Lcto LXX. ŠL 194 L)«M)aaa, srcda !$• sigasta 1«I7 Cmmi Din 1-- izhaja vsak dan popoidne, lzvzemSl oeđelje In praznike. — InacrmU do 80 petit vrst a OIđ 2, do 100 vrst a Dio 2.50, od 100 do 800 vrst a Dto 8, večji Inseratt petit vrsta Din 4,—» Popust po dogovoru! inseratnl davek poeebej. — »Slovenski Narod** velja mesečno v Jugoslaviji Dto 12.—, sa inozemstvo Din 25.—. RofcopisJ se ne vračajo. UREDNIŠTVO Dl UFRAVNIftTVO LJUBLJANA. BamOjgm aHca ft*, f Telefon: 31-22, 31-23. Sl-Jt 81-35 to 81-98 Pođrn i ni ce: MARIBOR, Strosamaverjeva 8b — NOVO MESTO, Ljubljanska c, telefon it. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon it, 65; podružnica oprave: Kocenova uL 2, telefon it, 190 — JBSENTCE: Ot> kolodvoru 101. Poetna hranUnlca v Ljubljani ft 10.351 Prcobrat na kitajskih frontah Pred pričetkom velike japonske ofenzive proti $angha)u — Prodor proti Zunanji Mongoliji in preko nankovškega prelaza Sanghaj, 25. avgusta. p. Med kitajskim prebivalstvom so izzvale veliko vznemirje-nje vesti o pohodu velike japonske vojske }a se je v posleđnjih dveh dr.'b pričela lzkrcavati z večjega števila transportnih ladij na kopno ob izlivu reke Huangpu v Jangcekiang. Inozemski vojaški opazoval-ci cenijo število japonskega vojaštva, ki to ga iz Japonske poslali proti šanghaju, r.a 60.000 vojakov. Glavna siia te japonske vojske se nahaja sedaj med vasjo Lujuho in kitajsko trdnjavo Vusung. O okolici Vusunga so si Japonci že zgradili obalne utrdbe za obrambo proti Kitajcem, ki si mnogo prizadevajo, da Japonce poženejo nazaj na ladje. Poveljnik japonske vojske je izjavil, da ne namerava prodreti takoj proti Sanghaju, mednarodni vojaški krogi sodijo, da pričakujejo Japonci pred šang-hajem nova ojaćenja in predvsem novih transportov vojnega materijala, ker jim njihova ofenziva od Vusimga proti jugu ne bi mnogo koristila, če bi ne bili dovolj opremljeni za eventualne resnejše boje. Izkrcavanje pod točo kitajskih granat V teku izkrcevainih operacij teh štirih japonskih divizij je prišlo po kitajskih in-formacijah neposredno ob obrržju Jang-cekianga, pono\Tio do hudih spopadov, pri katerih so imeli Japonci velike izgube. 2 japonskih transportnih ladij so s*> najprej izkrcale tako zvane kompanije smrti, ki so z oklopnim; motornimi čolni priplule do obrežia in si tam kljub hudemu kitaj-skemu obstreljevanju priborile prve pedi kitajske zemlje. Ti oddelki Japoncev so bili zdecimirani, Japonci so se iskrcavali na. 12 različnih krajih, le na štirih se jim je zkrcavanje posrećilo, dnigod so jim g-a kitajske baterije onemogočile s silnim zapornim ognjem iz velikih topov. Pa tuđi na dotičnih štirih krajih so se neprestano vr-stili neprestani boji na nož. Vprav ome-njenim k opipani jam smrti se imajo Ja-ponri zahvaliti, da se jim je izkrcavanje nazaduje vendarle posrećilo. Japonska voj ska Fj. je uredila svoj glavni stan v blizini vaši Venčaupang. Pred odločilno bitko Vrhovno poveljstvo kitajske vojske je med tem že pričelo reorganizirati svoj obra mbni sistem in je poslalo na sever proti Vusungu 6 kitajskih divizij. da takoj spo-Cetka ustavi jo pripravljajoco se japonsko ofenzivo. Pri Vusungu so se že prieele prve borbe. Manjši oddelek japonske voj-Fke je blizu vasice Ljuho 11 km severno o-i poslednjega šanghajskega okraja Ki-an^vana s silnim naskokom predrl kitajsko fronto in zavzel prve kitajske postojanke. Po iaponskih informacijah se je Japoncem posrećilo prodreti za dober km proti jugu. Kitajci izgubljenih postojank nišo već zasedli, pač pa so na tem mestu takoj zelo ojaćili svoje odielke. Borbe v mestu Japonsko brodovje je včeraj dopoldne okrog 10. znova priče *o bombardirati kitajske topniške postojanke v Putungu. V pićlih 5 minutah je eksplodiralo v tem okraju kar 23 japonskih granat. Nastalo je spet već požarov. Kitajska artiljerija, ki je bila razmeščena po tem okraju, pa je skupno s topništvom v Kiangmanu ne-mudoma reagirala in kmalu so bile japonske vojne ladje v Huangpuju v križ-nem ognju kitajskih topov. Topovi v Ki-angvanu so moćno obstreljevali tuđi japonske postojanke v Hongkevu, kjer je vćeraj prav tako izbruhnilo nekaj novih požarov. V ostalem pa na šanghajski fronti včeraj popoidne ni nastala nikaka važ-nejša sprememba. Angleška ojačenja Glede na najnovejšo japonsko ofenzivo proti šanghaju, je bila angleska križarka v-Stiffolk- nemudoma odposlana v Hong-kong1, od koder bo prepeljala v Sanghaj 2 bataijona angleskega vojastva. V Kal-kuti sta se 2 indijska polka že pripravila na odhod v Sanghaj. Te ćete bo pripeljal na Kitajsko an^lški pamik >Elephantr. Tuđi iz Singapoora nameravajo bataljon angleškega vojaStva odposlati v šanghaj. Nadalje se je izvedelo, da bodo Italijani iz vzhodne Afrike odposlali v fianghaj bataljon grenadirjev. Na ta način se bo šte-vilo mednarodnih čet v šan^haju ie v bližnjih dnch dvignilo na približno 20.000 vojakov. Kvantunška armađa prodira proti Zun. Mongoliji Kakor znano, je kvantuška armada pi-edvćerajšnjim zavzela Kalgan. Včeraj dopoldne je prićela prodirati proti severo-zapadu in je po japonskih vesteh zavzela Kvanćuan 15 km daieč od Kalgana, ki lezi ob važni prometni zvezi med Notranjo in Zunanjo Mongolijo. Većji oddelki te vojske pa so hkratu zaćeli prodirati proti jugu in so zavzeli Sujuan ob železniSki progi Kalgaa-Pekmg 10 km južno Kal-garJL. Tako se je znaftla velika kitajska armaprej*-cn. Mossolini bo priso- stvoval netnškim manevrom Berlin, 25. avpt^ta. br. V tukajAn>iii poli-tK-.iiih kroirih že nok.ij t^asa kroftijo ^ovo-ri-ce. da h-> Mut*t>liiii koncerni poletja ali pri-6otkom jtNS^ni Hi riorju vrnil o4)is-k. Kakor znano jra >* Hitler jK>s<»tH pn^llan^im v Benetkah. Herlinslki unidni kro^i geKo Mnt*olini. kakor vbc ka/o, j>ri-šel v Nem^ijo v drupi |H»l<>vici me»wa **<*!>-tombra in tedaj prii*4Wtvova! nemSklin vodnim vajaoi, ki jio t»o«U> prj»uirjra in e« na*o ra7-širilc proti vz.hodu. Sretii t^h manevrov bo priftel Mus»>lmi tmdi v Berlin. Budimpešta, 35. avirnsU br. V i\ei\ % vestmi, da ho bo itAlij.'uu>ki miniptxski pr«»l-Sfvlni'k uilele-Lil letoSnjih jet*«*nsikiti manpv-rov nomSce vo>ke, >«<> se t\i davi pojavile •fovoiricp. da bo o*i tej priltki MiuftAolini po-se-til tildi Rudjmpe^to. V avistrijinkih kopa-Iišćili, kjer ?o so v r»ot^ltNinji!i avi se je pripeljal v London, da se ude-Ježi DaTx>vedanria posvetovanja nekateril/ članov vlade in strokovnjakov zunanjegu, vojnegfa in mornariškega ministrstva. Mi-nistrski predsednik se namerava jutri zju-traj vrniti nazaj na škotsko. Mondonski politični krogi pripisrujejo današnji kon-ferenci državnikov velik pomen. Poleg* Chamberlaina in Edena se je bodo udele-žili vojni minister Belisha., Edenov namc-stnik lord Halifax, državni podtajnik Van-sittard in dr. Konferenca bo posvećena predvsem najnovejšim dogodkom na Kita jskem. Ang-leška vlada je prejela informacije, da se Japonci pripravljajo na zasedbo Cing-taua, g*la\Tie žantunške luke, in Kantona v južni Kitajski. Tako nameravajo Kitajce odrinit* od morja. Ce bi izvedli svoje namere. bi to pK>menilo najvećjo nevarnost za angleške interese na Dalj-nem vzhodu. Predvsem bi Kitajska ne mogla već odplačevati tako zvanega srebrne-ga posojila, za katerega je Angliji za-stavila svoje pomorske carinske dohodke. Anglija bi rada nadalje pospešila pogaja-nja za nevtralizacijo šanghajskega podro-čja, na katerem je angažiranih okrog 170 milijonov funtov šterlingov angleškega kapitala. Kakor znano, japonska vlada urad-no še zmerom ni odgovorila na angleške predloge o tej zadevi. Nankinška vlada je v svojem včerajšnjem odgovoru te predloge načelno sprejel a, toda pod pogojem, da nanje pristanejo tuđi Japonci. Po informacijah iz krogov iz japonske-ga pK>slaništva v Londonu pa bodo za to-kijsko vlado postali aktualni Sele po japonski ofenzivi, ki se je pravkar pričela severno od šanghaja. Japonci se nadejajo, da bodo s to ofenzivo Kitajce docela pre-gnali s šanghajskega podroćja. sele v tem primeru bodo deloma pristali na angleSke predloge. Siahtevali pa bodo učinkovite garancije za varnost zivljenj in imetja svojih državljanov v šangfhaju. Tako bodo konkretno zahtevali popohi umik kitaj-skega elementa s Šanghajskega ozemlja. Vp^ašanje je, kakSno btaJiSče bodo na današnji konferenci v Londonu zavzeli na-pram takim japonskim pogojem. Nova ojačenja angleSkih čet v feanghaju, kakor tuđi odločna zahteva po odSkodnini za uni-Čeno angleško imetje kažejo, da Anglezi nikakor ne nameravajo odreci se svojim interesom v danghaju. Zaradi tega 90 bili tuđi že izdani ukrepi, po katerih naj bi se v bodoče Anglezi već ne evakuirali iz šanghaja. Chamberlain se namerava na danaSnji konferenci podrobno x>oučiti tuđi o nadalj-njem zbližanju z Italijo in proučiti zlasti Mussolinijev palermski govor, na katerega bo, kakor vse kaže, odgovoru o prvi pri-hodnji priliki. Đt. Beneš na Moravskem Prezidentove izjave a delavsklh in manjžinsfcih vprašanjih Praga, 24. avgusta. A A. Predsednik če-škoslovaške republike dr. Edvard Bcn^š je drugi dan svojega uradnega potovanja po Moravskem obiskal važno industrijsko src-disče Moravsko Ostravo in mesto Opavo. Iz Olomouca je krenil včeraj zjutraj v Moravsko Ostravo, kjer so ga sprejeli zastop-niki oblasti, predstavniki velikTh industrijski podjetij v Vitkovicah in okolici ter delavski zastopnik. \r svojem odgovoru na pozdrav župana Moravske Ostrave se je dr. Beneš zahvali prebivalstvu za v/orno zadržanje v social-nem. moralncm in političnem pogledu, Icar jc nov dokaz konsolidacije češkoslovaike države. Zastopnikom nemškega prebival-stva je izjavil, da je češkosfovaška vlada se*ta\*ila nacrt, po katerem hoće resiti narodnost no i-prašanje in da se bo to zgodila po načetih, ki so bila lani sprejeia in proglašena. Českoslovaška država, je ^nadalje-val dr. Beneš, je načelno uredila narodnost-no vprašanje in dala manjšinam dejansko \-se, kar jim gre. Prepričan je, da bosta manjšina in večina sodelovali pri nadalj-njem ran'oju dria\%e. da bo Čim bolje izvršila s\-oje poslanst\-o. Dr. Beneš je odšovoril tuđi ravnatelju podjerja Vitkovice Federcrju in zastopniku delavskega odbora v tej tovarni Klimi ter je izjavil, da je popolno soglasjc vseh industrijskih delavcev v tem obmejnem kraju, o katerem je govoril ravnatelj Federer. le dokaz, kako sta sodelovanje *n soglasjc vseh ljudskih slojev postala temeljna osnova vse države. Tuđi za nadaljnji gospodarski na pred ek teh krajev sta mir in red bi- stvena pogoja. Na koncu svojega govora se je zahvali 1 zastopnikom industrijskega podjetja za prispevek enega milijona če-škoslova.ških kron za nameravani prekop z reko Odro. Dr. Beneš je s svoje strani ob!jub;l vso podporo za gradnjo tega prekopa, ki bo ustvari! novo gospodarsko zve-zo z Nemčijo, kar je izjavil tuđi nedavno tega nosebnemu odposlanstvu iz Xemčije, ki se je za ta na-črt zanimalo. Dr. Beneš je v svojem nadaljnjem govoru naglasil poslanstvo, ki ga je delavski ra/red na f^"koslovaškem imelo v zadnjih 20 letih pri gradnji češkoslovaške države. če$koslo\ra$ki delavci so spoznali pravo pot socialnega raz\*oja sedanje E\rope in so zaradi tega zm'zeli po svetovni vojni stališče, ki se ni ravnalo ne po domišljiji ne po napačnih neukih Dr. BeneŠev sprejem v Moravski Ostravi in Op«vi je bil v znamenju velike manifestacije in jopolnega sodelovanja med Čehi in Nemci, kar pofrjujejo tuđi izjave zastop-nikov nemškega in češćega naroda iz Opa-ve :n njegove okolice. Lojalno sodelovanje med Semci in Čehi. je deial dr. Beneš, je delo pogumnih in svobodnih ljudi in bo ob-rodilo še lepše sado\*e, čeprav nekateri de-lajo proti njemu. To sodelovanje je eno izmed najboljših sredstev za borbo proti vojni. Tuđi v Opavi se k predsedrrk republike prepričal, da je demokratska vladavina najboljši sistem tako za ČJehe kakor za Nemce. Dartes je prezident s svojim spremstvom prisostvoval velikim vojnim vajam češkoslovaške vojske, ki se vrši/o v blizini Olomouca. Priprave za konf erenco Male antante v Sinaji Bukavreftta, 25. avgusta. br. V zunanjem ministrstvu se vr§ijo z vso intenzivnostjo priprave za zasedanje stalnega sveta dr-žav Male antante, ki se bo vršilo 30. in 31. avgusta v Sinaji. Po dosedanjih dispo-zdcijah bo češkoslovaški zunanji minister dr. Kanail Krofta prispel v Sinajo že v nedeljo z\Tećer. Jugoslovenski ministrski predsednik dr. Stoiadinović, \ '31 f. -\ > > t . l.a F S ' ^ T r ^ ' " Zunanji rninistri bodo imeli v Sinaji « seje. Ker se tam mudi tuđi kralj Karol, jih bo v svoji poletni rezidenci sprejel v skupni avdijenci. V torek rve*er bo Isđan komunike o konferenei, v katerem bodo navenavl do nienega izliva v Crno morje. Kakor pa kažejo vesti iz zanesljivih virov, je btl ta izlet opuščfn, 1- .1 ^,. -y\ ^f f*.y + , •> * 1 r b r . », >' W ^ španski republikanci obtožujejo Italijo Društvo narodov naj bi ie v septembru razprav-ljalo o protestni noti valencijske vlade — Angle* Ska rezerviranost ženeva, 25. avgusta. k. Valencijska vlada je poslala Društvu narodov noto, v kateri protestira proti poslednjim napadom na španske trgovske ladje. Za napa-dalce označuje nota italijanske podmornice, španska vlada zahteva, naj svet Dru-Stva narodov na osnovi § 11 pakta o Društvu narodov razpravlja o tej stvari te na svojem zasedanju, ki se prićne 10. septembra. Clen 11 pakta pravi, da srne članica Društva narodov opozoriti svet odnosno skupštino na sleherno okoliščino, ki bi se lahko tolmačila za motenje miru. V noti se podrobno navajajo vsi napadi na španske trgovske ladje, podatki o pod-mornicah in letalih, ki so napade izvršili. itd. Nota ugotavlja končno, da se napadi v zadnjem času nišo omejili samo na španske vode, nego so se razširili na vse Sredozemsko morje od Marseillea in Barcelone do Dardanel. O tej ne ti bo sedaj odločal ekva tonski poslanik v Londonu, ki trenutno nadome-šca glavnega tajnika Avenola. Kakor znano, se Avenol mudi v baltskih državah. Glede na dokazno gradivo, ki je noti priloženo in na obći mednorodno politični položaj, sodijo tukajšnji politični krogi, da lahko vaa zadeva postane Se aelo resna, če ne bo mogoče še o pravem času naj ti izhoda iz nastale zagate. Kakor vse kaže, angledka vlada tokrat ne bo pođprla španske note, ker si ne bi rada onemog-očila svojih pogpajanj z Italijo, ki bo na noto nedvomno zelo odločno reagirala. V takem primeru bo na zasedanju sveta DruStva narodov brtkone ii-voljen poeeben 3-članski odbor, ki bo noto proučil in kd&j pooneje predlodfeil avetu svoje poročilo o njej. Nacionalisti IP* •""• u •■■»»■•■■■ ^rmm* Parte, 25. avgusta. d. Na severni fronti ao nacionalisti včeraj nadaljevali svojo ofenzivo. Njih straže so prodrle že v Torre la Vege, ki je v zračni crti oddaljena od Santandra le ie 15 km. Okrog mesteca so zavzeli vse ceste, ki vođijo proti San-tandru, BUbau, Oviedu in Burgomi. Nadalje 90 osvojili Puento Viergo. kjer je smntanderska električna centrala. Na vsbodnem deha U fronte pa je narkmaH- sliČna brigada po padcu Castre Urdialesm zavzela več vaši. Baski ae umikajo na obeh straneh v popolnem redu in še nadalje podiiajo za seboj vse mostove in cestne nasipe. V poslednjih dveh dneh so naoionalistič-na letala sestrelila 7 republikanskih letal. Na ostalih frontah ni bilo vaznejših do-godkov. Ostavka nemškega poslanika v Salainanci Berlin, 25. avgusta. br. Kakor znano, je nemški poslanik v Salamanci general Faupel podai ostavko na s\'oj položaj. Po nekih verzijah »e je umaknil zaradi tega, ker se Franco v zadnjem času ni več ozi-ral na njegove vojaške nasvete in je v Salamanci docela previadal \7>liv maršala Badoglia odnosno njegovih zastopnikov. Po drugih informacijah pa je moral zapustiti svoj položaj, ker mu ni uspelo za-gotoviti nernlki teiki industriji eksploatacijo bogatih baflkifikih nifinikov. General Franco se je sporazumel z Anglezi in jim prepustil tuđi za bodoče vso produkcijo želesie rude v severni španiji. Zato je pa doaegel, da 10 mu Anglezi posredno •pomagali pri njegovih ofenzivan proti Bil-bau in Santandru. Eksptodla v nemiki «nodnišnlci B^rtfcit 25. avgnsta. br. V Zellu na Ha-Đoverakem je nastala strašna eksplozija v skladttču tainkajsnje smodniSnice. Ve* *> MU reAevaln* đela v potaem teku. je n&stala nova ekapk»Lj&, ki ja zahtevaaa nadaljnih 12 človefidii ftrtev. Skupno je bilo 67 delavcev hsrjše in lažje ranjenih Sorzna porodila. Carih, 25. avgueta. Beograd 10, Pariz 16.35, London £1.7125, N«w York 435.»). Bruselj 78J8, MBan 28.925, Aiwerd«n 250.275, Berlin 175.67. Dunaj 80.9f>, Prairt 15.18, Variara 8&30, Brikanita UK. Rnnl - ____________________________VWigDT»wKi w<»6p«, ■»*■. ■>. «^—*m - ________ .._..__, , „ — - ^WmT& Ali poznate svojega otroka V sredo marib dnevnih kruhoborskih skrbi ne pritoajajU Se s tem vpfmtenjem! Glavno je, đt gi oblečem in mu dam jesti, vse drugo bo te nekako samo po sebi pri&lo. V«goja? Hm, priznamo, da je preče j zamotano vpnianje, tođa na avojega otroka že pacim, drugi naj pa si poma-gajo, kakor vedo tn znajo. Taku in podobna 90 končna dognan ja na gon&je vpra-Sanje. Bo te nekako šio, saj tudl s nami nišo uganjali posebnih vnagolij, pa smo vendar pošteni Omni ćloveake dru*be. Po-čaši, počaai, očetje in matere, v^grvjitelji in ra, Ki norfte odgovornost sa vzgojo bodočega roda. Csuri bo se temeljito spre-menili- Nikjer ni već tistih dobrih. ±iv-Ijenjskih pogojev kakor nekoć, ko je za vsakim kamnom ležal košček dobrega kruha. Nada deca je ispostavljena polnemu življenju z vsemi njegtjvimi zablodami in sencami. Nikakor naSih otrok ne morem o zapreti za zamrežena oitna, jim Uati za spremstvo vzg-ojiteljic in guvernant, nego jih moramo spustiti v živi, nmog-okrat pogubni tok najbolj breiobzirnega življenja. Ta nežna bitjica, ki nosijo v svojem najbolj bistvenem duše\Tiem, nam docela skritem araenalftku nagTomadenlh stotine najpestrejših nag^onov, dobrih in slabih, te male ljudi. naše otroke, v splošnem prav malo poznamo. In, ali bi nemara ne bilo dobro in morda ne Se prekasno, č* bi se včasih potrudili in sku§ali prodreti tja, prav k porajanju bistva na$ega otroka. Morda bi s pravim razumevanjem le Se pravočasno obrarovali ncžno, nastajajoče bitje poanejžegra propada. Morda bi, na-sprotno, tega našega otroka vodili po poti, ki bi ga dovedla do nekih popolnosti, če bi ob pravem času spoznali talente, ki smo mu jih dali v življenje ? Kratko, ali ne bi kazalo, se včasih pogubiti v pra-biatvo naSega otroka in bi iz tega izvi-rajoča spoznanja za blagr»r naših otrok obrnili naravnost njim v prid ? Ni to maj-hen trud, ne, za to je treba poine. ljubezni in žrtvovanja, toda tisoćemo bi bil povr-njen. Čemu ves ta uvod? Opozoriti bi vas hoteli, da se bo jutri 26. t. m. začel v Ljubljani kongres, ki bo v poljudni obliki pre-tehtal in osvetlil vsa ta vprašanja, ki mo-rajo zanimati vse misleče ljudi, predvsem starše in poklicne vzgojitelje, p-\ udi ta-ke. ki bodo to kdaj postali. Kongres je namenjen v glavnem staršem, čeprav je izredne važnosti tuđi za vzgojitelje šolni-ke. Vse. kar je doelej dojjnalo mladino-slorje, bo tu podano z redko stvarnostjo, ki nam bo omogočila poglede v duše naših otrok. Ođgrnila se vam bo zavesa. za katero boste ugledali morda pravi obraz las*tnega otroka v povsem drugi luči in morda se vam bo od bojazni za bodočnost svojega miljenčka skrčilo sive. Videli boste, da ni Še zamujeno. in hiteli boste popravit, kar ste đoslej napnćno delali. Morda bo v vašo tolažbo, ko boste videli svoj pravilni postopek v pogledu vzgoje. Na vsak način boste tu po teh predavanjih nadomesrtili vse, kar je bilo pomanjkljive-ga v vaSem znanju, saj je vendar le pre-bridko res, da je treba za vsako obrt po-močniškejra in mojstrske^a izpita. toda za najvišji poklič, materinstvo, naj bi bilo dovolj. če priđeš v zakon čim bolj neumen ? Mladinoslovje ali pedologija je torej znanost o otroku. Raziskuje njegovo dn-Ševno in telesno rast s ciljem praktične vrednosti. ki je v tem, da na osnovi do- gnanega dolofia va^ajanje. Torej najprej spoznavanje v vtej mnogoUOnosti« smtem pa prav tako, torsj individualno posto-paaje pri v^gajanju. Pedologija m deli nujno v već panog in siosr v biologijo, psihologijo, sociologijo in krlminalogijo, Jcar Je vse skupaj snanje o otroku. Prvi kongrea pedologov ja bU v Brnu 1. 1*33. V dneh 26.—28. t. m. pa bo drugi kongres pri nas in sicer pod pokroviteljstvom Nj. Via. knesa namestnika Pavla in čmstnim predsedstvom raktorja ljubljanske universe dr. Mak »a Samca, vm pa v reiiji in na pobudo sekcije JUU v Ljubljani. Na kongresu bodo sodelovall pro-minenti na tem polju in sicer pridejo iz Ce&koslovadke, Poljske, Bolgarije in se-veda Jugoslavije, ki 00 članice vseslovan-skega odbora za pedologijo a sedeiem v Brnu. Torej kongres velikegra pomena z najodličnejSimi sodelavci sveto\iiega glasu in kar je glavno, na slovanaki povsem naši osnovi brez tuje navlake. Jutri ob 10. bo otvoritev kongresa v dvorani sokolskega Tabora, predavanja pa se bodo začela takoj popoldne ob 14. s končno debato od 18.45 do 19.30. Spored preda\*anj borno sproti objavljali, da bi si mogel sleherni izbrati snov, ki ga najbolj zanima. Predavanja bodo še 27. in 28. t. m. Isto-časno s predavanji na Taboru bodo predavanja za psihološko sekcijo v frančiškan-ski dvorani, za socloloftka vprašanja in socialno zaSčlto v dvorani Filharmonije, za uporabno pedologijo na magistratu. Kakor vidimo, je snov ogromna in bi moral kongres trajati najmanj deset dni, če hi hoteli, da bi bil tako razporejen, da bi vsa predavanja posluSali na enem mestu. To pa je iz raznih vzrokov nemogoče. Program, kl ga borno objavili, bo pa vendar omogočil slehernemu, da si bo izbral iz-med pestregn, kar ga bo najbolj zanimalo. V zvezi s kongresom bo jutri ob 21. slavnostni koncert »Trboveljakega alavč-ka^- v dvorani na Taboru. Sodelovala bo-sta solistka ljubka Rezika Koritnikova in pianist dr. Danilo švara. Torej program, ki ga Ljubljana ljubi. V okvnru kongresa bodo tuđi razstave, reformološka iz Zlina, mladinskohigijen-ska in domoznanska iz ĆSR. Zelo zani-miva bo razstava po vojne slovanske mla-dinske knjige. Prav tako razstavi o za-^Čiti dece in pedagoških Izdanj Slovenske šolske Matice. Prav zanimivi in poučni bodo tuđi risarski izdelki dečka M. O. iz njegove dobe od 2. do 11. leta- Osmi od-delek razstave tvori pomožno ftolstvo CSR. Udeleženci kongresa, ki plačajo 20 di-narjev, imajo prost vstop k vsem predavanjem. V9em razstavam in na koncert ^Trboveljskesra slavčka«r. Sicer pa morete kupiti vstopnice za koncert v knjigarni Glasbene Matice po enotnl cenl 10 Din. vstopnice po 2 Din za razstave pa se bodo dobile pri vhodu v razstavne prostore v gluhonemnici na 2laloški cesti, nasproti bolnice. Prireditveni odbor je določil minimalne cene. kajti režijski stroški so veliki. Agilni naši vzgojitelji zaslužijo, da jim s svojim ohiskom na predavanjih in drugih prireditvah Ljubljana izkaže potrebno priznanje ter jim s tem vcepi novega veselja za delo. ki hoče prinesti korist vsemu narodu. Zakaj ni v Ljubljani zjutraj kruha Ljubljana, 2"j. avijiista Uvedba nocnetza pofitka v peknrnah je zbudila v naži javnosti mor-en odniov. V nedeljo je neki pekovski monter v ;JutriK oštro nastopil proti tanski uredbi o ome-jitvi nocnecra d?la v pokarnah. Zvedeli ^1110. da se većina pokov^kih nioj^rov ne strinja g piscem teea članka, od Zveze iivilskih delavcev smo pa prejeli Manek, iz ka^er^a posnemamo: Pekovski pomoiniki v naSi banovini >o Bi prizadevali že dolira leta. da bi bilo od-pravljeno nonio delo v pekarnalu za ^vo.ja prizadevanja pa nitH) na^li raznmevanja na pristojnih mostili. Jugoslavija se ie že leta 1931 obvezala ua mednaroihu konferenci za dalo v fcenevi, da bo v desetih let ih po-vsem od pravila noćno delo, kakor >o ^a odpravile timore druge države te davno. Lani 27. maja ie irsla miiii^trska uredba, ki sta jo izdelala uiiuist^r sa t-odalno jx>-litiko in trnofvineki minister. o onirjitvi noćnoga dela v jH»kaniah. Ta uredba j? 1« začas na, ker bo 1. 1941 izšla definitivna uredba, ki bo povs^m od pravila not'110 delo v pokari>ah. Ministrstvo je na ročilo banom, naj pred piše jo uredbo o omejitvi noc-nejia dela za podrooj? banovin v treh me-se.Tutruc, ko vLdi takšno nevarnost v novi uredbi. In vesta, kje tiei zajec? Nova uredba onemogoča konkureneo med ma-limi podjetji! Zdaj pek ne more več priti ob pravem času n. pr. iz šiške v Moste ali z Vica v Si^ko, da bi koiikuriral pekarni v dru geni rajonu. Nekateri mojstri si pri-zadevajo — ne rabijo pri tem milih sred-Mev, — da bi pomoćnik i pod pisali izjavo, da t4 rajši delali po starem delovnem času. Delavstvo je odloceno braniti uredbo o omejitvi nočnega d.ila v pekarnah, streme-lo pa bo za tem, da bo pekov&ki pomoćnik dosegel enak delovni Čas, kakršnega imajo drugi delavci. to se pravi, da bo 5el zju-traj na delo in da bo lahko zvečer pre-bil v kro^u svoje diružin?. Sedaj 90 Se pekovski pomoćnik i navezani na stanovanje in hrano, ki jim jih midijo mojstri, « feimer rudi ne morejo biti zadovoljni, ker bo pre-več odvisni od mojetrov. Iz Ijutomera Konjske dirke. Jesenske konjske dirke na Cvcnu pri Ljutomcru bodo 5 septembra, ob slabem vremenu pa 8. septembra. Konje je prijaviti do 28. a v gust a. Ker so Muro-| poljski kasač? dosegli lepe uspehe in dobili več nagrad v Beogradu, bodo tuđi te jesenske dirke ne mnogo boljSem dirkali-šcu prinesle še lepše uspehe in lep »portni uži tek. Konji se bodo pomerili v petih dirkah. Vlom. Nedamo je bilo vlomljeno r trgovino g. Pudenjaka v Ljutomera. Vlomili so prav za prav Ie ▼ izložbeno okno in ga poakodovaii, dočim v trgovino nr«o mogH. Na bližnjem travniku je bilo oajdeno otod-je, ki je služilo vlooiilcem pri tenf podu, ko so bili menda pregnanu Iz Maribora — 20 M r«bije m •■•r lj«Wre. Predva-lik Lm kaacAtkim senatom v Mariboru ^e je v ponedeljek zagovarjal zaradi umora »voje zaročenke Slletni hivSl oroinik Avguet Li-povec. Obiirna obtožnica pravi, da ja bil Lipovec velik pijanec in je kot tak zane-marjal svojo službo. Bil je^ kaxensko preme-ščen in konino odpu^cen ii državne sluibe. Vrnil «&e j© lop^t k svoji zarotenki Angeli Novak v Ivanjkovce z ieljo, da se oženi, toda mlada in lepa blagajntČarka Lipovca zaradi pijančevanja ni hotela u<>lilati. Zato je <še bolj pil in končno >kleniU da bo svojo iz voljen ko umor i 1. O tem je pripovetloval tuđi drugim ljud^m, ki **o to spo ročili mladenki. Kliub temiif da se je Anđela izogi-bala obtotenra, jo je 3. maja le uje! pred reetavracijo »Jeruzalem* n*»valil z dols'mi nožem nanjo ter ji zadal S zabodljajev v prsa. Nesrecno dekle je kmalu izkrvavelo. Obtoienec je svoje dejanje priznal. Senat je Lipovca obgodil zaradi preiuišljenega umora na 20 let ječe in na trajno izgubo čaatnih državljanskjh pravic. — Nesreća v tovarni. V neki tukajšnii tekstilni tova mi e? je pripetila huda re-sreča. Pri razklađanju blaga je padla velika in zelo težka bala na 281etnega delav-va Ivana Kobala ter sra pokopala pod ?e-boj. Tovarili eo iX)nesrecenC4i izvlekli ne-zavastneca s hudimi notranjimi po£kodba-mi in zlomljeno desno nogo Kobala £0 re-^evalci prepeljali v bolnico. — Zagonetni ogenj v Cvetlifni uliri. Preteklo noč so ljudjo opazili, da v blizini les-nepa skiadićča tvrdke Jelanec & felajmar v Cvetlicr.i ulici it. 9 ffori. O tem «0 takoj 01 vestili mariborekn ga^ilce, ki so poiar potrasili. Clorel je kup suhega vejevja. ki jo bilo polito z bencinom. Verjetno gre ?-a | nameravan poŽig skladisča, v katerem je velika količina lesa. Policija vodi preiska-vo. — Ciganuka folpa y pasti. Oroiniki na Teznem so imeli voeraj dobt'r lov. Iz Varaždina je prišlo or-vestilo. da ««3 v okolici Mah hora klati Sestčlanska citjan^ka tol-pa, ki ima na vesti več vlomov in tatviu. Napravili so ciganom zasedo in \>e polo-vili. Tatinske ciiiane bodo odpremil; v Varaždin. — Tihotapeeva smola. Oroiniki pri Sv. Miklavzu na Dravskem polju w> ta dni 7a-lotili ie večkrat kaznovanega tihotapt*a Mi-haela Zavca, ko je prodaial saharin. Pri aretirancu so napravili hi^no preiskavo in našli verjo količino tihotapskejza blasza. Zadnja pot nesrečnega Žoharja Zagorje, 24- p.vgnsta Pod vtLsoni izredno tragične smrti ru-darja Jožeta Žoharja, oOeta enajstčlanske družine, ki ga je preteklo soboto zasulo v Aleksandrovejn rovu. se je k njesovemu pogrebu zbralo rekordno stevilo občinstva ne samo iz Zagorja, tem već tuđi iz bližnjih, revirjev, tako da lahko cenimo ude-ležbo na blizu tisoč ljudi. Ze davno pred napovedajiim Časom 90 se zgrnile množi-ce pred nišo žalosti v Toplicah, da s? še enkrat poslove od trpina, Cigar krato so zasuli z venci ia gomilo cvetja. Ob 16. se je formira! veličastni ^prevod, v katerem so nosili enajst vencev stanovskih tova-rigev, aorodnikov in korporacija \* sprevo-dn flta bili zastavi rudarjev, med pogrebom pa je igrala rudarska godba turobne žalostinke. Uboga vdova rajnega 2oharja je do kraja obnemogla in. se je morala s svojim najmlajšim. s inč kom za kisto pe-lj.ati na ?kromnem \*ozu. V cerkvi sta zbora >Loški glas-s in ^Zarja«, ki sta zapela že pred hišo žalosti pretresljivo Vigred*. uglasila človek glej«, nakar so stanovski tovariši odneali krsto na pokepališče. Tam se je okoli groba zgrnila pretresena mno-zica. Nobeno oko ni ostalo suho, ko se je od trpina 2oharja v imenu Zveze rudar-jev poslovil tajnik J-urij Arh V svojem. govoru je pokazal na tragično asodo ru-darjev, pa tuđi naslednji govornik A-Slanunik je s svojim občutenim govoioni segel v vsa srca. Godba je zaigrala »Slovo«, potem pa so ob srce trgajoOem ihte-nju oairotele družine in občinstva zagrnie-le grude na rakev, v kateri je legel k već-netmu pocitku eden najvećjih mdarskih so-trpinov. Naj v miru počiva! Oblsk pri ponesrecenem Antonu Zorku Ljubljana, 23. avgiusta Izmučen leži v belih blazinah na kirur-ftkem oddelku ljubljanskis bolnice. L,eva roka je v mavou desna kaže števitoie odr-gnine, pogled na indeks temperature pa kaže, da je vročina padla na nermalo, Torej pomirljiva ugotovitev. Na vpraša-nje, kako se počuti, odgovarja. z bolest-nim glasom, da slabo, vse ga boli, posebno roka. Pet reber mu je zlomilo, ne more se geniti. težko diha, vendar 9e zdi, da je najve6ja nevarnost prestare. Pri-poveduje s pridušenim glasom, kako je bik> one uaodne trenutke. Naenkrat mu je zm&njkalo tal in zgrmel je v globino I>o vratu ga je zasul pesek, toda v desnici je visoko nad seboj obdržal jamsko svetiljk(, kot edini wp, da ostane, dokler b:> gorela, pri življenju. ZasUSal je obupne klice zo-harja, ki ga je tidčalo med gramozem in tramovjom nekje zgoraj nad njim, nena-doma pa se je sesuLa nova plast in od tega trenutka se 2ofear ni več aglasil. Gotovo ga je takrat zadužilo, izhlipa že ves v solzah ob apominu na strahoten trenu-tek. Poteaa »o sledili neakoečni trenutki, ko je 6util. kako ga prag, na katerem »o bile pritrjene tračnice, vedno bolj priti-»ka na tilnik, da je že ves z g:lavo v kamenju 8 poele&njimi moćmi tišćal svetiFj-ko navzgor, da so ga videli resševalci. Pol-nih. »edena ur je tako visel med življenjem in Jmrtx>. Silne bolećine je prestal ko so g& vlekliz gurtajni iz objema ugreznin. »Kako je z drugim tovarišem, 2 Jerebom? Ah, kag bo z otroci Joiett>vimi?c Po Ine oči solz «0 mu stremele u^kam predae. Pomiril aem ga, da je Jere izven nevar-no«ti, xa žoharjeve se bo morda našel do-ber ćlovek, ki jim bo olajšal siromaštvo. >Pozdrmvite tovarisec je naroćii ob slo-vesut nakar sem mu pomigal, naj se umiri, pokimal v slovo in po prstih odšel. Zuoaj mi je atrežnik izj&vil, da je Zorko-Vo življenje ixven nevaraosti, da pa je bila {MAkodha reber sila komplicirana in tetka zadeva >Bo, bo okreval, »te lah^o bres »krt>i.< Po viern, kar aem videi je podana gotovost, da se bo žare« srečno iz-tekk>, kar mu iz vsega arca selimo v irae-| nu vseh znfLncev in vse javnostL Koparski napad pri Zalogu Ropar |e p^^il UtezmU**** slažitelia Ostrlža na tla , ter nm •đ^Ml 5J^#O0 Din vratfnega denarja ff Ljubljana, 25. avgusta. \rčeraj okrog 11. je bila oro/n;ika postaja v Vevčah s kolodvora v Zalogu .telefonsko obveščena o roparskem napadu :.d železniškega ^tužitelja Jotipa Ostriž* v jio/.diču med premikalnim kolodvorom ter O. M. v Polju. Napadalce je Ostriža, ki je ncscl na pot?tto v O. M. v Polju 51.000 Din, pobil na tla in mu odvzcl aktovko / denar-jem, raikar je pobegnil čez polje v smeri prati Zađohw)v\ Oroiniška patrulja na čelu s konmndir-jem Sušnikom je takoj po obvestilu od>la na kraj napada, kjer p»a Ostriža 2e ni več bilo, nakar so se orožniki podali na zalo-ško postajo, kjer jim je povedal prometnik Ivan Prek, da je prisel Ostriž dobre pol ure prej na prcmikaln; kolodvor s krvavo glavo in povedal o napadu. Ostriga, ki je uslužbcn na zaloškem kolodvoru že od 1. 1°17., je poslal postajni šef Marko Župa-* nič, kakor že preje večkrat z dci>arjem rta po^to v D. M. v Polju. To pot je no^it Oštri/ v aktovki natanćno 51.000 Din v samih tisočakih. S pontafe je od*e! okro«! 10. in zjivil kakor navadno po stezi sko/J gozdiček. kjer £»a je čakal napadaJec. Sto-pil je predenj sredi £ozdiča čisto nenado-ma in ga udaril po slavi s topim predmetom s tako sHo, da se je Ostrii /rušil na tla kakor /~adet od strclc. Ostriž se je /a kako nrnuto onesvestil. čim pa se je za-vcdcl. je vstal in vidcč, da nima več aktovke z dcnariem. odsel nars.) na premikal-ni kolodvor, kjer se je zglasil pri prometniku Prcku in mu povedal svoio dogodivšči-no. Krvavel je i/ rane na levi strani glave, bil pa ie tako slab, da so morali telefonsko pozvat4 i/ Ljubljane reševalce. ki so qa kmalu nato z reševalnim avtom prepeljali v holnico. Orožniška patrulja je na mestu napada našla sledove krvi. sicer pa nikakth drugih znakov, ker je steza. kjer je bil i/vrsen napad, zaraščena s travo. V neposredni blizini mesta napada stoj4 hisa Marije Tom^i-čeve, ki je oiddaljcna wmo dobrih 50 kora-kov in v kateri stanuje več strank. Orožniki so takoj 7;islišalt nekatere in je Ana Bacevila izpovcdala. da je opazila prihaja-ti Ostr/a, ki ga dobro pozna, po stezi takoj po 10. dopoldne. Marija Tomšiceva pa ga" je videla nekoliko pozucje, ko je icl n»-/aj in se opotekal, dVleČ v rokah robec. /Animivejsa je bila iipoved /eleinKkeu«, delavca Franca Bajca, ki je vidcl ob kn-tičnem ča»u pribe/đti :i gu/da ne/nanega mo^kega. ki jo je ubnal če/ njive n žclcr-niiko progo naravnost proti Z4dobro\ i. Povedal je. da je bil mo^ki 'joioglav n da je nekaj ttščal pod pa/dtiho. Nutančncjii opi& roparsicejia napadalea sta podala posestni-kov sinova 1 rance :n Karei Svctck iz Slap, ki sta okopavala na njivi blizu kraja napada. Takoj po 10. sta opazila pribe/ati \z gozda 35 do 40 let stare ga mo^keSa. knš^e-neSft obraz«, moćne postave, knstanievih doloih 1«^. ki ie bil bos in j« imcl /Jivihane temne hlače. Bc>al je proti smr>dn;$nici in jja. je Karei, ki se mu je zdcl sumljiv. celo nekaj časa zasledoval. a je nato zasledo-vanje opusti!, nakar jo je neznance ubra! proti Sp. Zadobrovi. Vevški orožnfki so o zločinu takoj poro-č^li tuđi upravi ljubljanske policije ter je odšlo v Zalog že včeraj popoldne vc^č kri-mtnain^h uradntkov, med njiini tuđi g. Pn-dobnik s policijskim psom. Pes je na kra-iu niar»ad takoj prijel sled. ki ie vodila \z ffozdiča čez njive mimo smodnišnice Sp. Zadobrovc. kjcr pa je prcnehal slediti. Napiadalcc se ]c iz vaši očividno izcubil zo-pet na polje in potem v širokem krogu ubral pot najbrže nazai proti mestu. Izklju-čeno tuđi ni, da je »topil viMe n«d Zalogom v vlak in se mlpeljal v eno ali druer» *n>CT. Zaradi krvavega roparskega napad« ir na noie približiti, ker je tuđi moČno naglušen. Kakor nam poročajo iz bolnice, je Ostri?evo stanjr zelo kritično «n je le malo verjetnosti. da ostane živ. Naša plavalna reprezentanca sestavljena Sj>or. ki jp na*«tal \\\č*1 na^Lmi vodilninii plavalninii klubi llirijo, Viktorijo in Jadranom na eni strani ter Ju£oslovan«*kim pli-vačkim savezom na dnigi, ker t^e ti kluhi nišo hoteli ali zaradi finančnih težko? ni«*o mogli udeležiii te-kem za seniorsko drz.iv-no prvenstvo v Oubrovniku, je ^edaj nekako ujjkijon. Kakor znano, je .IPS zasjro-zil tem klubom z represalijanii in jim pre-povedal v«e na<»tope. Konciio ^o gospodje pri savezu vjndarle usideli, da ne bo mo-goC'e seJaviti državne plavalno reprezentan-ro p-roti CeSkoslovaški hrez plavacev toh klubov in je prišlo končno do kompromisa. Savezni tehniT-ni referent Mirko Simovič je pozval najboljše plavaie in plavacice lr*h klul.ov v Dubrovnik, kjer bodo v nedeljo •JO. t. ni. startali v dvol>oju s ^eškoslovrt-ško. Reprezentanca bo bržkone šesta vijena takole: Plavari za 100 111 pronto Vilfan (Ilirija), Ciuauovič (Juir. Duh-rovnik), za 400 m prosto I-cfilipis (ZTK Zairreb), Zižek (Jug), štafeta 4<*iOO tu prosto Defilipift. Viltan, Cieanovir in inž. (iazzari (Jadran, Split), za KM> 111 hrbtno Wi!fan in inž. UazaarK za 24X1 in hrbtpo Cerer (Ilirija) in La&ka-rin (Maraton, Zacrr^r) ali Grkinič (Vikto-rija. Sušak), štafeta 3X100 m raežano inž. iiazzari—Cerer—\Vilfan, za skoke Zih*»ri in Kordelic (oba Ilirija). Pl&vatirc za 100 m prosto Ht^tra ni IV-trošič (obe Jadran), za 400 111 prosto Koi»* (Jadran) in Jazl>ee (Juu). za štafeto 4 ^ t«H» 111 prosto Beara, Petro^ič. Sidar (Ja-lran) m Dra^ič (Z^PK), za 1(H) ni pr«-no VV^in^r (Iiiri>a) in Orlić (Juk), /a 1^> in lirlilno Bartulovič (Juii) in Be^ara (Jadran), za »ta-fato 3XJ00 m mehano Bartulovič—\Wrner —Beara. Naša r**prezentanca ni najbolji«, kajti med ženskami inanjka smolikova, ki >e »v-strijska državljanka, najbrže pa tmli ne bo mogla startati \Vernerjeva, ki jo bo briko-ne zamenjala Šaša Finteva. CudiuK> **e, da v repr?zpntan<*o ni po5tavlien Fritftc.h, ki je imel takoj za \Yilfanom najliol^i okal v teh tekmovanjih. K^r tuđi inž. Gaizari najbrže ne bo potoval v Dubrovnik, 1h> mvm pa5 prisiljen postaviti Fritsrha. Waterpolo mostvo ho sestavljty> iz. kom-pletneura mofctva dfubrovnipke^a Juga, kar je gotovo najpaniMnejše. Ce^ko#»lovaška plavalna reprezentan^i i« ž> včeraj z avtob!j«soni iz Prae*» krenila na pot. Pel.jali se bo-io <\o Sušaka, nato pa « parnikom do Dubrovnika. Iz Celja — r Spoiini dan bo priredi! SK e!?tor in zanimiv. Sodeloval ho tuđi nas slovenski predstavnik v državni lijzi SK Ljubljana, ki bo gotovo privabil zelo mnoizo eledalcev na iirrišfe. —c Iz mladinske organizacije JNg. Prvi refhii rlan^ki sestanek krajevne mladinske orsianjzacije JNS za mesto C?lje bo v petek '27. t. m. ob 20. v klubski »obi Celiskeca doma. Govoril bo naro^>!iia dru«; v drujzeiia, pri če-ns^r si je Jagodic zlomil levo noon3^recil rudar Mihael Jakopič s ^m;hf*la nad LaSkim. Pri delu je za^el med dva jamska vozicka, ki ata ua stjKnila in inu hudo poškodovala levo nogo. V tovarili kopit v Mestiniu je v ponedelje-k cirku-larka odrezala delavcu Martinu Jurjei'u pa-\ec l?ve roke. V nedeljo je padel 46letni Franjo Bratuž, arhivar zdravilisva v Roga-e«ki Slatini, doma tako ne*>rečno, da »i je zlontii desno noijo v gležnju. Pone*> rečene i se zdravico v relj^ki bolnici. —c V c-eljski bolnici je umrla v poned-*-ljek 'J'il^tna pose.^tnikova hrerka Mariia Ka-kerjeva *= Konj^kejja vrha pri Lučah, v torek pa je umri *2-">lptni reiH Slovenci za svoje li*»te v 14O let ih. od Vodnika do 1. 1986. t; bi to množino holeli natovoriti na vagone, bi jiotre-l»ovali 9570 va^onov dolu vlak, ki bi se^il od Rakeka do St. Uja nad Mariborom. Za prodelaVo te^a |>apirja j*1 nioralo pasti 3 inilijone 7O8.!^7O m3 snirekovejza in jelovt-na I_*sa. K;^ko ob»ežencrozri je to. priča dejstvo. da bi potrelovali za utovorjenje lesa vlak, ki bi ©egal od Ljubljane io Skoplja in nazaj! Novinarska razetava bo ponazorila na poseben način to opromno premoženje. Vid?li bomo. kako naglo se je v primeri z dobo pred vojno d vi gala pora-ba ćasopidnega papirja v svohodi. V*i izvodi Vodnikovih Novic so pred 140 leti tehtali dobrih fiO km- ple) Kino Ideal: Kedni Kino £!<>ga: N«»mrtne melodije Kino š;-ka: Zemlja smeha Udruženje želemi«kih uraduikov: ^kioptiruo predavanje s sli kami ob J0. v proetorih Ljubljanskega dvora. D K z 1 i: s ^ i. K K A K N E T)*nes: .Mr. RakarfiC. Sv. Jakoba trg 9. Ra-nw>r, Miklo^iAeva cesta 20, Gartus, Mo>t«-Zalodka testa. %SiotQHkki na%Qdn t. tSb8 22. Vili. it. 60. V Poatojni 19. a\% Iz raznih krajev slovenske zemlje se po ćasnikih čitajo sporočila, dtt je Ijudstvf* za domačo narodno reč, za upelja\.*o sloven-skega jeziku \' mnogcnTstne urudnije \rne-to, uradi pa se boij oii rnanj uresničenju narodo\*e zelje u*tav!jaio. Pri nas pn je ta reč v&a nekako drugača, naši omikani ir-žani te naj raji v tujih jezicih pof*ovarjaj(t med tem ko so n&m skoraj i*.«rj uradi preče j pra\*ični. I* /vv*o vrsto teh moramo pa vendar Ie naše /upanst\f> pustm'iti. ono skoraj izjemno po domaće uraduje, župan gosp. Lavrenčič je vri domorodec, narod mu bo gotcnv hvaleien. \amen našeft** spo-ročila pa ie se drugi kot pri?nn\'a narod-nega poslovanja naiega /upanstva. mislimtt %a tuđi podbadati ko moza temu djanju takrat. kader xe nam krivica godi. VojaUko oskrbništ\-o ljubljansko je pftttalo pred ne-kimi tedni našemu iuptmstvu v r^»/a\v> raz-g/a«, da se bo v Ljubljani za i*ojaške potrebe oves, slama in xeno kupovalo. R*do-voljno se je prošnji ustreglo, potvm pa, da se je rt> zgodilo, c. kr \r>jaškemu r*«krhni-itvu naznanilo in za obćmnkega *lu%n ta obja\'anje razglasa se ve da v slovenskem jeziku, kr. za objavljenje prosilo Toda kaj se je zgodilo, imenovano oskrbniMvo fe ta dopis s tem resilo, da je reklo, da sloven-sčine ne ume. čestiti gosp. župan, mi Vam svetujemo. da dotične$a uradnika popra-late% ali mu je 19. § decemberske ustave postav znan ali na. Srefta priđe v treouticu, ko na« je u&oda poraMla. L|n*»zwi > *fwem*nliiva rro^ka. ki «e nav&dno končuje i mnlioo. swn*« /isoniiii M**am; mm. A *-** mi ^WHHT V DNEVNE VESTI — Iz banovinske *lu£be. Po sluibtot potrebi so btti premešćeni: Flego Anton, strukovni referent za sađjarstvo In vinarstvo pri banski upravi in sicer fca stro-kovnega ućitelja 8- položajne skupine pri banovinski kmeUjski soli na Grmu, Kuret Vladimir, banovinski kmetijski svetnik pri sreakem naćelstvu v Mariboru levi breg k banski upravi v Ljubijano, MahorCič Vladimir, banovinski uradmiški pripravnik araskega kmetijskega refeienta pri sre-skem naCelstvu v Breticah k sreskctnu na-Celstvu v L*n£atec, ini agr. Petemel Miroslav, banovinski uradni.^ki pripravnik pri sreskem načelstvu v Slovenskih Ko-njicah k sveskemu naeelatru v Dolnji Imendan in Vrisk Karei banovtoBfci ućitetj sole na Grmu k sreskemu načetstvu v Brezi cah. — Iz »Službenega lista«. iShi/>.eni list kr. banske uprave dravske ^anovinec št.68 x -Ine 25. t ni. ohjavljn ur«*dW) v. rakonsko nioojo o pismeni i/delavi in pou prometa in trgovine z nemoralnim! pirbltkacijami, orjpov^t] konvencije o noćnom rieiu ženpk yn Tiraziliji in razne objave h »Službenih rorin*. — Iz državne službe. Na lasfno prošn;)o j* preme.V-eji Kili pir Lirivik n-re^ki kmotij-uki referent v Lcrolavi k sresntorantka iv;i-n^-nioa TT. pol. skupine K^rmec-Vilfan Iva 7a 7dravstvenejra pomoćnika X. pofložajtie Fknp ne pri Higijenskern zavodu v T.jiiP»ljari i. Na laMno prošnjo je preme^ven Zorftč Stanko. striki kmcfijMvi referent v l-oc-Kni \i *rrskemu naćelstvu v Slovenskih Konji-rah. — Šaljapln na Bledn in v Ljubljani. Pred dne vi je pri^el na Pled na kratak od^iih Pioviti ppvfv lvu-m Pedor Šal ja piti, Napta-nil >*> je v hotelu > Toplice« a sUbo vreme in neprf^tani -tež ?a je presnal 7. Bloda. A'rera; je oilpolovn preko LjuMjrme v <"Vpa-tijo. V Ljubljani V* znamenite:ij* pevca M>n-7n.'ilo vrJ* ljudi. Šaljapin *e .i« ustavi] tu-*V\ v trafiki S^vpt v Selenbnnrovi ulici, kjpr je kupi! vrv ličiOv. — Nateoaj za nov© kovane«*. >Sluzhpne novine? tn=tva, kl daie tndi \*5=a iintanenejsa pojasnila. — ^o«jnanje 1* Planici. Vn^dol.io %20. \. m. >x> v Planici že^nanfp. Ob 10. ee vrši v kapeli pri Tamarju ^lovesna služba Vo^.ia. Plaiiiiir*! vaT>|joni? — V okvir« hii*»o£rai-.ki»ni vele^einin bodo mzetavili ludi v«o izdaje tu^ko-pronietnesin 7naPaja, razne brošurice, prospekte, plakate itd.. ki ?o \7<\o od 7arež in mraz povsod. Hladno in de-2evno vreme ni samo pri nas, temveO sko-raj po vsej državi. Iz vremenskeg^a poro-čila je razvidno, da je včeraj deievalo po xs&} državi. Tuđi v Zagrelu imajo pravo jesensko vreme in je bila včeraj ^jutraj temperatura 10 C Tuđi je ležala včeiaj asjutraj nad mestom megla — Ne mllaŠHJte več s prijali*! Udelaži'.u w» enodnevne^a izleta v Trst ci no *J9. av-cu^la. Cena vozni« 7. kolektivnim i>olnim tintom 7.11 asa samo 130 din. Prijave spre-j*»m« Izlftna pisarna M. Okorn, Ljubljana, hotel Slon, talefun žt. 2<» —4-j. Vbod iz Pre-•^rnovp ulice. /. V1MM hiJNO $><.mOL.£*KI tKJM v *i*ki - Trle fon SS-H1 OI.IO & STA.VLIO Vas bosta zabavala v čudovitem pravljićnem filniu ZEMLJA SMEHA Predstave v stedn in četrtek ob pol 9. uri Priđe: RnKfl JAHAČ — Svet. Petrovi« — Sam«»uK»r udvetiiikO\e žene. Vćeraj zjutraj Si je v Ludbregu pii Koprivnici končala življenje IHletna Milka PeriCeva, žena spložno z-nanega javnega notarja in odvetnika dr. Milana Periča. NaSli so jo obe5eno% na oknu Perićeva je že dalje časa bolehala na živcih in je verjetno, da jo je to pogrnalo v smrt. — Vri-iiie. Vremenska uaj>ov*d pravu da bo deloiua oblačno, spretuon! ivo vr:iue \ čeraj je nekoliko deževalo skoraj po ^eh krajili naj>e države. NajviŠja temperatura ie znašala v Spiiln 26, v Mtriboiu *J3, v L'ubijani 21, v Zagrebu, Sarajevu tn bkop-lju 18, v Beocradu 7. Davi je kaiai haro meter v Ljubljani 7^1. lem}X5ritur,T ie zna-šala 15.6. __ Delo dobe. Javna borza dela v Ljubljen I ^rcjmo takoj 6 hlapcev, 1 pe^arja, 1 čevljarja, 1 kolarja za kmet&k/* rikazal še poeet)ej raidcjanje v ktrie^-kem predelu Ljubljane. Zlasti pofcstniki na Barju trpijo veliko fkodo, ker jim je na-r«^!a Ljubljansca prepUviia polja in trav- nikp in unizila !«koraj ves pridelek. S^veda ^e Ljubljana rada odzovc vabHu oqrani7,i-rat; na svojem območju pomof.no akcijo, vefKikv #«e «ama ne nahaja ▼ po#ebno roina-tem položaju. Ra?en r.a svoje mora #krbe-ti Uh\\ za ^tevilne t«je ol^ane, ki v Ljubljani že delf fa>a prebiva jo. in v ta na-men j«p crnina v*ako l^to v zim*kih me#e-eih obrne 3 proSnjo na pl«1™^'** »rca. Taka akeija bjiiHjane. — lj Tntri v Pefrtek iT#»?rr bonio imeli v Ljubljani zopM koncert trboveliskih slav-rkov, ki imnjo ni »d ljubiianskim obein-stvoni izrednn volik kro^ ptaTnih in vnetih po^hišalepv. Koncert bo na Taboru v po-koliki dvorani. Začetek točno ob 21. Opo-zariamo. da ie tok rat vMonnina izredno nir.ka. se'dež v dvorani, na balkonu ali lo-žah *tanejo 10 -iin. »toji^a pa B din. Vstop-nrce prodaja knjijjarna Olast^ne Matice na Kon!rr?, soba St. 50 ali pa ravnateljstvu velesejma. Pripo-minjamo, da so za đneve velescjma po ve-čini oddane vse sobe hotelov. zato bo potrebno večje ŠtevHo zasebnih E»ob. Stano-van}ski urad bo pdčel uradovati v običajni sobi na glavnem kolodvora (ob srlav-nem izhodu) dne 31 avgnsta 1937# TJrad-ne ure so od pol 8. do 22. Telefon št. 27-20 — li Vabimo k zanimivemn predavanju s skinptirnliui slikami. ki ho drevi v pro-storib Ljubljan^ke^a dvora. Predaval bo 11. Jož^ Jonko, predsednik oblastne uprave tHruženia Zel. uradnikov o poti v Pariz. To predavanje bo uvod k poiiSnemu pO*o-vaniu, ki ea pripravlja udruženje na svf1-lovno raz?tavo v Prrizu v dneh 2. do IH. septembra. Postop k predavanju ima vsak-do. 7a?etek oh S. zvešer. -li Cene iivil na živilskem Ircju *e ne spreminjajo več mnoiio. Sofivj^ in zel?n java se ne bosta ve5 nocenila, paf pa Ho &e* nekoliko cenejSe sad ie. Dane* je bil trp zelo dobro založen «= sadi^m. nekoliko mani pn c novrtnino. Tuđi perutninski trg ni bil dobro raložen. Promet ni bil živahen. ker se fe pozna, rta se bliža Uonec meseca. V ftplošnem «10 prodaiali «iadi^ in sočivje po istih cenah kakor v «*oboto. Nekoliko so ?e še pocenile sveže smokve, in sicer od R na 6 din kp. Smokve ni«o bile še nikdar tako poconi na ivašem trpu. Pa tuđi lubjnio ni--1110 kupovali se noliono leto lako ppceni kakor letos, ko so po 1.0 din kg. V na-sprotju s temi nizkuiii cenami pa nišo bila 5e nikdar tako drača jajca kakor zadnje ča sr. ko jih prodajajo t*elo po dinari u komad in nfl debelo po 12 do lo komadov za 10 din. lj__ Prosvetni oddelek mestnega poglavarstva (Auempergova palača) 27. in 28. av-ffusta zaradi snaženja uradnih pro?toro-v ne l>o po.«loval. ]j— Mestiia počitniška kolonija v Metliki. Mestno pog-lavanstvo obvešča stark1 otrok-ko!on:6Tov, da se vrnejo otroci iz Metlike 1*S. avpista o\) 20.of.K Starši ?c vabijo k sprejeniu oirok >>a slavni kolodvor. lj— Mestna počitnišk* ko!onij 1 v Mednenu Mcst.no poglavarstvo obvešča starao otrok-kolonistov. da se vrnejo otiod iz Medurjra 28. av^iiM;, oli I ti. 15. SUirši se vaJujo k Kprfjrrmi otro U na plavni kolodvor. lj- Na I. dr/. mešcanski soli J. Jurčiča v Ljubljani fVič) bo vpisovanje v \-8C razrede 1.. 2. in 3 septeniUra. vsaknkrat «<1 8. do 12. V I. razred ee sprejemajo učen-ci/ke), ki ro dovršili IV. razjej Ijud8>ke &ole brez slabe ocene ali pa razred vi?je ljudske sole. K vpisu naj v^akdo prinese selsko spri^evalo. da veno potrdilo in krstn: lint. Solnine tip placajo oni, j-j plačujejo manj kot 800 Din letne^a davka: za ustale pa ie letop crloboko znižana Popravn: ispiti boni de-ski v Soli. —lj Otrok v lohotehniSki eakalniri. Yo-bot?hnik Henrik Muhar, ki ima svojo ordinacijo v Kamniški ulici Št. 19. je veeraj dopoldne našel. ko so odšli ie vsi pacijenti, v evoji Mkalnici okrog 2 nieseca staro de to, majhno punčko. ki je nenehotna jokala. Kasneje ?e je izkazalo. da J3 pustila svojf dete tamkaj nek« Fran^iška H. iz Novih Jarv, ki je neznano kam odšla. Otroka j« policija izrooila v varstvo nekemu zavodu, mater pa zatdedujejo. —lj Zobozdravnik dr. Radoschegg lopet ordinira. ]}_ Vpisovanje t strokovno nadaljevalno sole. Soteki odi)or ttrokovno nndaljevalnih >ol v Ljubljani ohvešea mojstre. vajence in s^rše. da jo vp*?ovanje v etrokovne nad*-ljev«lnrt šo!e v U II. in III. razre I za za-mudnike še v nedeljo 29 areusta med 8. in 12. pri vodstvih etrokovno nadaljevalaih šol na Grabnu pri Sv. Jakobu na Ledini, na Vrtači in na Pmlah. K vpieovanjii je prinesti: Kretni r*f. sprlčevalo 0 zadnjem šolanju. uCno poprodho ki niora br-tj potrje-Oa od pri^tojneff* »druženj«, 2i».oo Din za vplšiaiao. V'ajeaci. ki se bolo vpisali v prvi razred, morajo pripeeti s seboj pole^r 7^0- ralo. gokki odbor opotarja mo>U«, dm ja njihova aakooita dolinoet, rpieati vajenc« v solo ter »krbeti za točno obLhkovauje sole. —lj VM vaatt miš * obvarujrte 1« ft op-tično ćiaual bmftacfcAJ at«kii, katere si nabavite pri atrokovnjaku Pr. P. Zajcu, izpraAanem optiku. Stari trt •. Ljubljana. Smrtna nesreća na glavnem kolodvoru Ljubljana, 25. avjru»ta V spločni bolnici je poooči umri 361 »tni železniški vozovni preplednik Anton Grgu-ric, ki je postal veeraj po 17. žrtev nesre-ce na fflavnem kolodvoru. Anton GrjfuriS je bil 7anoelen pri pnvjledovanju voz med premika iem, ko je z vagona, na katerem je stal, naenkrat omahnil ter padel na tla, pri čemer je pri5el z noga mi pod vlak. Gr-trurič je skusal nope hitro i2makniti. pri tem pa je prišel pod kolo tuidi z levo ro-ko. Kole»a 50 mu v hipu odrezala obe no-pi t?r mu 2meekala tuđi roko. Strasno ne-srero. ki se je dogodila tik pred novim po-daljškoni kolodvorskejra pa*lopja, so takoj opazili dmjri železničarji, ki so nemudoma telefonirali po reševalce. Grgnriča so ie po neka| minutah naložili na avto ter ja odpeljali v bolnico. Tamkaj &■> mu Bdrav-niki takoj nudili pomoč, vandar je ostal njihov trud 7.aman. Nesrečnei je izgubil že preveč krvi m je po operaciji popolnonia oslahel. I onoci se je njegovo stanje Se no-slat^alo in je že pr?d nolnoejo izdihnil. Pokojnik jp bil doma iz Like ter je bil ?e ne porocen. Komarjeva nedelja v šUki Ljubljana. 25. avgijsta. Kakor vwko leto bodo Siškarji tuđi letos proslavili svojo trad:cionalno komarje-vo nedeljo 29. t. m. na Ietncm telovadišču Sokola Ljubljana-SiŽka. Uprava SokoU in društva za zgradbo Sokolskega doma sta dolocila za to nedeljo izredno pester in bo-?at program, tako da bodo vsi udeleženci prišli na svoj račun. Vse letošnje prire-ditve šišenskegđ Sokola je delno prepreči-10, delno pa skrčilo deževno vreme. zato prcakujemo. da bodo nebeski vremenarji v nedeljo bolj naklonjeni, da se bo vsa pri-rcditev Uhko izvršila v polnem obsegu. Fvot uvod v naš tradicionalni praznik bo javna telovadba Sokola, pri kateri Kodo na-stopili vsi telovadni oddelki s prostim: va-jami in na orodju. Tclovadne točke bo sprcmjala naša odlična sokolska godba s Ta Hora. ki ho sodclovala tuđi pri /abavnem dehi prireditve. Obe upravi se bosta potrudili, da bo obč:nstvo postreženo z dobro pijaco in jedačo po zmernih cenah. ludi ostale dobrote našega »žegnanja« bodo vsem udeležencem na razpolago. Pri plesu pa bo prišlo na svoj račun i *staro i mlado v velUci dvorani Sokolskega doma. Ker se mora društvo boriti s finančnmv tcžkočarai za svoi dom. pnčakujemo, da bodo Ljubijanćani in okoličani pohiteli v nedeljo v šisko v velikem številu ter nas tako podprli gmotno in moralno. Kdor hoće torej v nedcljo prcž'veti nekaj veselih ur med gostoljubnimi S;^karji, naj n*s cfo-tovo poseti. ne bo mu žal. Xa svidemje" v nedeljo v Si.^ki! Šahovski turnir v Skopljn V desetein kolu luicionalne^a salKA-Fke^a turnirja v Skoplju sta prva r?mizirala Po-ljakov in Hvab. Prokopljevič je izpubil proti Jonkeju, partija Popovic—Carev pa je bila prekinjena v boljži poziciji za Careva. Pre-^ent'čen.je je bil poraz ^orlija, ki pa je pre-ma<:al BidiC*. Igrala ^ta špansko partijo, v kateri si ja Bidiu. osvojil figuro, nakar se je šorli vdal. To je že tretji poraz išorlija. Partija Savic — Preinfalk je bila prekinjena v boljsi poziciji za Savi Pa, dočim je Busek porazil I^ešnika. Anjjle^ka partija Jennan —Hedži je bila prekinjena v popolnoma dobi fen i poziciji za Jermana. Vcera; so odigrali ludi prokinjene partije iz devetejia kola. Svab je brez borbe pre-puptil svojo partijo Jonk?ju, Lešnik je pa izgubil proti Poljakovu, a Hedži in Bu3ek sta reniizirala. Stanje po desotem kolu je naslednje: Preinfalk t> (2), Sorli 6, Popo\nč 5 in pol (1), Busek 5 in pol, Jonke 5 (1), Poljakov —Ridič 5. Lešnik—Savie 4 (1). MartiniČ 4, Jennan 3 in pol (2). Švab 3 in pol, Pro-koplj*»vir 3 (1), Car?v 2 iii [>ol (2), Hedži 1 in pol (1). MedŽnpna ludcovna iola ▼ L]«U|ani ^ , Ljubljana, 35. av^ueta. ZavedafO^ «i veiik^a vz^ijoeffa pomena lutkovn« umetnoeti me<1 našim i»oko!s*vom je bila tuđi letos na incijativo -okolekepa wt*varja br. Lojieta Koraca mediupna lut-kovnm Ao4a v dneh od 1«. do ISl. av^unta t. 1. dola j» briu otvorjena. v lutkovni dvorani L>ubljaaBke«a Sokola v Narotinem domu v ponedeljek 16. t m « prijnernim na-povorom brata Koraca. Udclešbn v soli je b»Ia ra2M*eroma lepa ter je ?olo ohiskovalo 5r Dra(or ln »^ter iz -7.un Celje. Ljubljana* Mulbor, Nova me«to, Osijek in Split Proganja so ?e vršila v?«Jc dnn 0*1 8.30 do 12 in od 14.80 do 19, Kot preduvatelji m> bili sestra pro*. 2*ljnnova, re/.i»er Xaro<1-ner. Lojze Kovač. Vsi tečajniki *»0 ee temeljito sezna.nHi 7 vseml potre^nimi na>veti za ftim lepši razvoj lufkovne umetno^ft. Sola se je odlikovala nfedvsen, v tem, da je bilo več praktične^a dela kakor pa suhoparnih teoreti.-nih predavani S. prof. željezno va je predavala o vzffojnem f>omrnu IiUkarstva z.-i na-o mladino, kar je napra-vilo na prvotne pl-»l»ok vtiu. Najvoč proda-vanj ,r*redvsem praktične^a mačaja je imel vodja Sole br. Lojz« KovaA. ki je predaval o tehni-čnlh iiapravah lutkovnih Oarov (m-!»^n.Tfiji, raz^vetljavi, opr«ni o»lra itd>. Za-nimiva ^> bila tuđi pre»1»vanJ4 br, Milana Skrbin^ka o rrtfji, izirovarjavf in ^ntlkula* »iji. do<«ini je nredavaj o »lrkaJiju kulU br. Skruinv ml. Tem€0)ito je neTtiatiil vre te-ČAjnike o zboriovmI lutk.-tratva Hr. Loj/* Kovač. Me-1 t^ajttn no ^| i*ie}ei«nH otfl*. dali lut^ovna o4ra pri So4tohi I na Taboru in. r £>škL, «anai pa ^ ^tudimli lutkovno 11JT0. ki ^o y,y potom oh zaJcljii^ku updro. Tili ru llitkovnfm odru v NTaK*l-n«n /e Kovač, ki jili je vRpodHtijal, da prisno takoj doma * to prelet panojro fiokoi^ke vz^roje. V imenu ttfftjnikov k#» j# zahvalil br»r i/ Kplita ter pokloni] Sr. Ko-vacu 74» njesrov tmd v ^vli lej» a Umni. \>-rer )0 potekol v prd\em Uratj^e-m rt/.po-lož.onju. nakar *o se terajniki Tj^iovoljni vpnHi na svoje domove. Prepisani urno, đ% b<> mrvlžupna Intkovua nMa rodila o-lul« !i^i>ehov in ,]:i ^,. 1»o v ho«!^' rimski »jcronl UNtanovilo {vfm ve(« lutkovnih odrov. Njena ljubezen je bita brezmejna Razočaranje poitne uradnice, ki ni vedela, da je nien ženin delavec in nezvestež Ljubljana, 25. av?ru«ta Včeraj se je pred sodniki maleg-a sonata a prem zagro-varjal delavec Tone ObtožnlcA mu je očitala prevare v skorio poštne u radnice Mare- Tone je trdil. da je nedoli«wi. Priznal je, da je bil dolsrn leta Afarin ženin in da 3© od nje dobi val velike vsrvto denarja, trdil pa je. da po Marini krivdi ni portal njen mož temveč neke druerr« ženske, ki je bila natakarica v neki irubVjanski *o-stilni. L. 1922 je Mari Toneta predstavi! njen brat, ko so nekoč Sli skupaj iz kina. predstavu ga je kot svojega tovariSa. V štiri uri tra^J^em z&sliševatnju obtoženca in pri* so sklizali »odnlkl u»oto\'iti. ali se je delavec Tome res predsta\il kot trprov-ski pomoćnik, ki ima nad 2000 din pla<^. Najbrže se je rea predstavil za nekaj već, kakor Je v reanid bil. Čudno je bilo Ie to. da uradnlca Mara v vseh 12 lct:h svojegra intimnegra ananja s Tonetoir. ni odkrila, da je Tone navaden delavec pri neki ljubljanski tvrdki L.. if>27 mu je Mara že kupovala obleke in perilo, da bi bil lepo obleče«. Obljubil ji jo. da ji bo denar v obrokih povrail L. 1931 s>e je gro-\Torllo> da bodo vioge zamiznile. Mara je šla in đvi^mila v nekem zavodu svoje pri-Iiranlke. Okrog 31 000 din je dobila iz-plačanih in jih nekaj časa hranila doma, nazadaje pa jih je dala v ahrambo svojemu ženinu Tonetu. Brž ko je Tane imel toliko denrja. je začel delati velike nacrte Nameraval ie odpreti trgovino in oženiti Maro. Nevesti je pravil, da i«če primerno stanovanje in primeren lokal 9 specerijsko trgovino, ka-tero bi vzel v najem. M^ara je bila navdu-šena za Tonetove nacrte. 2e se je videla kot Tonetova žena in začela je pripravljati balo, toda tuđi balo ye naroča.1 Tone. Mara mu je dala za perilo, posteljno opremo in za vs? kar spada v »podobno l»ak>» 10.000 din, za pohižtvo pa še posc-\}&) 9000 din. Tone je Mari kazal Že fotografije neke hiše in trgovine, ki jo je nameraval narjeti Le stanovanja ni mogel naijti primernega. čeprav jih je dosti v Ljubljani na razpolago Ali je bilo previ ažno ali presuho ali pa na neprimernem kraju. Nekoga lepega dne pa je doživela Mara veliko razočaranje. Prijateljica ji je na vse zgodaj prinesla groano novico, da so Toneta v "trnovski cerkvi 2>vrgli s prizni-cee, pa ne z Maro, temveč z neko drugo žensko, ki ji je ime Justina. To ni mo?o-če.U je vzkliknila Mara in planila k telefonu ter poklicala župnika Finžgarja. Župnik je potrdil, da je bil Tone zj-utraj oklican. Tišti večer pred oklici je bil Tone še pri Mari na domu, pa ji ni črhnil niti besede o svoji novi nevesti. Pogovar-jala st a se o navadnih rečeh. Mara je Toneta trdo prijela, vendar pa še vedno ni priSel z barvo na dan. Poto-lažil je Maro, da je oklice samo fingiral in ji je prisegel, da se z Justino ne bo poročil Mara je zahtevala, naj ji takoj vrne vso balo in poništvo. Tedaj je bila bala že v novem stanovanju, kl je bilo pripravljeno za Tonetovo drugo ne\'esto. Tone se je razburil, vzel nož in hotel zaklati Maro in nato še sebe. Mara mu je nož iztrffala iz rok Pokazala ga fr *r>4„ mkom. ImelH ga je v .^vDii ^rnl torbiri feodniki so se zanimali, zakaj ni priiki do poroke. Tone je namreć trdil da t« Mara sama kriva, ker j* hotela vzeti k sebi tuđi svoje-a očeta. sestro in brat* ter »estrtnepa otroka. Tene ?a s^ je temu upi ral. Mara je po-jasnila da je bil To. ne 12 let zadovoljen z njo H „jcno dru. žino. zadnje čaše pa J^ pri§ol z izgovorom, da ne mara v zakon tuđi njene^a »orodstva. Ako bi mi odlo^ro pcistavll POgoj za poroko. da pustim svojo žlahto je izjavila Mara. bi pustila tuđi žlahto' kajtj moja ljubezen do njega je bila bre»-mejna!4r Po vsem sodeč, je bila Marima Iftlbezen res brezmejna. kakor je v vsem brozme>j-no zaupala Tr>netu Na podlagi »vo^ih za-piakov je Mara ugotovila, da je dala To-netu okrog 45.000 din In da jl Je Tone vr-ml okrog 19.000 din Za razliko p-a je že tožiLa v civilni pravdi, v k^iteri se jo pa poravnala s Totietom na SOOO din, plašljivih v obrokih Kot priče 90 bili zaslifta.il vsi ćiani Marine družine- Njen o*e. »tari ljubljanski oriprinfll. je rekel: Kaj «e moja be*erža\"T7i tožilec }e takoj prl-javil revizijo procesa Zagotovljen u »peh Znani dramaMk >e pisa-1 novo dramo «a i^ralko, ki je imehi o evoji ume4n(x*ti ne-ko4čko previsoko mnenje. NepreM^no ga J6 nafrUpgovala, naj U\ ji o-dfcri! j(oen mraz, J znuznil platneiičeik eveče tako, dt jt» nizino mofrli u^asiiiti. — To ni niu, je pcipovedov&i njegov konkurent, v primeri z mrazom v krajih, kjer sem hil jaz. Ko smo govorili, je »prosti zmrimla. vsaka hc^ed^i in ^'> nam padali iz uh konj ledu. Treba je bilo samo led P°-brati in £a previ tat i. MALI OGLASI Beseda 50 par, daveJc pooebej. PrcMict. ti^ave beaeda Din 1^-—> davek po—b^J Za pismene odgovore grtede anailA o^lasov ]e treba prlloflt] mamko. — Popustov za maie oglaae oe priznamo. Beseđa 50 par. davek poaebej. NaJmanjSi mesek H Din ENOSOBNO STANOVANJE event. 5 kabinetom, kuhinje in nritiklin isce mirna stranka !>rer otrok za oktol>er. Sigureti plačnik. Ponu-lbe na upr. 5SI0V. Naroda*: pod *Čišto in snažno< 1988 Beseda 50 par. davek poaebej. NajmaojSl znesek 6 Dio Ia NAMIZNE HRUSKE iabolka. debele slive kg din 2.73 po 50 kg franko voznina rasponil\n u. Dreebsldr, Tusla. 1976 200 JUTA VREC od cementa eokrat rabljene, feredno moćne proda Josip Lah, Oeluževci. 1002 TEHTNIOO deebnalko s premiono utežjo 500 kff, malo rabljeno, proda za 1000 din Josip Lah, Oslu- sevci. 1991 Baaeđa 00 par, davek poaabej. Najmanja! zneaek 9 Dto NOVOSTI perila, obleke, pumparice itd, nudi ceneno: P R E S K E R Sv. Petra c št 24 fiO PAft ENTLANJB ažuriranje, vezenje uf«, p«rv. fa. monotjramov, pumbnic- V«ii« ka taloga perja Po 6.75 Dia ►Julijanao Qo»pos*etaka 12. ti:. Makulaturni papir proda oprava „Slovenskega Naroda14 Ljabliana, Knafljeva ulica štev. § NARODNA "liSKARNA LDUBUANA KMAfUCVA S OVJtŠUJB VSE VRSTE 1WWO*WI PREPR0STS IM MAJFlMMJŠm Stran 4 »8EOVENSKI !f SKOT*, •»»*. »- avgusta i«37. H*TtMT Sovjetska propaganda v muslimanskih đeželah V carski Rusiji je bilo okrog 20 mi-lijonov muslimanov, ki so se sele po dolgem odporu med revolucijo podvrgli komunistom. Komunisti so si pri-zadevali spraviti v sklad Mohamedov nauk s komunistično ideologijo in zato so dopuščali številne muslimanske verske ustanove. Ćelo najvišji dostojanstvenik muslimanske veroizpovedi v Rusiji mufti Rifardin Fahredin je la-hko ostal na svojem mestu. Sčasoma so ga pa pripravili ob ves vpliv. Kak-šna usoda ga je doletcla, se kaže jasno iz njegovega dopisa, da živi kakor kolonist v gozdovih. Pobrali so mu vse knjige. Življenje so mu omogočali samo njegovi prijatelji. Lani je umri. Sovjetski listi nišo niti z besedico omenili njegove smrti in verjetno je, da ne bo imel već naslednika. Komunisti ga nišo hoteli nikdar javno napadati, ker so dobro vedeli. kakšen slo-ves je užival med muslimani. To jih pa vendar ni oviralo v brezobzirnem Doju proti islamu. Boj se je začel z zapiranjem mošej. Leta 1930 je bilo v Turkestanu zaprtih Že 80% mošej in višjih muslimanskih šol. Poslopja so spremenili v sovjetske sole. muzeje, variieteje. aledališča in kina. Visoka šola Ulugh Beg v Samar-kandu, znana vsem muslimanom, je bU la spremenjena v brezverski muzej. Buhara je imela I. 1928 od prejšnjih 260 mošej samo še 60. Mnogo teh zgo-dovinskih stavb so podrli z izgovorom, da potrebujcjo gradivo za zidanje mo-fitov. Dijaki muslimanskih sol nišo dobivali za svoje praznike nobenih po-Čitnic. Muslimani v drugih državah so v stevilnih primerih podrejeni avtoritcti kolonialnih velesil. Geslo in načelo ko-munistične propagande v musliman- skih deželah izven Rusije je »osvobo-jenje zasužnjenih narodov in zmaga nad kolonialnim imperializmotn. »Moć komunistične propagande med musli-manskimi narodi je zlasti v tem. ker komunisti hočejo prepričati muslimane, da je komunizem čista, temeljna forma islama. Seveda pa pri tem ne govore muslimanom, kako se godi muslimanskim vernikom v Rusiji. Če bi se pa že pojavila kakšna neljuba vest v listih, jo takoj demantirajo ćelo sami muslimani, ki so za ta posel plaćani. Na muslimanskem svetovnem kongresu 1. 1931 je opozoril vodja turskih izseljcnccv iz Rusije na položaj muslimanov v Rusiji. Na to je prihodnjega leta pripomnil sirski emir Sherib Ars-lan v sirskih listih, da je bil gost v Moskvi pri slavnostih desetletnega jubileja revolucije in da ni mogel opaziti, da bi zatirali muslimansko versko življenje. Naglasil je ćelo, da sta v Moskvi dve mošeii, kjer opravijajo redno bogoslužje. Emir seveda ni opa-zil, da sta ti mošej i v Moskvi le zato, da ju kažejo tujcem. Muslimani imajo se druge razloge, da se pritožujejo nad komunisti. V so-vjetskem listu »Revolucija in narodnost« je izšel članek, ki v njem trde, da je zastopnik sovietske Rusije v Me* ki eden naivplh'nejših osebnosti brez-verskega gibanja. Čeprav v Rusiji zatirajo islam, ima komunistična propaganda vendar mnogo us^eha med muslimani v kolonialnih deželah. To se je zlasti pokazalo na lcrnem muslimanskom kongresu v Ain-K'Lila za Alžir: na kongresu so govorili in agitirali tuđi zastonniki druge in tretic inrcrn.icionale ter prijatelji sovjetske Rusije. Ali se sanje uresničujejo Većina Ljudi navadno sanja med spa-njem, toda mnogi sanje pozabljajo in naj Spomin Se tako napenjajo, ne morejo se jih spomniti, ko se prebude. Drugim se pa zopet sanja tako živo in sanje jim ostanejo globoko v spominu, da jim pri-pisujejo velik poraen. V sanjah je većino nekaj v zvezi s slut-njaani, kar budi zanimanje, Mlsel sprašena med spanjem od telesa, nebrižno blodi med prizori pr^teklosti, sedaivjosti in prihodnjosti. Speci človek, ćeprav ima oći zaprte, vidi, čeprav nihče z njim ne govori, sliši; giblje se, hodi iz kraja v kraj, čeprav je v resnici negiben- Skrivnost vzrokov tega duševna a življenja med spanjem je \pzbudila že mnogo vpra^anj in skušali so jo razjasniti tuđi že z neštetimi odgovori. Kaj so sanje? Kaj jih povzroča? Ali imajo sanje tuđi globlji pomen ? Bilo je rečeno, da so sanje -življenje misli v času, ko telo api, življenje, ki v njem duža dela skrivnostne sprehode v podzavest, polno duhov in senc, srečava se tam z bogovi in junaki in govori z drugi-mi blodečtmi duhovi živih, in mrtvih. Po tej razlagi so sanje pojjnovane kot eden izmed dokazov t čeprav ne povsem trd-nih) za primitivno vero v posmrtnost. Razlagali so si jih v splošnem tako zaradi tega, ker so sanje posledica nadnaravnoga delovanja, kajti ne moremo sanjati, kadar hočemo, kakor tuđi ne sanjati o tem, o Čemer bi si želeli, niti si-cer nadzirati sanj, ki prihajajo nenadama. Moderna psihologija pa gleda na to vpra-fcanje pov&em drugaće. Med raznlmi teorioami je morda naj-bolj upoštevana Freudova- Po nji so sanje samo simbolični izrazi, uresničenje neiz-polnjenih želj- Imajo vse zelo točen pomen. Ako jih analiziramo in jih razložimo, snrevidimo, da nišo posledica niče-sar nadnaravnega, ampak produkt podza-vestnih misli in zaht?v nagonov. Simboli-zom sanj je pogostD skrivnosten in ga je težko razbrati in razložiti; toda ijudje, ki bo. se pecali z raziskovanjam svojih sanj, so pogosto odkrili, da pomen sanj leži na povišju in da je reakcija. žeVja. Otroci navadno sanjajo o stvareh. ki so jim ne-pristopne in ki po njih hrepene. Nekate-rim se sanja o igraćah, pohabljenček teka in se bori z zdravim! otroci. česar v resnici ne more. Slične sanje imajo polarni raziskovalci, ki trpe zaradi nepri-merne hrane; sanja se jim o goetijah. Ako izražajo sanje izpolnitev želja, so lahko prav tako povzročene po zunanjih vpli-vih. Po tem, kaikšen je učinek zunanjih vplivov m»epanjem &o vse dejanoe za jele v kratkem trenutku, medtem ko je zala jal pes in med trenutkom, ko se ie filozof zbudil, tarej v nekolikih sekundah. Vendar pa posameziia preiskovanja sanj nišo dovolj za trden temelj teorije. Mož-ne so neštete hipoteze. Toda sistematični poiakuoi, narejeni pred leti, so dokazali, da določeni iapodbudi sanj ustrezajo sanje podobnega obsega in značaja, Mdogo ljudi prip-crveduje. da se pogo-sto zbude z rešenim problemom, če so zaspali z mislijo na nerešeno vprašanje. Mnogi drugi pa ee lahko zbude ob doloće-nem č-asu penoči, ki so si ga določili pred spanjem Najbrž najzanimivejše je pa \*prasanje, ali je možno iz sanj prerokovati. Po pri-mere podobnih sanj n\ treba hoditi v davno preteklost, saj je dovolj znanih prime-rov sanj, kj so se uresničile v sedanjosti. KUub temu pa moremo gledati na vse sanje kot pomenljive in preroške. V tem pogle du je napravilo mnogo poizltusov angle-ško drust\x> za psihična raziskovanja z negativnim rezultatom. Kljub temu pa ti rezultati ne morejo o-vreči, da so nekate-ie sanje tuđi preroške. To raziskovanje o tem je na enake-m razvoju kakor za časa Aristotela, ki je napisal v sveji raz- pravl: V koUkor gr* xa prereiko napo-ved v lan jmh. ni treba MS^un pora«m verjeti, pa tuđi jih ne pov»em zavraćati. Pestre svetovne zanimivosti 2ENA, KONZUL V 2tNEM Prvi ženski konrul Ze-iinjeoih držav je M. N. Hantia, ki je bila nedavno imenovana za konzula v Zenevi. Položaj konzula v 2e-nevi je še posebno pomeniben, ker je hkra-tu ameripki opazovaJec pri Društvu Narodov. V NEMOIJI NAREDE KA DAN DO 30 VO JASKIH LETAL Po infonmacijah an^rleških listov ^radijo zadnje ča>e v Nemčiji ćelo vrsto letališč na zahoilu. me 1 Berlinom in holandsko, bel-gri>ko in franeosko me>>. S polno paro pa tutli izdelujejo letak, toda produkcijo leta 1 zavira pomanjkanje ?urovin. Baje ima Nemčija t«hli piemalo »lobrih pllotov. Pov-prečno te v Nemčiji ubijeta na dan no *lva vojaka pilota, kakor trdi ang^e^ki list. Na dan izdelajo \>o 18 do 30 vojaSkih letal. Neančija ima z laj 2000 bombarderjev za prvo linijo in okrog 4000 rezervnih letal. POROKE ZARADI — TIHOTAPSTVrA Nekateri a\i*trijski Hsti in po njih fran-coski so f>oročila o nenavadnlh primerih »tihotapstva« na avstrijsko-jttgoelovanski tneji. Te vee^i so vprav fantastične, toda avetri^ki li.-sti so dobro informirani. Zadnje čaše opa£ajo, voz živine v Avstrijo je uvedena precej v'soka carina, a »dotac je carine prosta. Lahko bi torej rekli; >kaj vse ljubezen >4ri< ... Trdijo, *la se je šte-vilo porok me»l oltnejnim prebi val ^t vom od 1. 11*3,1 pomnožilo na de^etkratno visino. POLARNA EKSPEDICIJA PREPLULA 539 km Polama ekspedicija, ki jo tvorijo pilot Papanin, radioteleirrafUt Krenkel, ni(lrolo«r Siršov in ; -:ronom Detlo-rov. tabori že nad tri mesecp na ledeni plošci. I'Iošča sp pre-maikne na dan približno <> km. Do-slrj je ek^edioija tako nehofe pre-plu'a že 539 km. v ravni crti pa 39." km. in >i.-er pvo*.\ jujro-zahotlu. Smer Te plovl>e potrj'ijo Ivpotezo. *ta pnlivrni le»1 plava proti Tiroenlandu. Ekspelicija bi lahVo tako priphiln v 4 me-secih do Groen'anda. Ht'DA POKORA ZA LJTBllZKN Najhujšo jK>koro za lju-l»ezen morajo pre-vzemati v Nemčiji ž i« i i. Nedavno je bil v Hamburiru obeojen žid. -laniski krojiu-, ker je imel razmerje z >i?0 ražen v Franciji pred vsem v Nemčiji fod 5^0 milijofiov na IH miil.!\ v .^pa-niji od 495 mil. na 424 mil.. in na Poljskem ol 79 mil. na 47 mil. V vsph dmsrih evropskih državah so ?e pa zalome zla.tT 7.elo poverale. F^vse-ni neznano je. kakšne $o zalofre zlata v Ttaliji in tu»1i o zulograh zlata v Riu^iji lahko samo ujrftamo. Kolesarstvo Kakini so defekti kolesarskega dirkala V ]>oroči!ih o raznih kolesarskth dirkah se večkrat čita. da je ta ali oni dirkač imel gumijski defekt, kar je bilo vzrok. da ni mogel zasesti v končni klas'fikaciji boljšc-ga mesta, čeprav je znan kot eden izm«d najboljših in \-ztrajnih dirkačev. Je to po-polnoma umeMio, kajti doćim je tega ali onega doletela na cesti taka smola in mora zato izgubiti po nekaj minut, preden zame-nja pokvarjeno gumo z rezervno, se ostali konkurenti poženejo z \-so razpoložljivo silo naprej, da bi se la/je znebili nevarnegd kokurenta. Res prvovrsten mora biti tak ne-srečnež, če hoče, da šc ujame ubeglo skupino, kajti dirkači v skupini se v tem pri-meru pogosto menjujejo v vodstvu, da laž-jc režejo zrak, dočim je zaslcdovalec navezan sam naše, čc slučajno nima dobrega tovariša, ki ga počaka, da mu potem po- iDA0tt t zuledovmnju. Koliko lepih upov je šio tako že po vodi ćelo v zadnjih kilo metrth pred ciljem m po »reino prevoženih 100, 150 in 200 km. Seveda m^nj informirana šport na publika tega ne ve in se zato večkrat čudi, ker je kak začetnik tolkel že izurjene favorite. Najpogostejši defekti dirka ča so gunvj-»ki defekti, ki nastanejo zaradi slučajno na cesti raztresenih žebljev. zlasti čevljarskih žebljev s široko in težko glavico, ki se po-stavijo z oštrino pokonc* in se sigurno za-pičijo v dirkačevo gumo. Te vrste žebljev natrosijb po cesti dogovorjeno ali nedogo-vorjeno t^udi konkurenti sami ali pa njihovi prijatelji motoristp po dogovoru: »Ti na-trosi na tem ali onem delu proge. levo ali desno, žeblje, jaz bom pa že vozil na drugi strani.« To 90 neresni športniki, ki si hočejo pomagati do uspeha na sJeparski način, ker ga pošteno ne morejo doseč:*. Če dirkači na tako žebljarstvo ne mislijo in vedo. da so ceste dobre in lepe, si nade-vajo na kolesa lažje in občutljivejše tubo-larje (zračnice s plaščem, sešitc v eno). če pa je vse dvomljivo, pa težje m trpež-nejše. Za vsak primer imajo tik nad kole-som prrtrjene na vilicah še močne žične iz-ruvalce, ki naj eventuelui žebelj že takoj ob prvem obratu izrujejo. Seveda je bilo to v rabi pred kakimi petimi ali šes-timi leti, ko so bil: taki žeblji bolj v modi. Da se je ta moda zopet povrrvla, smo videli na zadnji tekmi za drža\-no prvenstvo iz Zagreba v Ljubljano, ko so bili zaradi takih nepoštenih dejanj dirkači upnavičeno vzne-mirjeni, kajti denarja za tubolarje, ki sta* nejo po 130 Din, ne pobirajo po cesf in si ga morajo ćelo od ust odtrgati, preden si nabavijo eno samo tako gumo. Drugi dirkačevi defekti, a bolj redki so zlom ali skrivljenje okvirja, zlom obroča, skrivljenje ali zlom krmila, pedalov, utraa-nje verge, izguba matic. presekanfe rubo-larja z oštrim kamnom ali steklom itd. Vr bivši etanni vožnji iz Beograda v Sofijo so n. pr. bolgarski dirkali samo v prvi etapi imeli 30 2umijsk;h defektov, ker so imeli preobčutljive gume, dočim nrso imeli naši nobenega. Za zamenjavo detektirane gume rakijo spretni mednarodni dirkači 2 do 3 n>:nute in ćelo manj. dočim imajo manj spretni doka i več opravka. Kako veliko vlogo igrajo defekti pri res-nih in nevarnih konkurentih. vidmo ze fz te^a. d-a v skupini dirjajoči zelo pažljivo pazijo drug na drugega, kdaj se bo temu ali onemu kaj pripetilo, ker potem naglo potegnejo in uidejo nevarnemu tekmecu. Zato mora dirkač, k: se mu pripeti defekt, predvscm skrbett. da se dela. kakor da se mu ni ničesar pripetilo, čeprav vozi nekaj časa s skoraj praznim kolesom. Prav pola-goma in neopaženo se mora nato pomikati na/ai. da bi ne zbudil kake sumnje ostalih konkurentev če mu je to ntegovo vođenje uspelo, popravi naglo defekt in v par mi-r.utah se že zopet znaide potola/en :n od-dahnjen v sprednjih vrstah. odkoder se je izmuznil. če pa so konkurenti njegovo smolo opazili, je i/gubljen vsak up. da bi se zonet znašel v isti vrsti! *^ato v nedeljo na dirkališče Hermesa, da vidimo rudi točko fing*ranih defektov in se tako rudi s to operacijo seznanimo! Pri treh Šarah bo veliko žegnanje Metlika, 24 avgusta V nedeljo 29. avgaista bo Bela kra,jina slavila »\-oj velik prazaiik. Na slovesen. že tradicijonalen r.aćin bo veliko žegnanje pri Treh farah tik Metlike, ki so naj-većja belokranjiaka božja pot. Slikovitosti teg~a velikeg-a cerkvenega in Se bolj narodnega praznika skoraj nj mogoće opisati, sa«j so Tri fare menda edina na^a božija pot. na kctero prihajajo ljudje Se zm«r«n v svojih starodavnih, nopokvarje-no ohranjenih narodnih noSah Tri fare pri Metliki pa seveda nišo v časti samo pri naših Belokranjcih; tuđi sosedni Hrvati kaj radi v velikem številu obiskuje-jo to božjo pot in se v svojem veselju pri-družujeijo našim ljudem Slikovite nose, narodni običaji, koLa in ve^el-je se vrste drug: za drugim in ni nić čudne ga, če Tri fare neprestano iz leta v leto na svoje žegnanje pnvabilo veliko število ljudi, ki bi še radi videli naS nared v njego-\'cxn pristnem. veselju, kakršnega danes tako redko kje Še najdemo. Po že^nanju, ko se t>oste ob ražnjih jm> krepčali z jagnjici in dobro belokranj^ko kapljico, pa hajdi v gorice tam okoli Dra-»ičev in Božakovepa, kjer vas lx> sprejelo trt je, na katerem se jirozdj? že medi. Lan-ko ga boste otipavali, kakor ga prav r.e-daj otipavajo za^krbljeni belokranjski j^o-spodarji in v jeseni, ko ?e bo zniedilo in dozorelo, se boste spet vmili v Belo krajino, da ee do **it *jra nazobljete tega slad-kega ^adu. Izleti, ki so mogoči v okolici Treh far in komaj kilometerodvaljene Me- tlik« vit kakor volj, p* «€v©d* nl»o edi-na ubava, ki jo najdete ▼ krajih onKran Gorjajioev. Topla Kolna, ob kateri j> ne-n-avadno živahno iai poŽrtvovalno metliSko Tujsko-prometno dru^vo rgradilo tako le-po kopatišče, v*as vati v svoj objem, kjer se boste do odhoda veoernega vlaka lahko« do dobrega okrepčali in o^vežili. Da bi pokazala svojo ekrb tuđi ta naAo Belo krajino, bo v nedeljo 29. avgu^ta priredila ljubljanska Zveza ta tujski promet tuđi posebe« izlet do Metlike in Treh far. Vožnja z železnico tja in nazaj bo veljalA piaino 47 din, izlet s kosilom in vožnjo pa samo 60 din. Te nizke een? hodo Usto gotovo po dolgem času rbudile spet veliko> število na^ih starih prijateljev, ki ee na^ spominjajo od razgibanih izletov v na£t? kraje pred leti in jih ponovno privedle k nam. Dobro dočli! B?lokranjci vas fakamo i vso n*k> dobroduSnostjo in gostoljubnoMio. Iz Trbovel} Nov jtroti. V Trbovijo je prir.}»ola vppt, da jf v Poredah ob Vrb*kem jeze»ru na Katti-^kem umri l»ivM doliroletni ravnatelj trbo-vetekejia rudnika inž. Julij P:»uer, ki *i je pridotoil za gospodarski. so»Malni in kulturni razvoj TH>oveli ne>prert Moveka in ravnatelja, mu bo ohranil *vNal ?i*onnin. Njotrove zem^lj^ko ostanke so propeljali v Grade<\ kier wi bili v Tamošnjem kromatorijti vpepi ljfni. Osebna vest. Iz Tr)>ovolj je promočena. ti a U-tflo provljft II. srd^. Pija Valantova k pošti v T.itiji. V teku ve^lemepra službovanja v Trbovlj.ih *i ja « prijaznostjo in u^trožljivostjtj tako v službi kakor izven njr pridobila velik krop »prijateljev. ki >^ bodo t^žko pocrtoMli. IMejstvovala se je tu Ili prav u#-pr>nn pri •iokoUkpin gledališ-dom zmožno in vneto Maniro. 2rtev nesrečnejra naključja. V^raj p°-poldne so kljirb ^krajno slabotn>u vremenu pokopali ob velik.; ud«>W.bi lji^iva vs^h tilojev nei^re^no Miro ?evnikov<». ki je preteklo nMeljo v ovetu mladosti 1^ let omnhnil.a v narobe >mrti v tukaj-nji novi l»o!niei zara.ii zastmpljenjji. Pro.i dne\ i ^e ji je izpuistil na usrtnici majlion mo7olj, ki mu ni posveČala ve^.je |>o/onno.»![, vondnr pa jr portal za pokojno iifio-lrn. Kljub pri-zadovanju bolničnejra zdravnika dr. Vizija, ula jo ohra-ni \v\ življenju, je podlpjrla ▼ hudih bolefinaih 7as«t.niplj»'ijju po komaj pet-dnevni bolezni. To tm{ree okolnovt, na io ve^ le-t. % namero, dn jo vzaine kon^no 9 j*pN>j. Veselo flvidenju j»o tf>li«kih letili se ]o iz-prprneniilo v veliko ■žaio^t, ker je na^la mati doma svojo nesretno h^erko mrtvo. Xaj ji eije ve^na poml«d, preostalim pa nas> požalje! Podrohen program ljubljanske in vsrh evropskih radijskih postaj dobite v vo-dilni in bogato ilustrirani slovenski ra-dijski reviji »NA§ VAL«. Mesečna na-ročnina samo 12 din. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Knafljeva ulica 5. C>trtek, 26. avzu^ta. (>U 10.00: Otvoritev II. vseslovaii^kega pfvloloskepa kongresa. — 12.00: (iodbe na pihala (plo.Vie). — 12.45: Vreme, poroci la. — 1H.00: Cas, spored, ohvestila. — 13.15: Radijski orkester. — 14.00:Vn«m\ borza. — 19.00: fas, vreme, poroci la, ^pore/i, ob-vestila. — 19.30: Nacionalna ura: Aport ip žena (ga. Milica Srpa). — 19.50: 10 minut zabave. — 20.00: Stari biiseri vesele glazbe (ork.. plošča). — 20.10: Zpodovin^ko ozadje slovenske narodne pesmi. II. predavanje (, vreme, poro-čila, ^pored. — 22.15: Radij*ki rok?ster. Petek, 27. av^u>ta. (>b 1*2.00: Slovenske pesini (plo^če). — 12.4o: Vreme, porooila. — 13.00: C&e^ spored. obvestila. — 13.15: Za kratek ?as (plo-šoe). — 14.00: Vreme, borz;*. — 10.00: ^a-, vreme, porobila, spor?«d, ohvestila. — 19.^ Nacionalna ura: Novinarstvo ter notranja in zunanja politika fdr. Alojzij Kuhar). — 19.50: Novice iz iz*;eljeni£kih krogov. — 20: Heller: Češka beseda (ork., ploica). — 20.10: rporana nileka v gospodinj-tvu (sa. Ivanka Velikonja. — 20.30: Citre j*olo, g. Vilko Skok. — 21.15: Dueti: klavir in harmonij (gdč. Melija (inje/>da). — 2*2.00: Cas, vreme, poročila, Apored. — 22.30: Angle^ke plošče. Andr% AimaiHty: 73 Princesa Symlanoua Drugi del I. SINOVI NEBA Maj se je nagibail h koncu. Maj je v kitajtekih morjih začetak polotjiega monsuna, bogatoga na nevihtah in tajfunih. Zato nastopijo potniki to pat v maju le, če so prisiljeni k nji. Parnik »Paul-Lecat« je bM namreč tedaj na nevami vožnji, tada to se je zgodilo ob podni zavesti: dolge vožnje, pa mj bodo še tako nemr-ne, morajo poštzii pamiki vzdrževati. Vožnja po morju se je bližala koncu. Že pred šestimi urami so se bile sinje vode Kitajskega morja umaknile kataim in žoltim vzvalovanim vo-dam, ki jih na sto milj deJeč valovi v morje mo-gočna Jang-Tse-Kiang. »Modra reka« samo po kne-nu; ta mogooni veletok, izvirajoc iz Kuku-No-ru, se vali pet tisoč ktiometrov dadeč po kaotič-nem ozemlju in v njegovem območju se rodi, do-rašća, ženi in množi, žm in umira narod, broječ dve sto milajonov dua, kar pa predstavlja satno polovico vsega prebivalstva starodavne in skriv-nostne dežele H^n. Na morje je tegorta noć. ko je straža na jambom spoTOČila, da se vidi morsiki svetiknik Ma-Nan-Can, ki kaže na najsevemiejšem izmed Sadi'eskih c»to^ kov vhod v južni pre'iv. Službujoč i častnik na kdrovu je ojpozoril potnike: — Ćez Stiri ure borno v Wooaongu. Wooscng, ležec eto Mivu Harapowa v J^ng-Tse-Kiang, je prvo postajaiaače pired Sanghajem. Tam caka potnike ađrafvsfcveni in carinski pregled. Vsak potnik je oJezusovega tovaristva« oče DLiier iz pariške sekcije, vračajoč se po bolezensikem dopustai v svojo misijo v Zi-Ka-Wei na obronku frameoske koncesije v šanghaju. Bil je starec visoke postave, pri-j^zjeti in širokeg-a cibzor^. Njegovi priasanesiljivi fantaziji ni manjk^la v njen pro^ipeh nikoli bodeča ironija. Prežive! je bil trideset let z oznanjanjem Krietusove vere med Kitajci in o njih si je bil ustvaril svoje mnenje, črpono iz laatnega spozna-\TUija. Drugače je bil to mož družabne ug^ajeno-sti in v pogovoru z ljudmi drugačnih nazesrov je znal uveijaviti svojo avtoriteto. ne da bi koga žaiil. Trije p^sti so mu manjkali na levi roki. — To so mu bili napravili katehumeni, ko je bil kot no-vic poalan v prakso oznanjat Kris^usov nauk divjaikom, živečim v puačavi GobL Dolga brada inu je zakrivala dva križea, prvi je viael na čroem svi-lenem traku, drugi pa na rdečem traku s kokardo — bil je križec franeoske častne legije. E>rugi gost je bii Jean de Mervent in dodeijen je bil franeoskemu konzulatu v Šanghaju. Svojo službo je bil naatcpil Sele nedavno, kar se je dalo sklepati iz njegovih dokaj lahkomiseilnih izjav in izrekov. Niti starost, nirti izkušnje šo nišo im^le možnos*ti iapodriniti jih. Ćepnav je bil podirejen, vendar ni brez omejštve obeudoval pnecUtojniAkih povelj iz ust slučajnih Tayl>lerandov, ki so izdaj ili svoja povelja v obliki šifriranih brzojavk v kolonije na skrajne>m vzhochi, ne lo .predaleć. To pa ni ak^io-valo nobeni njegovih laatnosti, ki delajo iz moža prijetnega družabnika. Jeaa de Mervent se je bil vkrcal na ladjo v Sii-gonu, na povratku s poslanstva, ki naj bi ga bil na konmilovo povelje aprsvšl pri guvemerju Indokine, kajti politika Kitajske je mogla neposredno vplivati na to kolonijo. Komćno, tretji potnkk je bila lady Heleaia Killfe-norova, rus- llaska zelenih oči, elegantna, ne sicen* prirojene lepote. vendar pa zelo čedna. Le-ta se j« \'6crcola na parnik v Kolombu. Ko jo ^e pr-e