iz prispevka za uporabo mestnega zemljišča, vzdrževanje cest, toplovoda, vodovoda in kanalizacije, pogrebne službe in rekreacijske dejavnosti. Vprašanja delegatov Razno Vabim delegate, da se seje skupščine zagotovo udeležijo. Predsednik skupščine Samoupravne interesne komunalne Skupnosti občine Velenje DRAGO TRATNIK, s.r. ■#######/#/#################/####/####### i * > ! GIP „VEGRAD' VELENJE Na podlagi sklepa odbora za medsebojna razmerja TOZD * gradbena operativa, TOZD gradbena industrija in SDS skup- 1 ne službe objavlja prosta delovna mesta: I. TOZD gradbena operativa 1. KNJIGOVODJA - FAKTURIST na sektorju SIP, eko nomski tehnik, najmanj dve leti prakse. 2. ADMINISTRATOR v engineeringu, končana administra- j tivna šola, najmanj dve leti prakse. 3. ADMINISTRATOR na sektorju zaključna dela, končana j administrativna šola, najmanj dve leti prakse. j II. TOZD gradbena industrija 1. KALKULANT v pripravi dela, gradbeni tehnik, najmanj J dve leti prakse. 2. TEHNOLOG v pripravi dela, gradbeni inženir, najmanj tri J leta prakse. , LABORANT gradbeni tehnik 3. LnDunnn i yiauutMM reriniK J 4. GRADBENI DELOVODJA za obrat Vemont, delovodska 5 šola, najmanj dve leti prakse. 5. KV ELEKTRIČAR za obrat TUF. III. SDS skupne službe 1. FINANČNI KNJIGOVODJA končana ekonomska šola, dve leti prakse 2. MATERIALNI KNJIGOVODJA končana ekonomska šola, dve leti prakse 3. KONTROLOR OBRAČUNOV gradbeni ing. najmanj tri leta prakse in strokovni izpit. 4. ADMINISTRATOR končana administrativna šola, najmanj dve leti prakse 5. REFERENT ZA INVESTICIJE, gradbeni ali strojni tehnik s spoznanjem na investicijskem področju. Za vsa delovna mesta je obvezna poskusna doba. Prošnje sprejema kadrovska služba 8 dni po izidu razpisa. KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ TOZD KLETARSTVO »SLOVENSKE GORICE" PTUJ DETR2NICA VELENJE Vse ljubitelje dobrih štajerskih vin obveščamo, da odpiramo bife - VINSKI HRAM dne 31. 3. 1977 Vsa štajerska vina iz lastne kletivam nudimo po konkurenčnih cenah, kakor tudi vse vrste jedil. ■ Za obisk se priporočamo! St. 13 (372) - 1. aprila 1977 ššt. 13 (372) - 1. aprila 1977 NAŠ CAS Poročali smo že, da se je tričlanska delegacija občinske organizacije ZK Velenje v sestavi Štefan Dolejši, Miha Uranjek in Ferdo Kukovec udeležila kongresa komunistične partije Italije za pokrajino Asiti. Danes priobčujemo zapis članov delegacije o vtisih s kongresa in o trenutnih družbenopolitičnih in gospodarskih razmerah sodobne Italije. Pripominjamo, da je bil to pokrajinski kongres, vendar mmoge ugotovitve pokrapnskega sekretarja GIAN CARLA BINELLIJA in razpravljalcev lahko posplošimo na večji del Italije. !Na kongresu je bila sprejeta ociena, da se Italija nahaja v izredno težki krizi, ki se odraža na vseh področjih družbenega življenja in v vseh institucijah. V ekonomskem pogledu je za to najočitnejši kazalec nekontrolirana inflacija. V vsakodnevnem življenju so prisotni kriminal, stavke, terorizem in korupcija, kar predstavlja velik politi-če:n problem. Dan pred prihodom naše delegacije v Asti, je v Miilanu večja teroristična skupi-nai (nekaj sto pripadnikov) iz-vetowitvenem sklepu o valorizaciji [dovoljene porabe sredstev za leto i 1976 na področju zdravstva terr o ugotovitvenem sklepu o ^potrditvi zaključnega računa re-gioonalne zdravstvene skupnosti za i leto 1976. Imenovali pa so ftucdi člane regionalnega zdravljenega sveta, katerega naloga ho) sprejemanje ugotovitev, pri-Jpoaročil in predlogov za skupnost in njene organe. Seja sveta občin celjskega območja V Mozirju je bila v sredo, 30. maarca, seja sveta občin celjskega i območja. Na dnevnem redu i je 1 bila razprava o letnih poroči-Khi sodišč in tožilstev ter druž-beinih pravobranilcev samoupravljanja. Razpravljali so na-: dallje o srednjeročnem progra-muu usmerjenega izobraževanja v ceHiski regiji za obdobje 1976 — ,19)80, nadalje o problematiki iz vairstva okolja ter o predlogu za : usltanovitev območne samoupravne interesne skupnosti za . preeskrbo prebivalstva. lanskoletnih volitvah jo je podprlo že 34,5 % volilcev in vse več jih je, ki verjamejo, da bi v največji meri bila prav KP sposobna poiskati izhod iz krize. Zato ni nič čudnega, da je levica (v kateri prevladujejo komunisti) na oblasti v 6 od 20 pokrajinah, v več kot polovici občin in celo v nekaterih največjih mestih Italije (Rim, Torino, Bo-logna, Neapelj, Firence ...). KP Italije je premočna, da bi ostala v opoziciji, zato je zunaj nje, vendar je tudi preslaba, da bi lahko neposredno sodelovala v vladi. Pri tem KP Italija meni, da bi bilo potrebno izvesti nekatere spremembe. Čeprav namreč KP Italija upravlja mnoge federacije in mesta, so glavni vzvodi oblasti: finance, prosvct, vojska, policija... v rokah osrednje oblasti. To je verjetno eden od bistvenih protislovij sodobne Italije in komunisti se zavzemajo za demokracijo in za krepitev lokalne samouprave. Te spremembe pa poiskušajo doseči z vse večjim sodelovanjem v oblasti in z aktivnim vključevanjem v najširše ljudske množice. Ko govorijo o najširših ljudskih množicah, so predvsem usmeijeni na delavski razred. Delavci, organizirani v sindikatih, so v ideološkem pogledu med seboj zelo različni. Partija si pri tem prizadeva usmerjati njihovo aktivnost na konkretne akcije, da bi se izognili razpravam o ideoloških razlikah. Ne vedo pa še odgovorov na vprašanja, kako premostiti velike razlike med delavci razvitega severa in delavci pretežno agrarnega in nerazvitega juga. Prav od rešitve tega vprašanja pa bo v marsičem odvisen nadaljnji razvoj KP Italije. Z zgodovinskim kompromisom si prizadevajo zaustaviti procese poglabljanja razdelitve družbe na levico in na demokri-stjane. Demokristjani hočejo preprečiti uresničitev zgodovinskega kompromisa. Njim bi verjetno bolje ustrezala taka kriza, la bi pripeljala do ponovnih volitev. Vendar so tudi v kiščan-sko-demokratski stranki sile, ki vse glasneje zagovarjajo potrebo po sodelovanju vseh odločilnih političnih dejavnikov v državi. Ključ za rešitev tudi politične krize je prav gotovo iskati v izboljšanju ekonomskega stanja. Zato pa bo potrebna nova učinkovitejša ekonomska politika, ki naj bi upoštevala tudi spremenjeno vlogo delavskega razreda. KP Italije opozarja, da bo del bremena za to moral nositi delavski razred sam, na drugi strani pa komunisti kažejo na velike notranje rezerve, ki bi jih s prestrukturiranjem in modernizacijo gospodarstva, pa tudi z ustrezno porazdelitvijo orenie-na in varčevanjem, lahko izkoristili za odstranitev sedanje krize. Dosedanji uspehi in rezultati so potrdili pravilnost partijske politike in vse več Italijanov je prepričanih, daje KP Italije naj-resnejša stranka in zato tudi najbolj usposobljena, da bi izvlekla državo iz sedanje zagate. Pri tem komunisti ocenjujejo, da so razmere v državi take, da narekujejo dolgoročno »parlamentarno" bitko na vseh področjih družbenega življenja in postopno prevzemanje oblasti, oziroma, potreben je boj za demokratizacijo družbe, potreben je celoten splet kompromisov, rezultat le-tega pa je zgodovin- ski kompromis. V Astiju so se člani jugoslovanske delegacije sestali s predstavniki italijanske organizacije borcev proti fašizmu, med njimi je veliko takih, ki so se borili tudi v jugoslovanskih partizanskih enotah. V mestecu CUNEO pa so se pogovaijali o nekaterih najaktualnejših problemih z občinskim političnim aktivom. Jugoslovansko delegacijo so sprejeli italijanski komunisti izredno prisrčno. V razgovorih so večkrat povedali, da jim je Zveza komunistov Jugoslavije v marsičem vzgled. Izredno cenijo našega voditelja in maršala Jugoslavije tovariša Josipa Broza Tita. Naša delegacija ni mogla do konca sodelovati na kongresu, ker so naslednji dan štrajkali prevozniki nafte in bencina, zato so z jugoslovanskega konzulata v Milanu svetovali, da pred pričetkom štrajka odpotujejo. Ena izmed faz pri proizvodnji štedilnikov (TGO Gorenje) Osnovne šole v jubilejnem letu Tudi na osnovnih šolah v velenjski občini se vključujejo v manifestacije v letošnjem jubilejnem letu — Tokrat predstavljamo načrte osnovne šole Anton Aškerc Velenje Letošnje jubilejno leto, ko praznujemo 40-letnico prihoda tovariša Tita na čelo komunistične partije Jugoslavije, 85. rojstni dan predsednika Tita in 40-letnico ustanovnega kongresa Komunistične partije Slovenije, želimo doseči kar najboljše rezultate v družbenem in gospodarskem razvoju in izpolniti vse zastavljene naloge. Podobno kot v delovnih kolektivih in krajevnih skupnostih so se tudi na osnovnih šolah resno začeli pripravljati na praznovanje ob letošnjem jubilejnem letu. Obiskali smo osnovno šolo Anton Aškerc Velenje, kjer amo se z mentorji posameznih šolskih organizacij pogovarjali o programu, ki so si ga zastavili. V jubilejno leto 1977 so se s svojimi programi vključile prav vse organizacije na osnovni šoli Anton Aškerc, osnovna organizacija Zveze komunistov, pionirska organizacija, mladinska organizacija, klub organizacij Združbenih narodov in vse sekcije novoustanovljenega kulturnega društva. Klub organizacije Združenih narodov je pripravil predavanje Tito - borec za mir. Z besedo in barvnimi diapozitivi so že desetim razrednim skupnostim prikazali Titova potovanja miru. Učenci pa so po besedah mentorice organizacije Združbenih narodov in organizacije Zveze socialistične mladine na šoli Stanke Borovšak spoznali, zakaj našega predsednika upravičeno imenujemo največjega državnika dvajsetega stoletja. Člani kluba pa so se poglobili tudi v študij 5. konference neuvrščenih v Colombu in vlogo tovariša Tita na tej konferenci Tudi mladinci šole Anton Aškerc se resno vključujejo v letošnje praznovanje, uredili so razstavo, pripravljajo pa tudi medrazredni kviz Tito — revolucija - mir, za mladince, ki še niso bili v Kumrovcu pa poučno ekskurzijo. Sodelovali bodo tudi na vseh akcijah, ki jih pripravlja občinska konferenca Zveze socialistične mladine Velenje. Seveda pa tudi pri pouku zgodovine in družbeno moralne vzgoje vključujejo teme o delu in življenju tovariša Tita. Delež, s katerim se vključuje v praznovanje ob letošnjih jubilejih pionirska organizacija, je predstavila mentorica Nada Na-glič Zore. V letošnjo praznovanje se bodo pionirji vključili z rednimi nalogami pionirske organizacije. To je sprejem kurirčkove torbe in sodelovanje na nagradnih natečajih jugoslovanskih pionirskih iger. Na temo Tito radi te imamo in Nič nas ne more presenetiti, bodo pisali literarne prispevke. Na sestankih pionirskih razrednih skupnosti pa se pionirji že dogovaijajo o zbiranju slikovnega materiala. V aprilu in maju pa bodo razredne ure posvetih jubilejnemu letu. Seveda pa se bodo vključevali tudi v vse proslave, ki so namenjene temu praznovanju. V praznovanje se bodo vključile tudi sekcije kulturnega društva s svojimi dopolnjenimi programi. Vse sekcije bodo sodelovale na osrednji proslavi, ki bo v okviru šole 23. aprila. Člani literarne sekcije bodo pisali prispevke na temo Tito-revolu-cija—mir, s katerimi bodo dopolnili razstavo, ki je trenutno v avli šole in jo je pripravila osnovna organizacija Zveze komunistov pod idejnim vodstvom tovarišice sekretarke in ob sodelovanju likovnega pedagoga Boža Mohorka. Izdali pa bodo tudi posebno številko Glasila Mladi veter, ki bo posveče- na v celoti tej temi. Kot je dejal mentor sekcije za izdajanje šolskega glasila Vlado Donaj, se je sekcija v tem šolskem letu odločila, da bo poleg stalnih rubrik objavila tudi posebno tematsko prilogo. Tako so prvo številko posvetili tednu pionirske solidarnosti z vsemi ljudstvi, ki se borijo za svobodo, drugo številko, ki bo izšla sredi maja bodo posvetili tovarišu Titu in njegovima obletnicama. Najboljše prispevke bodo nagradili s primernimi nagradami in objavili v glasilu Mladi veter. Pozornost vseh učencev že mesec dni vzbuja razstava v avU šole. Na več panojih je prikazana življenjska pot in delo našega tovariša Tita, opremljena je s številnimi fotografijami iz njegovega življenja in obogatena z likovnimi izdelki in kipi učencev. Moto razstave je: Praznujemo s Titom. Naši sogovorniki so ob koncu menili, da mora biti naše vodilo ob jubilejnem letu predvsem skrb za boljše in kvalitetnejše delo, skrb za ohranjanje tistega, kar smo v preteklih letih ustvarili, skrb za lepo in urejeno oko-lje. komentar tedna Gotovo ste že kdaj vzeli v roke slovar tujk. Morda ste ie sami med slučajnim listanjem po tej knjigi, ki jo moramo vzeti večkrat v roke, da razumemo „učene besede" prebrali, da izhaja beseda „anonim", ki sem jo izbral za naslov, iz grščine. Anonim, anonimus pomeni, kot piše v slovarju tujk - neimenovan, nepoznan človek; pisec, ki skriva svoje ime. Vprašujete se, zakaj tak uvod v današnji komentar tedna. Odgovor je takle: med temami, o katerih sem razmišljal, sem se odločil prav za pisanje o anonimnosti K temu me je spodbudilo tudi pismo, ki sem ga prejel zadnjo soboto. Podpisano je bilo „delavci te in te velenjske delovne organizacije". Ker je vedo za pismo. Pa nihče ne ve zanj. Ugotavljam lahko, da je skušal nekdo zlorabiti kolektiv, namen tega dejanja mi ni znan Nekdo, ki skriva svoje ime za imenom kolektiva. Sobotno pismo pa ni prva bila prva stran pisma povsem popisana sem z zanimanjem obrnil list, da bi videl, kdo vse mi je pisal. Pa sem zaman iskal podpise delavcev. Zaman sem tudi povpraševal delavce, ki delajo, v omenjeni delovni organizaciji, če anonimka, naslovljena na naše uredništvo. Dobili smo jih že več po pošti, pa tudi anonimni telefonski klici niso redkost. Zakaj je tako, ne vem. Izgleda, da je nekaterim všeč, da bi bili nepoznani ljudje, da bi za vsako ceno skrili svoje ime. Kljub temu pa želijo izvedeti odgovore na številna vprašanja. Ne samo želijo, pač pa zahtevajo. V uredništvu smo vselej pripravljeni za pogovor. Prizadevamo si, da bi odgovorili na vsa vprašanja, ki jih zastavljajo bralci Našega časa in poslušalci Radia Velenje. Toda, kako naj teče pogovor, če ne vemo, s kom se pogovarjamo, kdo je naš so-besednik. Zato na anonimna pisma in klice ne bomo odgovarjali. Zato bo zaman čakal na odgovor tudi anonim, ki je prejšnjo soboto poslal pismo k, imenu nekega kolektiva. Pa brez zamere... ! MARIJAN LIPO VŠEK Vloga KP Italije v sedanjih družbenopolitičnih razmerah svobodne Italije --- - Vtisi članov delegacije občinske organizacije Z K Velenje o vtisih s kongresa KP Italije za pokrajino Asto V akcijo urejanja okolja so se zelo množično vključili tudi taborniki velenjske občine. Pod vodstvom prof. Toneta De Costa so v petek in soboto čistili strugo reke Pake. LEVI BREG Prvi začeli taborniki V krajevni skupnosti Velenje-center levi breg so člani komisije za varstvo okolja in komunalno ureditev 17. februaija pregledali celotno območje njihove krajevne skupnosti, da bi na kraju samem ugotovili, kaj je treba storiti, da bi bilo mestno središče in seveda celotna njihova krajevna skupnost čimlepše urejena. Podrobno so izdelali program urejanja in čiščenja, ki zajema praktično sleherni koti-ček. njihove krajevne skupnosti. Napravili so tudi potreben načrt zadolžitev tako za delovne organizacije in gostinske lokale ter trgovine, ki so na njihovem območju kot seveda za hišne svete in s tem vsakega posameznega stanovalca. Akcijo urejevanja okolja so organizacijsko razdelili na tri področja. Začeli so jo pretekli petek, ko so se lotili čiščenja reke Pake. Okrog 150 tabornikov naše občine je v soboto ter v petek čistilo Pako od mostu čez Kidričevo cesto pa do pošte, v dolžini približno 400 metrov. Preostali del Pake, ki še sodi v njihovo krajevno skupnost, to je od pošte pa do konca krajevne skupnosti - do mostu v starem Velenju, pa bodo uredili drugi mladi z območja njihove krajevne skupnosti v obliki mladinske delovne brigade. Ta brigada bo uredila tudi prepotreben pločnik od banke do Standarda. Pomembna naloga pa je pred hišnimi sveti oziroma stanovalci posameznih stanovanjskih blokov. Vsak hišni svet ima točno določeno, kateri del zemljišča pripada njemu. Pod vodstvom hišnega sveta so dolžni vsi stanovalci in ne le nekateri čimlepše urediti okolico njihovih bivališč. Zelenice morajo dobiti / prvotno podobo, izginiti morajo pohojene poti in še zlasti po-hojeni vogali posameznih zelenih površin. Seveda morajo stanovalci vse storiti, da bodo tudi balkoni njihovih stanovanj čim-lepši. Vse te akcije morajo biti končane do 15. aprila. Boleče točke na njihovem območju so tudi štiri nova otroška igrišča, ki jih morajo še dokončati. Elemente za razne Mladi ne smejo stati ob strani otroške igre so že lani postavili, sedaj pa morajo posuti prostor še s peskom in ga primerno urediti, saj je po dežju zelo blaten in neprimeren za igro otrok. Člani komisije za varstvo okolja, katero vodi Franc Ha-bat, so tudi izračunali, koliko materiala bodo potrebovali pri izpolnjevanju zadanih nalog na območju krajevne skupnosti. Tako imajo pripravljenih 200 kubičnih metrov humusa, 20 kubičnih metrov mivke, okrog 60 kubičnih metrov peska in 50 kilogramov travnega semena. Prvič pa se bodo letos lotili tudi zagnojevanja zelenic. Na območju krajevne skupnosti Velenje-center levi breg je tudi precej trgovskih in gostinskih lokalov. Tudi vodstvo teh lokalov so, oziroma še bodo zadolžili, da čim lepše uredijo svojo okolico. V samem središču mesta je precej uličnih svetilk, ki pa so kot kaže nekaterim prebivalcem našega mesta v napoto, saj so pogostokrat razbite. Zavedajo se, daje te vandaliste zelo težko odkriti, vendar so prepričani, da bodo le-ti enkrat vendarle spoznali, da ne uničujejo objekte, ki so last na primer hišnega sveta ali krajevne skupnosti, ampak vseh nas, torej tudi njih samih. Sicer pa z akcijo urejevanja okolja na njihovem območju še niso zadovoljni. Menijo, da so krajani pokazali premalo samo-iniciative. Prav zato je naloga hišnih svetov še toliko pomembnejša, saj bo uspešna le tedaj, če bo pri njej sodeloval sleherni stanovalec hiše oziroma stanovanjskega bloka. Potem bo znal tudi ceniti in čuvati to, kar je bilo narejeno s skupnim delom. Pri urejevanju okolja pa tudi v tej krajevni skupnosti niso pozabili na zastave. Ugotavljajo, da je ob raznih praznikih kar tretjino zastav izobešenih narobe, mnoge so obledele in že neuporabne. Zato bo komisija ob prvomajskih praznikih pregledala vse zastave in opozorila na pomanjkljivosti. —sv— V krajevni skupnosti Velenje — desni breg so se med prvimi lotili urejevanja okolja. Na dveh zborih krajanov, ki sta bila 14. in 15. februaija so sprejeli program del oziroma določili naloge, ki jih morajo izpolniti do 25. junija, ko bomo v Velenju odkrili skulpturo predsednika Tita. Žal, so bili med udeleženci tega zbora v glavnemie najstarejši krajani in splošna ugotovitev je bila, da se mladi premalo zavedajo dolžnosti, ki jih imajo kot krajani tudi pri urejevanju okoli a. Tudi v tej krajevni skupnosti so akcijo urejevanja okolja razdelili na več področij. Tako bodo storili vse, da bi Aškerčeva, Kersnikova in Šlandrova ulica dobile razsvetljavo. Da bi to nalogo čim prej uresničili, so za vsako ulico posebej imenovali iniciativni odbor, ki bo vodil dela. Le-ta bodo krajani kar največ opravili s prostovoljnim delom. Nadaljevali bodo tudi toplifi-kacijo območja, medtem so že izvolili tri odbore, za vsako toplotno podpostajo enega. Tretja njihova naloga pa zajema urejevanje zelenic in okolice stanovanjskih blokov oziroma hiš. Na območju med Kidričevo ŠOŠTANJ in Šlandrovo cesto so podrli vrbe žalujke, ki so se močno razrastle ter dušile podrast in povzročale veliko škodo na kanal izaciii. Med domom.za varstvo ostarelih občanov, osnovno šolo Miha Pintar Toledo in posebno osnovno šolo so zasadili več kot 1.500 raznih dreves in okrasnega grmičevja. Tudi na Jenkovi bodo v prihodnjih dneh zasadili gloge ter uredili in izboljšali zelenico ob tej ulici. Razširili bodo tudi prihod z Jenkove na Tomšičevo cesto v kržišču pri stolpnici Dijaški dom 2. Nadalje bodo uredili zelenico in zasadili drevesa okrog blokov Tomšičeve 26 in Jenkove 17. Starši, ki že imajo svoje otroke v vrtcih pa tudi tisti, ki pričakujejo, da bodo dobili mesto za svojega otroka v vrtcu Tinkara, ki bo predan namenu najkasneje do 15. maja letos, bodo v naslednjih dneh uredili trim igrišče v gozdiču pri vrtcu-za najmlajše in okolico novega vrtca. V akcijo pa so se vključili tudi že stanovalci posameznih hiš oziroma blokov, ki skrbno urejujejo pripadajoče zemljišče, na nekaterih cvetličnih gredah pa se je že pojavilo prvo pomladansko cvetje. —sr— Vključiti slehernega občana V krajevni skupnosti Šoštanj so imenovali komisijo za urejanje okolja in pripravo proslav ob letošnjih jubilejih. Doslej je imela ta komisija dva sestanka, na katerih so sestavili program ureditve okolja v tej krajevni skupnosti. Program., je dokaj obsežen, zato ga bodo občani realizirali predvsem s prostovoljnim delom, saj je znano, da je finančnih sredstev zelo malo. Otroško igrišče v tej krajevni skupnosti je^v slabem stanju, zato bodo popravili klopi, peskov-nik, uredili zelenice, igrala in pa nasadili okrasno grmičevje. V programu je tudi ureditev parka na Cesti talcev pri spomeniku talcev, prav tako pa tudi zunanja ureditev kulturnega doma. V tej krajevni skupnosti bodo še dopolnili in zamenjali cestno prometne znake, obeležili prehode za pešce in in parkirne prostore. Uredili bodo ceste H. Šerceija, Vodnikovo in Koroško, rekonstruirali javno razsvetljavo na Koroški cesti, hišni sveti pa naj prevzamejo obveznost rednega čiščenja in vzdrževanja okolice stanovanjskih hiš, prav tako pa se bodo povezali tudi z lastniki privatnih hiš, da bodo tudi le ti uredili okolico. Tudi delovne organizacije so zadolžili, da bodo redno vzdrževale zgradbe ter redno čistile okolice poslovnih zgradb in lokalov. Tako mora železniško transportno podjetje očistiti jarek objelezniški progi vMetle-čah ter urediti prostor pri postajnem skladišču. Surovina Maribor mora svoj poslovni prostor takoj ograditi, Lesna uredi- Ob cesti Selo - Konovo gradijo krajani krajevne skupnosti Konovo igrišče, ki bo namenjeno otrokom tam pa bosta tudi igrišči za mali nogomet in odbojko. Preteklo soboto in nedeljo so organizirali prostovoljno delovno akcijo, ki se je je udeležila predvsem mladina. ŠMARTNO Čim več s prostovoljnim delom Na območju krajevne &up-nosti Velenje Šmartno dajejo že nekaj let velik poudarek urejanju okolja. Na tem področju delujeta dve komisiji, in sicer komisija za varstvo okolja in komisija za urejanje naselij. Ti dve komisiji v sodelovanju z občani, skrbita za to, da je okolje na območju te krajevne skupnosti čimbolj urejeno. V letošnjem jubilejnem letu se je dejavnost obeh komisij še povečala. Sestavili so program za ureditev posameznih področij. Program temelji predvsem na prostovoljnem delu občanov s tem, da krajevna skupnost prispeva določena sredstva za nabavo potrebnega materiala. V to akcijo so seveda vključeni vsi krajani, poseben poudarek pa je dan sodelovanju z mladino. V tem tednu se bosta sestala še svet krajevne skupnosti in izvršni odbor krajevne organizacije SZDL. Dogovorili se bodo še o zadnjih organizacijskih pripravah za začetek akcije. Ureditvena dela bodo obsegala predvsem čiščenje gradbišča med Gubčevo in Šmarško cesto, planiranje zemljišča ob Efenkovi cesti na območju četrte osnovne šole, ki je še v gradnji, ureditev pobočja nad Šmarško cesto, ureditev površin na območju otroškega igrišča in še na nekatera druga dela. Postavili pa bodo tudi drogove za zastave. Z. Tudi zaposleni v Kulturnem centru so v soboto urejevali okolico knjižnice. NAS CAS St. 13 (372) - 1. aprila 1977 DESNI BREG ti okolico obrata Žaga, Lesna volna in Mizarstvo, TUŠ očistiti bregove ob Paki in poskrbeti za redno čiščenje pred upravno stavbo na glavnem trgu. Prav tako pa morajo očistiti tudi parkirni prostor in dvoriščejia Primorski cesti. Šoštanjska železni-na mora odpraviti nered na dvorišču lokala na glavnem trgu, več nalog za lepše okolje pa ima tudi Merx Celje, ki mora poskrbeti za lep izgled vseh lokalov v tej krajevni skupnosti. Komunalno obrtni center Velenje bo uredil teren, kjer so kopali za vodovod ter očistil vse ceste in ves teren, ki je bil zaradi gra-ditvenih del onesnažen ali drugače prizadet. V akcijo, da bo naše okolje čim lepše so vključili tudi društvo Partizan, ki mora urediti kopališče, košarkaško igrišče, telovadni dom, stadion, atletsko stezo, garderobe in kanalizacijo in pa obe osnovni šoli, ki bosta poskrbeli za zunanjo ureditev šol in organizirali očiščevalno akcijo po vsem mestu, vključno bregove Pečovnice in Pake. Krajevna organizacija zveze združenj borcev bo uredila spomenika in spominska obeležja, mladina pa se bo povezala s šolami in sodelovala pri očiščevalni akciji. Našteli smo le nekaj nalog, ki so si jih zadali Šoštanjčani v želji, da bi bila njihova krajevna skupnost čim lepša in takšna tudi ostala. Zavedajo se, da bodo uspeli le, če se bo v to akcijo vključil sleherni občan. T. ŠMARTNO OB PAKI Reguliranje Pake Krajani Šmartnega ob Paki si že odjiekdaj prizadevajo, da bi imel njihov kraj čim lepši videz. Zavedajo se, da je njihova vasica lepa, zato se trudijo, da bi jo še olepšali. Že lansko leto so imenovali komisijo, ki skrbi tudi za ureditev okolja, vključili pa so se tudi v tekmovanje za najlepši kraj. Letos ima ta krajevna skupnost v načrtu precej gradbenih del, zato bo njihova krajevna skupnost preko poletja razdejana, vendar si bodo vseeno priza- -devali, da bi dajali lep videz. Prihodnji teden bodo pričeli regulirati Pako, do jeseni pa bo gotov tudi gasilski dom. V centru Šmartnega ob Paki bodo zgradili 50 metrov dolg ploč- nik, uredili pa bodo tudi zelenice in nasade. Najbolj jih je motila okolica postajališča železniško transportnega podjetja, ki pa so jo le ti že pričeli urejati, uredili pa bodo tudi okolico stare merxove trgovine. V akcijo urejanja okolja želijo vključiti vse krajane in seveda tudi šolsko mladino, ki bo organizirala očiščevalno akcijo po vsej krajevni skupnosti. Lep izgled njihovega kraja pa zelo moti tudi Paka, ki je umazana in prinaša s seboj razne odpadke kot so po-livinilaste vrečke in podobno. Čiščenje pa je zelo težavno, saj se vrečke in podobni odpadki zapletejo med grmičevje. Krajani upajo, da se to ne bo več dogajalo, ko bodo Pako regulirali. T. 48539053484853482323532323484823 I Pomladansko čiščenje *;[ Naročilo kmetijske inšpekcije skupščine občine Velenje lastnikom zemljišč i I Pri ogledu zemljišč v naši občini je bilo ugotovljeno, da so t nekatere površine ob potokih, ob cestah, ob železnici, ob > toplovodu, v okolici raznih objektov, na močvirjih, ob robu [ gozdov, ob posestniških mejah in drugod zelo zanemarjene. > Rastline rastejo in odmirajo, iz leta v leto se nabirajo suhi > rastlinski deli in drugi odpadki, ki jih ne spravi nihče. Na * žalost nekateri lastniki in upravljalci gledajo le na koristi, ki > jim jih daje zemljišče, kakšen izgled pa zemljišče ima, pre-[ malo upoštevajo; s tem v zvezi tudi premalo ukrepajo. > Po mnogih sadovnjakih stoje popolnoma ali delno suha ! drevesa, s katerih lubje že odstopa. Nekateri lastniki sadov- > njakov so prepričani, da se sadjaijenje ne izplača in zato v , sadovnjaku ne opravijo niti najnujnejšega dela. Svoj sadov-J njak pustijo v nemar in povzročajo, da se škodljivci in bolez- > ni razvijajo nemoteno ter širijo tudi v sosednji bolje vzdrže-[ van sadovnjak. Za take lastnike je bolje, da sadno drevje > odstranijo in obdiže le toliko dreves, kolikor jih bodo lahko ! oskrbovali. • Tudi nekatero okrasno drevje in grmičevje je nalomljeno ! ali kako drugače poškodovano. | Da se o gornjih ugotovitvah prepričamo sami, se je treba > zapeljati le po najbolj prometni cesti v občini od Velenja do | Šoštanja (pa še kam drugam) in že imamo kaj videti, zlasti na ■ desni strani ceste. Seveda tako zanemarjena narava ne naredi ! na mimo vozečega potnika posebno lepega vtisa. | V smislu predpisov o varstvu rastlin zakona o varstvu > rastlin pred boleznimi in škodljivci (Uradni list SRS, št. J 36/65) in zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škod-» ljivci, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 49/76) so J organizacije združenega dela in občani dolžni na svojih zem- > Ijiščih preprečevati in zatirati rastlinske bolezni in škodljiv-! ce. Vsem lastnikom zato naročamo: • 1. Odstranite in uničite vse suhe in nalomljene dele lesnatih ! rastlin in vaših zemljiščih. ; 2. Uporabljajte zaščitna sredstva za varstvo rastlin pravo-I časno po nasvetu strokovnjakov. ' 3. Odstranite vse suhe dele drugih rastlin, raznih plevelov, > ločja, gojenih rastlin na njivah, okrasnih rastlin itd., ki [ zelo kvarijo izgled pokrajine. > 4. Ob sežiganju hoste in drugih odpadkov pazite, da ne za-J netite požara v gozdu ali drugje. Suhljad nalagajte na i ogenj zmerno in bodite vedno blizu, dokler ne ugasne. Žerjavico pogasite z vodo ali z zemljo. Močnejši veter bi 1 sicer lahko zanesel iskro v bližnji gozd ali na senik in bi , nastal požar, kar je nevarno zlasti ob suhem vremenu. V gozdu ali bližini gozda v varnostnem pasu petdesetih metrov je prepovedano netiti ogenj (osebe, ki delajo v gozdu, smejo izjemoma netiti ogenj na prostem ob primernem nadzorstvu nad ognjem in na takih krajih, kjer ni nevarnosti za nastanek požara). Najbolje je, da hosto in druge gorljive odpadke odpeljete na njivo, oddaljeno od gozda in poslopij ter jih v mirnem vremenu požgete. 5. Na mestnem območju odpadkov ne sežigajte na prostem, ker je to prepovedano (možno je kurjenje v pečeh za centralno kurjavo ipd.) Kjer je organiziran odvoz smeti, veje razrežite in odvržite v posodo za odpadke. Z izvajanjem gornjih ukrepov bomo uničili škodljivce in * bolezni, ki prezimujejo na odmrlih d&lih rastlin ter tako > zmanjšali možnost okužbe zdravnih rastlin. Hkrati bomo prispevali tudi svoj delež v prizadevanju družbe za lepše okolje. SKUPŠČINA OBČINE VELENJE Kmetijski inšpektor MARIJA JELEN Vodja finančno računovodske službe GIP Vegrad je poslal za objavo naslednji prispevek o poslovnih rezultatih gradbeno industrijskega podjetja Vegrad Velenje ter mnenje o sedanjem gospodarskem trenutku občine Velenje Leto 1976 sta obe TOZD v „Vegradu", TOZD gradbena opera-tiva in TOZD gradbena industrija zaključili s pozitivnimi rezultati. Skupaj je delovna organizacija ustvarila 12.345.394,00 din ostanka dohodka in 4.733.519,00 din pospešene amortizacije. Od navedenega ostanka dohodka je bilo 8.132.167,00 din doseženih v zunanjetrgovinskem poslovanju, z investicijskimi deli v Nemški demokratični republiki in Zvezni republiki Nemčiji. Na domačem trgu so ustvarjeni rezultati precej izpod planiranih, od vsega doseženega čistega dohodka pa smo v poslovni sklad, torej za lastno reprodukcijo izločili le 2.110.502,00 din, kar je za nadaljnji razvoj seveda premalo. Podobno ali še slabše je tudi v drugih delovnih organizacijah velenjskega gospodarskega področja. Izgub, ki bi jih bilo potrebno pokrivati izven'delovnih organizacij sicer ni, toda planirani rezultati niso doseženi in kar je najbolj zaskrbljujoče, gospodarstvo ne ustvarja več novih sredstev za lastno razširjeno reprodukcijo. Glavni vzroki za takšno stanje so jasni. Tičijo tako v sistemskih slabostih gospodarstva, kot v lastnih slabostih, delovnih organizacij, pa tudi v protežiranju negospodarskega področja nasproti gospodarskega v velenjskem družbenem prostoru. V letu 1976 so prišle jasno do izraza posledice sistemskih in razvojnih usmeritev jugoslovanskega gospodarstva. .V praktični politiki zadnjih let in v srednjeročnem razvojnem programu Jugoslavije, kot tudi Slovenije, je dan poudarek razvoja primarnih panog, kot je energetika, promet itd. Razvoj teh panog zahteva velika denarna sredstva, ki jih ostalo gospodarstvo odvaja na osnovi zakonov ali samoupravnih sporazumov in preko politike cen. Družbene službe - splošna in skupna poraba bi se morale ob taki razvojni usmeritvi na vseh ravneh ustaliti glede na možnort gospodarstva. Toda to se ni zgodilo in tudi s te strani so zahteve po sredstvih vedno večje. Tako so prevelike tbremenitve gospodarstva dosegle stopnjo, ko je začela akumlčasu se veliko govori in piše o padajoči akumulativni sposobnosti gospodarstva, acija strmo padati in nezmore gospodarstvo kriti niti najnujnejših potreb za svoj razvoj. Da je gospodarstvo preveč obremenjeno z kajatvami, ugotavljamo že leta nazaj. Posebno v zadnjem času se veliko govori in piše o padajoči sakumulativni sposobnosti gospodarstva, vendar se konkretno nič ne naredi, razen resolucij in sklepov na najvišjih nivojih - od zveznega izvršnega sveta navzdol, da je v zvezi s tem potrebno narediti temeljite analizem V gospodarski praksi pa dobro vemo, da ni potrebnih posebnih analiz, ker so dejstva o previsokih obremenitvah znana in vsled le teh sistem delitve dohodka ne daje več stimulacije za boljše gospodarjenje, saj bi TOZD-om celo v primeru ugodnih poslovnih rezultatov ostalo bore malo za lastni razvoj. Da bi bolje doumeli resnost gospodarskega položaja, ki se nas neposredno dotika, naj poudarim konkretne domače probleme. Vzemimo za primer našo delovno oiganizacijo in gospodarstvo velenjskega področja na sploh v primetjavi s prejšnimi leti. Od leta 1970 do vključno 1974 smo v naši delovni organizaciji poleg pokritja vseh družbenih obveznosti in lastnih skladov, izdvajali letno povprečno 13.000.000,00 din v poslovni sklad za lastno razširjeno reprodukcijo. Za leto 1975 pa smo izdvojili v poslovni sklad komaj 3.167.430,00 din in za le» 1976 le 2.110.502,00 din. Tako je tudi z ostalimi delonimi organizacijami velenjskega področja, ki so pred leti izdvajala visoka sredstva za svoj razvoj, za leto 1975 in 1976 pa minimalno ali celo ničesar. Investicijska dejavnost v gospodarstvi velenjske občine v preteklih dveh letih, razen investicij v energetiko, ko so širšega družbenega značaja, je bilo zelo pičla in celo slabša kot v negospodarstvu. V letu 1974 je bila občina Velenje med 60 slovenskimi občinami po narodnem dohodku na prebivalca na drugem mestu. V letu 1975 se je tudi narodni dohodek realno znižal in je tako Velenje padlo iz drugega na peto mesto, za leto 1976 pa bo verjetno navedeni ekonomski pokazatelj za velenjsko občino še neugodnejši. Ni potrebno posebej poudarjati, da vse to zahteva streznitev na vseh nivojih družbenega življenja velenjskega področja. Uspavati se še nadalje na lovorikah, oziroma uspehih bogatih in uspešnih let ter se zavaro- vati v zunanjem blišču Velenja, pomeni stagnacijo. Velenjski dolini so za nadaljnji razvoj potrebne inovacije, novi programi, večja enotnost pa tudi drugačno splošno obnašanje od dosedanjega, tako v gospodarstvu kot v negospodarstvu. V gospodarstvu je bilo na osnova stabilizacijskih programov že precej storjenega, predvsem v smeri povečanja produktivnosti, kar se opaža v njenem dvigu. Toda še vedno je to občutno premalo. Predvsem izstopajo slabosti, kot slaba organizacija dela, ležernost mnogih članov kolektiva v delovnih organizacijah do dela in problemov podjetja, v izogibanju odgovornosti, hkratnemu iskanju samo pravic namesto ustvarjalnosti, v neracionalnem trošenju časa za sestanke med delovnim časom, v nepazljivosti in neodgovornosti pri trošenju materialov in drugih sredstev delovne organizacije itd. Tudi negospodarstvo se mora obnašati predvsem pa se prilagoditi možnostim^ gospodarstva. Neskladnost med potrebami in željami skupne in splošne porabe nasproti možnosti gospodarstva se v Velenju stopnjuje, saj so zahteve po sredstvih takšne kot so bile v letih ugodnih poslovnih rezultatov. V taki psihozi, ko si še vedno delamo utvare in se z dejstvi nekako nočemo sprijazniti, prihaja v samoupravnem sporazumevanju med gospodarstvom in samoupravnimi interesnimi skupnostmi do neenakopravnega položaja, ko je gospodarstvo v podrejenem položaju ^ in prepuščeno samemu sebi. Zadnji čas je, da se začne voditi enotna in vsklajena politika med gospodarstvom in negospodarstvom. Pri tem se morajo samoupravne interesne skupnosti bolj podrejati stabilizaciji in resnemu gospodarskemu trenutku. Zakaj se organizirajo po posameznih SIS razne službe, ki bi bile lahko skupne za vse SIS? Kaj je bilo narejenega za > zo stabilizacije v negospodarstvu? Med tem ko so značilni neugodni rezultati gospodarskih organizacij v letu 1976, bodo v SlS-ih znašali ocenjeni presežki 18.087.000,00 din. Tako kot je bilo dogovorjeno v samoupravnem sporazumevanju, pričakuje gospodarstvo, da bo te presežke dobilo vrnjene, razen morda iz šolstva ne, kjer so problemi najbolj pereči. Če bomo spodrezali gospodarstvu z domačimi obremenitvami že itak pičle možnosti razvoja, bomo spodrezali možnost splošnega razvoja velenjske občine. Vsa razpoložljiva sredstva je potrebno usmeijati v gospodarske investicije. Toda novi programi pa, naj se pripravljajo v katerikoli delovni organizaciji, ne bodo realizirani, v kolikor ne bo za to sredstev. Zato je v danem .trenutku, kot sledi iz povedanega, potrebno napeti vse sile, da se gospodarstvo postavi na noge z možnostmi nadaljnjega razvoja. To bomo zmogli le, če se bomo odkrito in pogumno spoprijeli s težavami, ne pa iskali rešitev samo zu naj, temveč predvsem znotraj, pri sebi. Ilir P" ww spevki W naših ' bralcev in dopisnikov Kolokvij o prostem času Rudarski šolski center Velenje že drugič aktivno sodeloval na tem kolokviju — Predstavitev RSC in njegovih posebnosti, ki ga spremljajo pri vzgojnih in izobraževalnih prizadevanjih „Centar za vanšolski odgoj saveza društava Naša djeca" SRH, je skupaj z jugoslovanskim svetom in republiškimi sveti, ki skrbe za mlade, konferencami ZSMJ in z znanstvenimi in kulturnimi ustanovami iz naše domovine v drugem tednu zimskih počitnic osmič zapored organiziral kolokvij o prostem času mladih. Tema letošnjega kolokvija v Dubrovniku je bila Delo in prosti čas mladih. šolah RŠC V šolah RŠC se ukvarja z usmerjanjem učencev v najraz- Nii ravno prvoaprilska šala, če organizacija združenega dela razpisuje prosto vodilno delovno mesto in istočasno poudarja, da ne gre za reelekcijo Naš naročnik in bralec, Marijan Marinšek, diplomirani pravnik nam je pooslal naslednji prispevek, v katerem opozarja na ugotovitve oziroma pomi-sleeke o obvestilih in razpisih, ki so bili objavljeni v 12. številki Našega časa, ki i je izšla 25. marca 1977. Ugotovitve objavljamo v celoti: I. AMD „Šaleška dolina" Velenje raazpisuje prosta delovna mesta: 1. Samostojnega gostinskega de-lawca za Dom Motocross 2. Tri priložnostne sodelavce za gojstinstvo v Domu Motocross itd. Pripomba: 1. Delovna mesta ,.priložnostnih soodelavcev" (verjetno so mišljeni za deelo ob prireditvah) se ne razpisujejo;, ker gre za civilno pravno razmerje.. 2. V razpisu manjkajo pogoji za zaasedbo in rok za prijavo n.. AMD „ŠALESKA DOLINA" Ve-lennje razpisuje licitacijo za prodajo osfsebnega avtomobila ŠKODA itd. Pripomba: V razpisu manjkajo splošni lici--jski pogoji kot so: najnižji po-nuudek, varščina, kje in kdai je možem ogled itd. mn. Komisija za volitve in imeno-vaanja ter kadrovske zadeve pri Skup-ščičiiii občine Velele razpisuje vodilno delovno mesto vodje inšpekcijske službe Pogoji za zasedbo delovnega mmesta: - visoka ali višja izobrazba ekonomske, pravne ali druge ustrezne smeri itd. Pripomba: 1. V občinski upravi ni vodilnih delovnih mest. So le delavci uprave, predstojniki in voljeni oziroma imenovani funkcionarji. 2. Kakšna je „druga ustrezna smer" bodo komisija ie bolj pa kandidati le težko uganili. IV. Gostinsko podjetje „PAKA" Velenje Razpisuje prosto vodilno delovno mesto (ni reelekcija) RAČUNOVODJA itd. Pripomba: Priljubljeno opozorilo, da ne gre za reelekcijo je odveč, saj bi si reelekcijo delavca na prostem delovnem mestu le težko predstavljali. V. Podjetje za distribucijo toplote TOPLOVOD Velenje razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA (reelekcija) Poleg splošnih pogojev, ki so potrebni za delo, mora kandidat izpolnjevati še naslednje: da ima visoko ah višjo strokovno izobrazbo strojne smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnem delovnem mestu ali - da ima srednjo strokovno izobrazbo strojne smeri in najmanj 15 let delovnih izkušenj na področju toplotne tehnike - da je moralno politično neoporečen in da ima organizacijske sposobnosti - potrdilo o nekaznovanju, oziroma da ni v kazenskem postopku itd. Pripomba: 1. Kako bo izgledala ,.reelekcija prostega delovnega mesta" si težko predstavljam. 2. Iz razpisa bi se dalo sklepati, da se za kandidat, ki imajo visoko oziroma višjo izobrazbo ne zahtevata ostala dva pogoja, ki se zahtevata za kandidate s srednjo izobrazbo to sta: — da je moralnopolitično neoporečen in da ima organizacijske sposobnosti ter - da je nekaznovan oziroma ni v kazenskem postopku. 3. Zahtevane delovne izkušnje 15 let za kandidate s srednjo izobrazbo so v nasprotju z zakonom in družbenim dogovorom o temeljih kadrovske politike na obmčju občine Velenje, ki dovoljuje največ 5 let zahtevanih delovnih izkušenj. 4. Natančna določila o nekaznovanju .direktorjev vsebuje že zakon, zato pavšalno določilo ,,potrdilo o nekaznovanju" ne more biti poseben pogoj te delovne organizacije. Na podlagi takega določba bi npr. tudi za kaznivo dejanje ogrožanja javnega prometa kandidat ne izpolnjeval pogoje za zasedbo tega delovnega mesta. 5. V razpisu ni pojasnila, daje za direktoija TOPLOVODA, kije organizacija posebnega družbenega pomena, potrebno soglasje občinske skupščine oziroma komunalne interesne skupnosti. VI. Gradbeno industrijsko podjetje „VEGRAD" Velenje TOZD Gradbena operativa Na podlagi sklepa odbora za medsebojna razmerja TOZD se objavljajo prosta delovna mesta: 1. Vodja sektorja Velenje itd. 2. Tehnolog v elektro oddelku itd. 3 VK - elekuičar itd. Za vsa delovna mesta je obvezna poizkusna doba. Pripomba: 1. Delovna mesta se sama ne objavljajo. 2. Kdaj bodo kandidati zvedeli koliko časa bodo v poskusni dobi? ? ? Pripis uredništva: V Našem času objavljamo obvestila in razpise v takšni obliki in z vsebino, kot jo posreduje naročnik. ličnejše svobodne dejavnosti v centru in izven njega sociologinja, skupaj z mnogimi učitelji, vzgojitelji in drugimi delavci. Mladi si na tak način privzgaja-jo potrebe po ustvarjalnem, to je vsebinskem in družbeno dejavnem vsakdanu. V RŠC se zavedajo, da je potrebno v šolah, od njih in izven njih pospešiti osveščanje ljudi o pomenu skrbi za prosti čas mladih ter postopno odstranjevati tradicionalne predstave o šolah kot predvsem izobraževalnih ustanovah, ne pa tudi v zadostni meri vzgojnih. Mladi in skupaj z njimi vsi drugi moramo spoznati, da je vsako ustvarjalno delo prosti čas in prosti čas ustvarjalno delo, to je razvoj vseh vrst človekovih sposobnosti. Zato se je RŠC vključil v delo kolokvija z referatom: Ustvarjalnost in neustvar-jalnost učencev druge stopnje v RŠC Velenje. Odnos med delom in prostim časom predstavlja v večini teoretičnih, raziskovalnih in praktičnih delih najvažnejše vprašanje. Strokovnjaki se posvečajo največ sodobnemu življenju človeka in mlade generacije. Z delom in prostim časom se povezujejo razprave o dehumani-zaciji in humanizaciji človeka, o človeški ustvarjalnosti in svobodi, o vrednotah življenja in o družbenem napredku. Na letošnjem srečanju so udeleženci spregovorili o vprašanjih: delo in prosti čas mladih, splošni družbeno-zgodovin-ski in teoretični vidiki ter sodobne spremembe; delo v proizvodnji in prosti čas mladih delavcev; delo, izobraževanje, kultura in prosti čas otrok in mladine ter delo in ustvarjalnost v prostem času mladih. Organizatorji so v želji, da bi razvijali interdisciplinarni pristop in da bi kar najtesneje povezali prakso s teorijo, povabili k sodelovanju pedagoge, psihologe, psihiatre, sociologe, arhitekte, urbaniste, filozofe, umetnike, kulturne delavce, ekonomiste in družbenopolitične delavce. Čez sto strokovnjakov je opravilo del obsežne naloge predvsem zavoljo tega, ker se vse bolj širi krog prijateljev tovrstnih srečanj. RŠC je v svojem prispevku predstavil šolski center in njegove posebnosti, ki ga spremljajo pri vzgojnih in izobraževalnih prizadevanjih. Označili so pomen, ki ga imajo svobodne dejavnosti v šolali, domovih in v občini kot širšem prostoru, kjer učenci preko najrazličnejših interesnih organizacij, kulturnih ustanov ipd., najdejo možnosti za preživljanje prostega časa. Spregovorili so o zastavljenem delu samoupravnih organov, ki skrbijo za organizacijo in delovanje svobodnih dejavnosti učencev v okviru šol in domov RŠC ter o enotni metodologiji dela za vnaprej, pa še o novih razsežnostih teh dejavnosti. Referat RŠC je objavil kmalu po kolokviju radio Beograd, natisnjen pa bo v knjigi z naslovom Osmi jugoslovanski kolokvij o prostem času, ki jo bodo izdali organizatorji. MARJETKA EBERLINC Ž Št. 13 (372) - 1. aprila 1977 NAS CAS \ Elektra: Radenska — Pomurje 90:70 (41:35) Košarkarji Elektre so v borbi za eno boljših mest pri vrhu lestvice slovenske košarkarske lige dosegli še dve točki. V 19. kolu so premagali ekipo Radenska - Pomurje z rezultatom 90:70 (41:35) Gostje so bili precej slabši od Šoštanjčanov zato so za Elektro igrali mlajši igralci, in pokazali dobro igro. Koše so dosegli: Janko Jošt 17, Stanko Breznik 17, Kristan 12, Hliš, Srečko Jošt 8, in Jerič po 8, Fuerst 7, Peter Breznik in Ramšak 4, Verdnik 3 in Koče-var 2. Na lestvici vodi s precejšnjo prednostjo ekipa Domžal. Elektra je na 4 mestu z 22 točkami, kolikor jih ima tudi Branik iz Maribora. Mate Parlov spet v Velenju Evropski prvak v poltežki kategoriji Mate Parlov je včeraj prišel znova v Velenje. Zaradi izredno prisrčnega sprejema, ki ga je bil deležen v začetku marca, ko je v Rdeči dvorani premagal francoskega profesionalca Ponceleta, je sklenil, da kot gost Rdeče dvorane pride na štirinajstdnevne priprave za bližnji dvoboj s Spancem Fi-lom v Velenje. Podobno kot ob prvem obisku v Velenju se je Mate Parlov tudi tokrat rad odzval našemu vabilu in bo v nedeljo ob 11.50 gost Radia Velenje. Seveda bomo ta pogovor izkoristili tudi za to, da bomo zvedeli več podrobnosti v zvezi z odpovedanim dvobojem z Italijanom Adinolfijem. Danes ob 17. uri pa bo Mate Parlov že imel prvi trening v Rdeči dvorani. Njegov nasprotnik bo Italijan Lorenzo Zanon. Ena izmed številnih nevarnih akcij pred vratarjem gostujočega moštva Valičem. Pri žogi je Stevanovič, akcijo pa spremljata Hohnjec in Čamernik. (Posnetek: S. Vovk) o ŠAH Goršek občinski prvak Najbopi šahisti velenjske občine so končali občinsko člansko prvenstvo za leto 1977. Pravico nastopa so imeli igralci od III. kategorije navzgor. Med de- setimi igralci je zmagal Milan Goršek s 7,5 točkami, sledijo: Drago Kristan 7, Franc Stropnik 4, Bojan Ambrož 3,5, Ivan Hojan 3, Ernest Špeh 3, Vede-nik Tone 3 itd. Uspešni na prvenstvu slovenskih mest Na 23. hitropoteznem prvenstvu slovenskih mest v Domžalah so velenjski šahisti dosegli v drugi finalni skupini 3. mesto (to je 15. mesto v skupni uvrstitvi). Zmagala je ekipa Ljubljane pred Mariborom in Celjem. V drugi finalni skupini je zmagala ekipa Ptuja pred Stoži-cami in Velenjem, sledijo Jesenice, Slovenj Gradec, Kranj itd. Za Velenje so igrali Cvar, La-bus, Goršek, Kristan, Stropnik, Vedenik in Pevnik. Lep uspeh je dosegla mladinska ekipa Velenja, ki je osvojila v 1. finalni skupini 7. mesto. Zmagala je ekipa Kočevja pred Ljubljano, Mariborom, Kranjem itd. Za Velenje so igrali Ambrož, Pogorelčnik, Matko in Lemež. H. J. • ATLETIKA Velenjčana opravičilo nastop na BK Na 22 balkanskem prvenstvu v krosu, bil je v Grčiji v mestu Tripolisu so se jugoslovanski re-prezentanti slabše izkazali kot na prejšnjih prvenstvih. Člana atletskega kluba Velenje sta opravičila svoj reprezentančni nastop. Andreja Šverc je dosegla 8. mesto v teku članic na 4000 m za najboljšo jugoslovansko Bredo Perger, ki je bila sedma, Nada Šober iz Raven na Koroškem je osvojila 9. mesto. Ekipno so Jugoslo-vanke osvojile 3. mesto za Romunijo in Bolgarijo. Stanko Miklavžina je bil najmlajši udeleženec prvenstva in je v konkurenci mladincev bil 16. in drugi najbolje uvrščen Jugoslovan, kar je vsekakor lep uspeh mladega atleta. • SMUČANJE Gorenjčani tekmovali Na smučiščih Sorške planine so se srečali delavci združenih podjetij Iskra in sestavljene organizacije združenega dela Gorenje. Komisija za šport in rekreacijo pri sindikalnem odboru ZP Iskra je priredila v okvira II. zimsko športnih iger, tekmovanje v veleslalomu v dveh ženskih in štirih moških konkurencah. Največ uspeha so imeli smučarji Iskre, saj so smučarji Iskre osvojili vsa prva mesta. Izmed delavcev Gorenja je največji uspeh dosegla Rozmanova iz Mute z osvojenim dragim mestom pri ženskah do 30 let Uvrstitve po kategorijah: Ženske nad 30 let: Manja Pire (Iskra), 5. Marija Melanšek (Gorenje TGO) Ženske do 30 let: 1. Jana Hafner (Iskra), 2. Mira Rozman (Gorenje Muta), 7. Milena Dvoijaic, 8. Irena Lakovšek (obe Gorenje — Fecro). Moški nad 45 let: 1. Milan Beznik (Iskra), 5. Gregor Hinko (Gorenje - Fecro), 13. Franc Zohar (Gorenje TGO). Moški od 35. do 45. let: 1. Tone Gartner (Iskra), 10. Ivan Ravnjak, 12. Jurij Veršec (oba Gorenje, TGO), 14. Alojz Gregor, 16. Ivan Goričan (oba Gorenje). Moški od 25. do 35. let: 1. Ivan Mohorčič (Iskra), 4. Vili Santner (Gorenje - Fecro), 11 Drago Dreu (Gorenje TGO), 14 Janko Osrajnik (Gorenje - Mu ta), 15. Anton Ravnjak (Go renje TGO) Moški do 25. let: 1. Ivan Parte (Iskra), 6. Boris Koran (Gorenje TGO Velenje), 7. Jože Kotta (Gorenje Muta), 8. Milan Žohar (Gorenje TGO) itd. Delavci SDK smučali Na Pungartu so imeli IV. zimske športne igre delavci Službe družbenega knjigovodstva Slovenije. Tekmovali so v sankanju, veleslalomu in teku. Med številnimi tekmovalci iz Ljubljane, Kranja in drugih podružnic SDK so sodelovali tudi štirje predstavniki velenjske podružnice SDK. Najuspešnejši je bil Jakob Grošl, ki je zmagal v konkurenci tekačev. Izkazali sta se tudi Jožica Hleb in Fanika German v veleslalomu, ki sta se uvrstili na 7. oz. 10. mesto. Pavla Karče pa je bila diskvalificirana. Uspeli nastop bo prav ggtovo spodbudil še ostale delavce velenjske SDK k zdravemu športnemu razvedrilu. • NOGOMET Uspešno nadaljevanje prvenstva Preteklo nedeljo so znova oživela nogometna igrišča. Za točke in čimboljšo uvrstitev na lestvici se bodo borih nogometaši v spomladanskem delu prvenstva slovenske nogometne lige. Oba predstavnika velenjske občine v tem tekmovanju, Rudar in Šmartno sta v nadaljevanju prvenstva odlično starta-la. Smarčani so zmagali v Ljubljani, Rudar pa je prepričljivo premagal nogometaše Primorja. Rudar (V): Primorje 4:0(3:0) Več kot 1000 ljubiteljev nogometa je na stadionu ob jezera pozdravilo visoko zmago domačih nogometašev nad moštvom Primoija iz Ajdovščine z rezultatom 4:0 (3:0). Velenjčani so v vsem prekašali svoje nasprotnike in že v prvem delu dosegli tri lepe gole, ki sta jih dosegla - Čamernik in Bešvir (2). - ' Tudi v dragem delu se je igra odvijala večinoma pred vrati gostov in le požrtvovalna obramba rešila hujšega poraza gostujočega moštva. Končni rezultat so Velenjčani dosegli po nevarnem napadu, ko je obrambni igralec gostov poslal žogo v lastni gol. Za rudarja so igrali: - Lazič, Djurič, Softič, (D. Frangeš), Rusmir, Hudarin, R. Frangeš, Bešvir, Stevanovič, Hohnjec, Topčič, Čamernik. Slavija: Šmartno 0:5(0:0) Nogometaši iz Šmartnega ob Paki so v Vevčah dosegli visoko zmago nad domačo Slavijo z rezultatom 5:0 (0:0). V prvem delu so se domačini dobro upirali boljšim Šmarča-nom, ki pa so jih po odmoru povsem nadigrali in dosegli kar pet golov. Po priložnostih, ki so jih imeli gostje bi bil lahko rezultat še višji. Gole so dosegli: Prašnikar 2, Omladič 2, Reber-šak in Motoh. Za- Šmartno so igrali: Filipo-vič, Podvratnik, Hanžekovič, Železnik, G. Omladič, Reber-šak, Motoh, Hribernik, Podgoršek (Hren), Prešnikar, A. Omladič. Rezultati ostalih srečanj 12. kola SNL Litija: Ilirija 1:0(1:0), Izola: Pohorje 1:0 (0:0), Mura: Rudar (T 4:0 (2:0), Kladivar: Železničar 1:0(0:0) • ROKOMET Točke rokometašem Nadaljevanje prvenstva v moški in ženski slovenski rokometni ligi so Šoštanjčani zmagali v Ajdovščini, zmagi pa sta dosegli tudi ženski ekipi Velenja in Šmartnega ob Paki. Mlinotest: Šoštanj 27:30 (15:16) Rokometaši Šoštanja v Ajdovščini dosegli prvo zmago v spomladanskem prvenstvu slovenske rokometne lige. Premagali so ekipo Mlinotesta z rezultatom 30:27 (16:15). Šoštanjčani so šele v dragem delu igre dosegli prednost, ki jim je zadostovala za končno zmago. Najbolj sta se pri zmagovalcih izkazala brata Jančič, ki sta dosegla kar 23 golov Janko 10 in Franc 13. Ostale zadetke so dosegli Kompan, Majhen in Stvarnik vsi po 2. V soboto igrajo Šoštanjčani doma z rokometaši Ormoža. Brežice: Velenje 11:13(7:7) Velenjčanke so z zmago v Brežicah pokazale, da so dobro pripravljene za nadaljevanje prvenstva v slovenski rokometni ligi. V začetku so Velenjčanke dosegle prednost v golih, vendar so domačinke do odmora rezultat izenačile. Šele proti koncu so si rokometaši Velenja zagotovile zmago. Tekma je bila zelo borbena saj je večina golov bilo doseženih iz kazenskih strelov. Gole so dosegle: Podpečan 10, Pocajt 2 in Podbregar enega. Izola: Šmartno 12:13(7:7) Rokometašice Šmartnega so s težavo premagale domačinke s tesnim izidom 13:12 (7:7). Igra je bila skoraj ves čas izenačena, nobena ekipa ni uspela doseči večje prednosti v golih. Na koncu pa so bile spretnejše Šmar-čanke in Urankaijeva je dosegla zmagoviti zadetek. Gole so dosegle: Kolenc 5, Šmerc in Urankar po 4. • KOŠARKA TOPLI MONTAŽNI DIMNIK Z GIBLJIVO KISLOODPORNO OGNJESTALNO SAMOTNO CEVJO TO-MO-DI . m mmi — MONTAŽNO INDUSTRIJSKO PODJETJE 61000 LJUBLJANA, Opekarska 13 tel. 22-113, 20-641 TELEX 31420 YU KIP Informacije in strokovni nasveti v vseh trgovinah z gradbenim materialom. Plavalni klub Velenje je organiziral v soboto v velenjskem plavalnem bazenu občinsko prvenstvo v plavanju za pionirje in pionirke. Tekmovanja seje udeležilo 73 plavalcev iz osnovnih šol Miha Pintar Toledo, Gustav Šilih, Anton Aškerc (vse Velenje), Biba Roeck Šoštanj ter učenci velenjske posebne šole ter osnovne šole iz Topolšice. Občinska telesnokulturna skupnost je zmagovalcem podelili lepe diplome. Na sliki zmagovalci: Katja Žibert — osnovna šola Gustav Šilih: prv« med starejšimi pionirkami na 50 metrov kravi in 50 metrov prsno, Nataša Raspotnik — OŠ Anton Aškerc prva na 50 m prsno in 50 m kravi med mlajšimi pionirkami, Matjaž Gaberšek - Miha Pintar Toledo: prvi na 50 m kravi in 50 m prsno med starejšimi pionirji. Čepita Matjaž Kučara, prvi na 50 m kravi in Boštjan Vučina, kije občinski prvak na 50 m prsno (oba v kategoriji mlajših pionirjev). Zadnji zunanji blok, pri katerem se Samotna cev popolnoma skrije tako, da od zgornjega roba cevi do zgornjega roba zunanjega bloka ostane po višini še 2 — 4 cm prostora. Mineralna ali steklena vrv se vstavi samo v vogalih zunanjih blokov tako, da jo centrično pritisnejo rebra Samotnih cevi. Fasadna opeka se zida od konzole plošče do konca dimnika. Žične spone ali mehka žica, s katero cevi med seboj zvežemo. Konzolna plošča je za širino fasade opeke večje dimenzije. Montira se pod streho v podstrešju. Notranja šamotna cev, ki se med seboj po višini v utor na utor veže s Samotno malto ali kitom in najmanj dvakrat diagonalno žično sponko. Zgornja dimna vratca za čiščenje dimnika ali peč Odbojni blok Spodnja dimna vratca za čiščenje dimnika Prvi zunanji plašč Krovna ploSča je za širino fasade opeke širša kot so zunanji bloki Mineralna ali steklena volna, s katero pri zadnji Samotni cevi zapremo zračne komore Betonska podloga, katera izpolnjuje polovico višine prvega zunanjega plašča vas obveščevalec delna omara, trised in dva fotelja). Ogled možen vsak dan od 19. ure dalje. Janez Dolinar, Foitova 8, Velenje. USLUŽBENEC TGO GORENJE išče sobo s souporabo kopalnice, kjerkoli v Velenju ali najbližji okolici. Šifra „Plačilo po dogovoru". FPetek, 1. april: Hugo SSobota, 2. april: Franc fNedelja, 3. april: Helena Ponedeljek, 4. april: Izidor TTorek, 5. april: Vincenc SSreda, 6. april: Mira ČCetrtek, 7. april: Ivo VVelenje: 1. 4. 1977 od 7. ure dr. Peter KCopitar 2. 4. 1977 do 7. ure dr. Peter KCopitar 2. 4. 1977 od 7. ure dr. Pavle CGrošelj 4. 4. 1977 do 7. ure dr. Pavle GJrošelj 4. 4. 1977 od 7. ure dir. Franc Kotnik 5. 4. 1977 do 7. ure dir. Franc Kotnik Šoštanj: 1. 4. 1977 od 7. ure dr. Bog-ddan Menih 4. 4. 1977 do 7. ure dr. Bog-dian Menih REDNI KINO VELENJE 1. 4. - petek ob 17.30 in 19.30 NEPREMAGLJIVI BOKSAR - hongkonški avanturistični film. Režija: Cheng Chang Ho. Igrajo: Lo Leih, Wang Ping, Sung Ying Ying 2. 4. - sobota ob 17.30 in 19.30 NEPREMAGLJIVI BOKSAR - hongkonški avanturistični film 3. 4. - nedelja ob 17.30 in 19.30 NEPREMAGLJIVI BOKSAR - hongkonški avanturistični film 4. 4. - ponedeljek ob 17.30 in 19.30 VONJ ŽENE - itali-jan Ri: Agostina Belli 5. 4. - torek ob 17.30 in 19.30 NENAVADNE TATVINE - švicarsko-francoska kri-minalka. Režija: Claude Goret' ta. Igrajo: Marlene Jobert, Ge-rard Depardieu 6. 4. - sreda ob 17.30 in 19.30 NENAVADNE TATVINE — švicarsko-francoska kri-minalka 7. 4. - četrtek ob 17.30 in 19.30 VAMPIRJEVE LJUBICE — angleški barvni film. Režija: Ray Ward Baker. Igrajo: Ingrid Pitt, Peter Cushing janski barvni film. Režija: Dino lisi. Igrajo: Vitorio Gassman, RRAZSTAVI V galeriji Kulturnega centra VVelenje je odprta razstava slik alakademskega slikarja Leona Ko-pporca iz Ljubljane. Razstava bo oodprta do 30. marca 1977 vsak ddelovni dan od 9. do 18. ure, v scoboto j?a od 9. do 13. ure. V foyerju Doma kulture v Šooštanju si lahko ogledate raz-stitavo ročnih in likovnih del irinvalidov občine Velenje. PPETKOV KULTURNI VEČER W ŠOŠTANJU V foyeiju Doma kulture v ŠČoštanju bo v petek, 1. aprila 13977 ob 18. uri, kulturni večer, naa katerem bo nastopil A^NDRES VALDES, profesor ppantomimike iz Ljubljane. Pro-g^ram: govornik; človek in lepi-1qo; slikar; egoist; šport in profe-SGor. PPETKOV KULTURNI VEČER WVELENJU V knjižnici Kulturnega cen-trtra Velenje bo v petek, 1. aprila 19977 ob 19. uri kulturni večer. GSost večera bo profesor panto-mnimike iz Ljubljane ANDRES VVALDES. Nastopil bo z istim pprogramom kot v Šoštanju. KK0NCERT ORKESTRA SLO-VVENSKE FILHARMONUE V domu kulture v Velenju bo v i petek, 1. aprila 1977 ob 20.. uuri koncert orkestra Slovenske fiFilharmonije. Na sporedu je .JMConcert za oboo in orkester . J.f. Haydna in , ,111. simfonija -E£roica" Ludwiga van Beethov-naia. Solist bo Drago Golob, obboa. Dirigent: Anton Nanut. Istega dne ob 17.30 uri bo latodinski koncert KINO - GLEDALIŠČE VELENJE 3. 4. — nedelja ob 10. uri otroška matineja MALI INDIJANEC - ameriški vvestern film 4. 4. — ponedeljek ob 20. uri NI DIMA BREZ OGNJA -francosko italijanska politična drama. Režija: Andre Kajat. Igrajo: Anni Girardot, Mireille Darc KINO ŠOŠTANJ 2. 4. - sobota ob 16. uri otroška matineja MALI INDIJANEC — ameriški vvestern film, ob 19.30 NI DIMA BREZ OGNJA - francosko-italijanska politična drama. Režija: Andre Kajat. Igrajo: Anni Girardot, Mireille Darc 3. 4. - nedelja ob 17.30 in 19.30 VONJ ŽENE - italijanski barvni film. Režija: Dino Risi. Igrajo: Vitorio Gassman, Agostina Belli 4. 4. - ponedeljek ob 17.30 in 19.30 NEPREMAGLJIVI BOKSAR: hongkonški avanturistični film. Režija: Cheng Chang Ho. Igrajo: Lo Leih, Wang Ping, Sung Ying Yin 6. 4. - sreda ob 19.30 VAMPIRJEVE LJUBICE - angleški barvni film. Režija: Ray Ward Baker. Igrajo: Ingrid Pitt, Peter Cushing 7. 4. - četrtek ob 19.30 NENAVADNE TATVINE - švicarsko-francoska kriminalka. Režija: Claude Goretta. Igrajo: Marlene Jobert, Gerard Depardieu KINO TOPOLŠICA 3. 4. - nedelja ob 15. uri NEPREMAGLJIVI BOKSAR -hongkonški avanturistični film STANOVANJE V VELENJU aliili v okolici išče družina z maj-hmnim otrokom. Plačamo za leto dnini vnaprej. Ponudbe pošljite popod šifro „Miren dom". Franc UrUrlep, Mali vrh 5, Šmartno ob PaPaki. UOJGODNO PRODAM komplet-nono opremo za dnevno sobo (tri- PODJETJE ZA DISTRIBUCIJO TOPLOTE p. O. »TOPLOVOD« VELENJE Komisija za medsebojna razmerja objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. BLAGAJNIK - FAKTURIST - za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) Nastop službe 15. 5. 1977 2. ADMINISTRATOR V TEHNIČNEM SEKTORJU - za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) Nastop službe 15. 5. 1977 3. KV ELEKTRIČAR - za nedoločen čas Pogoji: Pod 1) končana ekonomska srednja šola ter najmanj 2 leti delovnih izkušenj pod 2) končana administrativna šola pod 3) Končana poklicna šola elektro smeri Za delovna mesta pod 1 in 2 obstoja možnost kasnejše redne zaposlitve. Pismene vloge z dokazilom o izobrazbi pošljite na naslov: podjetje za distribucijo toplote TOPLOVOD Velenje - komisija za medsebojna razmerja v 8 dneh po objavi. gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenja gorenje gorenje gorenje gorenje gorenja gorenja gorenje gorenja gorenje GORENJE TGO VELENJE KOMISIJA ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA DELAVCEV DSSS objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. VODJA KONTROLNIH TEHNOLOGOV 2. VODJA KNJIGOVODSTVA TOZD 3. RAČUNOVODJA Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1 — višja strokovna izobrazba elektro ali strojne stroke, — pasivno znanje enega svetovnega jezika, — 2 leti delovnih izkušenj v proizvodnji; pod 2 — ekonomski tehnik, — 4 leta delovnih izkušenj v računovodstvu; pod 3 — ekonomist, — 5 let delovnih izkušenj v računovodstvu. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti in delovnih izkušnjah Kadrovski operativi, GORENJE TGO Velenje. Rok za vložitev prijav je 15 dni po dnevu objave. gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenja gorenja gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje V Vjelenju je odprt nov KOZMETIČNI ATELJE Mirjana MUNDA, Celjska 39. Delovni čas od 9. do 12. in od 15. do 19. ure, v soboto od 8. do 12. ure. Priporočam se za obisk! TRGOVSKA IN PROIZVODNA OZD ERA VELENJE DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB OBJAV L J A naslednja prosta delovna mesta: - ORGANIZATOR pri službi za ekonomiko in organizacijo Pogoj: VS in 3 leta delovnih izkušenj ekonom, ali organizacijske smeri - VODJA FINANČNE OPERATIVE pri finančno računovodski službi Pogoj: VŠ in 3 leta delovnih izkušenj v finanč. računovodski službi. kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev kadrovski službi „ERA" Velenje — Jenkova 6. Objava velja do zasedbe delovnega mesta. gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenja gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenj« gorenje gorenje gorenja gorenje gorenje gorenja gorenja GORENJE TGO VELENJE RAZPISNA KOMISIJA TOZD ŠTEDILNIKI razpisuje prosto delovno mesto VODJA TOZD ŠTEDILNI KI Na razpisano delovno mesto je lahko imenovan, kdor izpolnjuje naslednje pogoje: — je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, — da ima srednjo ali višjo izobrazbo, — da ima 5 let prakse, od tega 3 leta na vodstvenih delovnih mestih v TOZD ali delovni organizaciji, — je moralno in politično neoporečen, — da njegovo dosedanje delo jamči, da bodo doseženi sprejeti cilji TOZD in cilji delovne organizacije ob načelu solidarnosti in vzajemnosti delovne organizacije. Prijave z dokazili o strokovnosti, delovnih izkušnjah in potrdilom o nekaznovanju pošljite na naslov GORENJE TGO Velenje, kadrovska operativa. Rok za vložitev prijav je 15 dni od dneva objave razpisa. gorenje gorenja gorenje gorenja gorenja gorenje gorenje gorenj« gorenj« gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenj« gorenie gorenje gorenje gorenje gorenja ZBOR DELAVCEV delovne skupnosti skupnih služb. VZGOJNO IZOBRAŽEVALNEGA ZAVODA VELENJE objavlja prosto delovno mesto STROJEPISKE s polnim delovnim časom za nedoločen čas Pogoji: dveletna ali štiriletna administrativna šola z obvladanjem strojepisja, zaželena praksa.