ODGOVORI NA VPRAŠANJA DELEGATOV ODDELEK ZA GRADBENE IN KOMUNALNE ZADEVE 1. DELEGACIJA KRAJEVNE SKUPNOSTI HORJUL VPRAŠANJE: V kakšni obliki lahko pričakujemo sodelovanje občine s krajevno skupnostjo pri modernizaciji republiške ceste Vrhnika—Horjul? Kakšno modernizacijo predvideva v svojem programu Republiška skupnost za ceste za svojo cesto Vrhni-ka—Horjui? ODGOVOR: Republiška regionalna cesta št. 11-324 Gorenja vas—Vrhnika—Podpeč—Ig—Pijava gorica je s srednjeročnim programom vzdrževanja, rekonstrukcij, modernizacij in gradenj magistralnih in regionalnih cest v SR Sloveniji v obdobju 1976—1980 za modernizacijo predvidena le na odseku Pod-peč—Ig in pri Pijavi gorici. Program je sprejela Republiška skup-nost za ceste tudi vsoglasjusskupščinoobčine. Zatoje moderniza-cija odseka Horjul--Vrhnika v srednjeročnem obdobju možna le, če obe občini Vrhnika in Ljubljana Vič-Rudnik uspeta v natečaju za nerazdeljena sredstva.s katerimi razpolaga Republiška skup-nost za ceste, pri čemer pa bi morali občini skupaj z krajani ponu-diti za Republiško skupnost za ceste ugoden procent udeležbe. Na območju občine Vrhnika bi bilo potrebno modernizirati 4,770 m v asfaltirani širini 5,50 z obojestransko bankino, kar bo stalo cca 6,600.000 din, na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik pa v dolžini 2.485 m v enaki izvedbi. Dela na območju naše občine bodo predvidoma stala 3,600.000 din. Pri oceni stroškov niso upoštevane odškodnine za zemljišča, kulture ipd. Od razpoložljivih sredstev občine Ljubljana Vič-Rudnik je odvisno, ali se tto pričelo z modernizacijo že v letu 1977 ali v ka-sncjših letih; od sredstev so odvisne tudi letne faze modernizacije te ceste. 2. DELEGACIJA KRAJEVNE SKUPNOSTI VIČ VPRAŠANJA: Kdo je odgovoren za urejanje oz. vzdrževanje podhoda pod železnico med Sattnerjevim naseljem in Tržaško cesto in če je odgovoren, zakaj ne izpolnjuje svojih obveznosti? ODGOVOR: Ker naselje ob Sattnerjevi ulici povezujeta s Tržaško cesto dva podhoda^ni jasno, na kateri podhod se nanaša vprašanje ter zato navajamo odgovora za oba podhoda. Prvi podhod v trasi Ceste na Brdo je urcjen (asfalt, odvodnjava-nje) ter je za vzdrževanje (krpanje asfalta, zimska služba fpd.) zadolženo Komunalno podjetje Ljubljana po naročilu mestne skupščine. Medtem ko Komunalno podjetje Vič razmeroma v redu opravlja svoje obveznosti pa Komunalno podjetje Ljubljana svoje delo opravlja v skladu s planom investitorja, ki je vzdrževa-nje javne higiene osredotočil v center mesta. Mi v občini se seveda s tako politiko mesta ne strinjamo. Drugi podhod pa ni usposobljen za peš promet ter ima le vodno-gospodarsko funkcijo za odvod meteornih voda z železniškega zemljišča. Podhod je dolžno vzdrževati ZŽTP Ljubljana, TP Po-stojna, ki pa se pri vzdrževanju omeji le na košnjo trave ipd. dela z ozirom na dejstvo, da ima ves obravnavani predel urejeno kanali-zacijo za odvod meteornih voda. 3. DELEGACIJA KRAJEVNE SKUPNOSTI VELIKE LAŠČE VPRAŠANJE: Ker pri vedno pogostejših poplavah Rašice, Robarke in Kolpe prihaja do poplavljanja zemljišč ob strugah in ceste Knej—Karlovica in Karlovica—Velike Lašče, pričakuje KS ustrezno rešitev navedenega problema. ODGOVOR: Da bodo poplave v prihodnje preprečene, bo morala območna vodna skupnost Ljubljanica-Sava postopoma v skladu z razpoložljivimi finančnimi sredstvi regulirati navedene vodotoke. Znano pa nam je, da te regulacije niso zajete v srednje-ročnem planu območne vodne skupnosti za obdobje 1976—1980, niti niso še izdelani projekti za regulacije. Zato se bodo do regula-cije izvajala le najnujnejša vzdrževalna dela, Komunalnemu po-djetju Vič pa je s strani občinskih strokovnih služb dan nalog, da prouči in v primeru pozitivne ocene tudi uredi odvodnjavanje ceste. 4. DELEGACIJA KRAJEVNE SKUPNOSTI VNANJE GORICE VPRAŠANJE: Krajevna skupnost Vnanje gorice ima v uprav-ljanju 440 m ceste Vnanje gorice—Lukovica. Cesta je nato od občinske meje v lasti in upravljanju SOb Vrhnika. Menimo, da bi bilo prometno in ekonomsko, da se tudi cesta, ki je sedaj v uprav-ljanju krajevne skupnosti, prekvalificira v občinsko cesto. ODGOVOR: Predmetna cesta sedaj nima elementov, ki se po zakonu za javne ceste zahtevajo za lokalne ceste (utrditev, širina ipd.). Lokalne ceste so določene z odlokom občinske skupščine. V prihodnjem letu, ko bo verjetno spremenjen zakon o javnih cestah in ustanovljena v občini samoupravna interesna skupnost za ceste, bo prišlo verjetno tudi do spremembe odloka.pri čemer bo obrav-navan tudi predlog Krajevne skupnosti tako z prometnega vidika, tehnične ureditve ceste pa tudi sredstev, ki so potrebna za redno vzdrževanje ceste. 5. DELEGACIJA KRAJEVNE SKUPNOSTI LAVRICA VPRAŠANJE: Kaj je pokrenil Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik v zvezi z zahtevami delegacije krajevne skupnosti Lavrica (zazidalni načrt območja) v času od 9. seje zbora KS? ODGOVOR: Odgovor na postavljeno vprašanje je bil objav-Ijen v delegatski prilogi Naše komune št. 13 z datumom 12. de-cember 1975, ki je služila kot gradivo za 18. sejo zbora krajevnih skupnostizatorekdne 23. decembra 1975, iz česar sledi, da je bila urgenca nepotrebna. Uodatno lahko povemo, da je Skupščina mesta Ljubljane na seji dne 29. aprila 1976 sprejela odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepo-vedi parcelacije zemljišč in graditve na zavarovanih trasah pred-videnih avtocest, regionalnih in primarnih mestnih cest na ob-močju mesta Ljubljane, na podlagi katerega je prenehala veljati splošna prepoved na srednji varianti Dolenjske avtoceste od Malenc do vasi Šmarje Sap, vendar pa še do danes ni odločitve v variantnem predlogu za dejanski potek avtoceste v smeri Vič—Škofljica. Z ukinitvijo srednje variante namreč še vedno obstojata dve varianti — barjanska in hribovska, ki tudi posegata v površine na Lavrici, ki so predvidene za nadaljnjo pozidavo Lavri-ce. Po zagotovilu Republiške skupnosti za ceste naj bi bila znana odločitev o izbrani trasi avtoceste v prvih mesecih naslednjega leta. Po tej odločitvi bo možno pristopiti k izdelavi ustrezne urbani-stične zazidalne dokumentacije. 6. DELEGACIJA KRAJEVNE SKUPNOSTI KOLEZIJA VPRAŠANJE: Iz dnevnega tiska smo izvedeli, da se Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik zavzema za prioritetno gradnjo mestne dvopasovne ceste med Tržaško in Dolenjsko cesto z mo-stovoma čez Mali graben in Ljubljanico v trasi Ceste v Mestni log in Jurčkove poti, kar naj bi bila začasna južna mestna obvoznica za dobo 10—20 let. Ker smo ob obravnavi desetletnega programa zavrnili potek začasne južne obvoznice na trasi Cesta za Gradom, Privoz, Opekarski most, Opekarska cesta, Cesta v Mestni log, Tržaška cesta, Dolgi most opozarjamo, da je bil sedanji predlog sprejet mimo krajevne skupnosti in njenih organov oziroma v nasprotju z odločitvami krajanov ter z razvojnimi načrti Kolezije? ODGOVOR: Potek cestne povezave v trasi Tržaška cesta, Cesta v Mestni log s podaljškom preko Malega grabna in Ljublja-nice, Jurčkova pot s priključkom na Dolenjsko cesto je po Gene-ralnem planu urbanističnega razvoja mesta Ljubljane od leta 1966 v skladu s prometnimi površinami in od takrat kategoriziran kot sekundarni cestni sistem v primerjavi s primarnim cestnim siste-mom, v katerega sta uvrščeni Tržaška in Dolenjska cesta. V vseh dosedanjih obravnavah na naši skupščini je bila ta cestna povezava obravnavana kot mestna cesta in sicer: — na 52. seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik dne 18. oktobra 1973, ko je bil ob obravnavi informacije o izdelavi prometne študije in pro-jektne dokumentacije za ceste na območju Ljubljane v obdobju 1970—1973 med drugim sprejet tudi sklep »Cesta v Mestni log naj ostane dvopasovna mestna cesta«, — gradivo glede »nadaljnja etapna gradnja podaljška Ceste v Mestni log s povezavo Ižanske ceste z Opekarsko« je bilo sprejeto s programom družbeno ekonomskega razvoja občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji skupščine dne 17-2-1976 in družbenem planu razvojaobčine zaobdobje 1976—1980 sprejetim naseji skupščine dne 16-7-1976 pod gradivom »nadaljnjo etapno gradnjo Ceste v Mestni log z izgradnjo cestne povezave med Opekarsko in Ižansko cesto (priključkom na Jurčkovo pot) z mostoma čez Mali graben in Ljubljanico«, kar je vse razvidno iz skrajšanih zapisnikov, ki so jih sprejele delegacije. Zaradi široke informiranosti občanov bodisi v materialih Naše komune, ki služijo hkrati kot gradivo za seje skupščine in v skraj-šanih zapisnikih sej skupščine, dostavljenim vsem delegacijarrij se čudimo postavljenemu vprašanju, saj bi bilo ravnanje po novicah dnevnega tiska v nasprotju s sklepi skupščine. In še o južni obvoznici! Potek južne obvoznice je v študiji regulacijskega načrta širšega območja Viča in Rudnika v oddaljenosti cca 1 km južneje od mestne ceste Tržaška — Cesta v Mestni log — Jurčkova — Dolenj-ska cesta in je izdelan v skladu s sklepom naše skupščine. Z njim soglaša tudi Republiška skupnost za ceste. Prednosti odmika obvoznice od mesta oz. naseljenih sosesk Viča pa smatramo, da ni potrebno posebej navajati. Po informacijah republiških organov smo tudi obveščeni, da je južna obvoznica preko Barja med prioritetnimi cestnimi odseki izgradnje avtoceste Bratstva in enotnosti. Pospešeno izgradnjo mestne cestne povezave pa so zahtevale tudi krajevne skupnosti Krim-Rudnik, Ig, Tomišelj, Golo-Zapo-tok ter tudi krajevna skupnost Trnovo; krajevna skupnost Kole-zija ni nasprotovala uvrstitvi te gradnje v prej navedenih progra-mih. NAČELNIK JOŽE LEKŠAN ODDELEK ZA GOSPODARSTVO 1. KS KOLEZIJA VPRAŠANJE: Številnim obljubam v trgovini z živili na Rihar-jevi ulici se je pred meseci pridružilo tudi obvestilo v »Naši komu-ni«, da bo Mercator te prostore uredil za dan republike. Vendar žal, o kakšni trgovini še vedno ni ne duha ne sluha. Zato postav-ljamo vprašanje, kdaj lahko na tem koncu občine v resnici pričaku-jemo novo trgovino in zakaj je prišlo do tolikšnega zavlačevanja? ODGOVOR: Izgradnja trgovine ob Riharjevi cesti, kjer je investitor trg. podjetje Mercator, se je žal, zaradi tehničnih ovir nekoliko zavlekla. Trgovina bo po vsej verjetnosti odprta do meseca marca 1977. Poleg tega moramo opozoriti vse občane KS Kolezija, kar je bilo že večkrat objavljeno v glasilu Naša komuna, da bo na območju stan. soseske Murgle zgrajena nova samopo-strežna trgovina, ki jo gradi delovna organizacija Ljubljanske 2. KS KRIM-RUDNIK VPRAŠANJE: Ali bo občina sposobna v tej situaciji kriti pred-videno vsoto v družbenem dogovoru za izgradnjo Aleje spominov in tovarištva? ODGOVOR: Izvršni svet je na svoji 61. redni seji obravnaval predlog družbenega dogovora o izgradnji in sofinanciranju Aleje spominov in tovarištva. Omenjenega družbenega dogovora ni sprejel iz vzroka, ker predlagana konstrukcija financiranja za skupščino občine Ljubljana Vič-Rudnik ni sprejemljiva, vsled tega, ker zakon o financiranju družbenopolitičnih skupnosti ter družbeni dogovor o splošni porabi ne dovoljuje družbenopolitič-nim skupnostim prevzemati nove obveznosti. Izvršni svet smatra, da je izgradnja Aleje spominov in tovarištva izrednopomembna in nujna, zato bo poskušal zagotoviti sredstva za to izgradnjo v okviru dogovarjanja med vsemi subjekti, ki pri tej izgradnji sodelujejo. 3. KOMUNALNO PODJETJE VIČ VPRAŠANJE: Kako to, da SGP Grosuplje, ki ima precejšen del svoje dejavnosti na občini Vič, nima na tem območju nobene TOZD? Ali lahko skupščina občine Vič vpliva na to, da se sedeži TOZD prenesejo v svojo občino? ODGOVOR: Samoupravna organiziranost združenega dela ter uveljavljanje vseh ustavnih določil kakor tudi izvajanje vseh določil novega zakona o združenem delu je temel jna obveza vsake delovne organizacije, da se temu primerno samoupravno organizi-ra. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je že več-krat opozoril delovno organizacijo SGP Grosuplje na njeno ustavno obveznost, saj na območju naše občine zaposluje preko 500 delavcev, ki pa po našem mnenju niso ustrezno samou-pravno organizirani v smislu vseh določil, ki izhajajo iz zakona o združenem delu. 4. KS ROŽNA DOLINA VPRAŠANJ E: V zvezi z dogovorom o preskrbi mesta Ljub-ljane nas zanima, ali ne bi bila možna stimulacija zasebnih proizva-jalcev morda v obliki nižjih davkov in možnosti za nabavo strojev, Ali obstajajo v ljubljanski okolici možnosti kooperacije? ODGOVOR: Stimulacija zasebnih proizvajalcev je možna: 1. v obliki nižjih davkov v primeru, ko vlaga v investicije kme-tijstva (graditev sodobnih hlevov, nabava strojev po navodilu kmetijske pospeševalne službe), 2. regresiranje 6% obrestne mere pri nabavi strojev za kmetij-stvo, od tega 3% regresira sklad za pospeševanje kmetij, 3% pa republika, 3. kooperacija je že vrsto let na celotnem področju SRS, pri občini Vič je možnost kooperacijskega sodelovanja s KZ Velike Lašče in s TOZD Kooperacija-Ljubljanske mlekarne, Cesta na Loko 4 (v bodoče to KZ Vič). VPRAŠANJE: KS Rožna dolina je zbrala 40% potrebnega denarja za asfaltiranje Skapinove in Bajtove ulice; ostalih 60% je Hnl7na Hati ohrina Ta nrnhlpm lrnt tnHi nrnhl^m rplrnnstrntriip Skrabč eve ulice, Ceste VI. in XV. je posebno pereč zdaj, ko se pripravljamo na II. referendum. Ljudje glasno negodujejo in ne verjamejo več obljubam. ODGOVOR: Glede asfaltiranja Bajtove in Skapinove ulice je že bil dan odgovor na delegatsko vprašanje z gradivom za 27. sejo zbora KS v delegatski prilogi Naše komune št. 12, 9. decembra 1976. Na ponovno postavljeno vprašanje dodajamo, da je SDK, po-družnica Ljubl jana 14-12-1976 izstavila potrdilo, da so sredstva za izvedbo rekonstrukcije teh cest zagotovljena v višini 1,420.354,00 dinarjev. Gradbeno dovoljenje pa bo (po podatkih tuk. oddelka za gradbene in komunalne zadeve) izdano takoj, ko bo predloženo še manjkajoče sanitarno soglasje. Načelnika oddelka za gospodarstvo JANKO ŠOLMAJER, 1. r. KRAJEVNA SKUPNOST TRNOVO VPRAŠANJE: Kakšni so izgledi za ureditev rekreacijskega centra na področju ob Ljubljanici? ODGOVOR: Telesno-kulturna skupnost Ljubljana Vič-Rud-nik ima v programu za leto 1977 izdelavo idejnega projekta centra vodnih športov ob Ljubljanici, ki bo zajemal ureditev levega in desnega brega Ljubljanice, na katerih imajo sedež VK Savica in Ljubljansko brodarsko društvo Kajak kanu klub. TEMELJNA-TELESNO-KULTURNASKUPNOST LJUBLJANA VIČ-RUDNIK: Sekretar skupnosti: JOŽE MEŠL KRAJEVNA SKUPNOST TRNOVO VPRAŠANJE: Pri obravnavi predloga programa družbenoe-konomskega razvoja občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto-1977 je bil sprejet še dodatni predlog in sicer: Ker predvideva program zgraditev 300 stanovanj v letu 1977, na področju KS Trnovo v letu 1978 še 400 stanovanj, pred-videvamo, da bo vseljenih najmanj 800 šoloobveznih otrok. V programu pa ni pred.videna razširitev šolskih kapacitet do leta 1980. Grozi že v sedanji situaciji tretja iztnena. Predlagamo, da se vzporedno z gradnjo novih stanovanjskih kapacitet zgradi nove šolske kapacitete. Znane nam je vsem skupaj še sedaj težave pri varstvu otrok, saj imamo že danes okrog 180 otrok brez varstva in to v večini takih družin, ki so socialno šibke. Nudi se nam priložnost nakupa novozgrajene hiše na Rakovi jelši št. 2 b s petimi velikimi sobami z vsemi pritiklinami, garažo dolgo ca 10 m in pripadajoče dvorišče. V tej stavbi bi z malenkostno ureditvijo lahko namestili v varstvo do 70 otrok iz področja Rakove Jelše. Predlagamo, da organ ob-činske skupščine prouči možnosti nakupa navedene stavbe in seveda tudi finančnih sredstev, da bi vsaj za silo rešili najnujnejše primere na tem področju. Cena tega objekta je sigurno za polovico cenejša kot pa novo-gradnja VVZ. " ODGOVOR: Če bo nastala prostorska stiska v osnovni šoli Trnovo, ko bo zgrajenih 700 stanovanj, jo bo potrebno reševati z novimi šolskimi prostori. V petletnem programu razvoja družbe-nih dejavnosti je tudi izgradnja nove šole v Koleziji, ki bi te učence lahko sprejela v celoti. Občinska skupščina za investicije v družbenih dejavnostih nima več na razpolago finančnih sredstev. Z dograditvijo novega vzgojno varstvenega zavoda v Murglah bo možno vključiti v vzgojno varstvo tudi otroke z Rakove jelše. Vprašanje in vaš predog smo posredovali občinski izobraževalni skupnosti. VPRAŠANJE: Konferenca delegacij osnovnih šol občine Vič-Rudnik je obravnavala predlog programa družbeno ekonom-skega razvoja občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1977 in ima na predlog naslednje pripombe: V poglavju vzgoja in izobraževanje so navedbe preveč deklara-V ________________________________________ tivne. Konkretno je navedena le investicijska dejavnost, ki sloni na samoprispevku. Izredno kritično stanje na področju vzgoje in osnovnega šolstva zahteva hitrejše intervencije. Mnoga nerešena vprašanja, ki bi jih mogli sistemsko rešiti, ostajajo odprta in tudi v tem planu za leto 1977 ni nakazanih konkretnih rešitev. Najbolj kritično je vpraša-nje osebnih dohodkov v osnovnem šolstvu. Učitelj z višjo izobra-zbo, ki je v primerjavi z gospodarstvom v rangu inženirja, ima npr. osebni dohodek v višini 3.600 din, po 35 letih službe pa npr. 4900 din. Delavci v osnovni šoli nismo izenačeni niti z delavci v družbe-nih dejavnostih, kaj šele z gospodarstvom. Posledice tega stanja so odhodi učiteljev na bolj plačana delovna mesta,kjer imajo kot nestrokovnjaki mnogo višji osebni dohodek. Nepopravljiva škoda pa nastaja, ker prosvetni delavci zgub-ljamo zaiipanje v enakovredno vrednotenje našega dela. Mnogo resolucij je bilo že zapisanih v prid vzgoje in izobraževanja, več-krat je bilo že poudarjeno, da bomo izenačeni z drugimi delovnimi ljudmi. Zadnji dokumenti o srednjeročnem razvoju pa predvide-vajo šele v 5 letih izenačevanje OD s povprečnimi OD na pogojno nekvalificiranega delavca. Za nas take rešitve niso sprejemljive, zato zahteva delegacija osnovnih šol, da je v tem programu kon-kretno navedena izenačitev vseh delavcev v družbenih dejavnostih že v letu 1977, v naslednjih letih pa z gospodarstvom. Prosim, da nam pismeno odgovorite, v kakšni meri bodo naša stališča upoštevana. ODGOVOR Republiški Koordinacijski odbor za skupno porabo določa na podlagi družbenoekonomskih gibanj porabo finančnih sredstev za samoupravne interesne skupnosti. Tako je bilo določeno, da se za področje vzgoje in izobraževanja upošteva izhodišča 2.610 in pogojno nekvalificiranega delavca pri izplačevanju OD, kar je 90% OD v gospodarstvu. Zavzemali se bomo, da se bo materialni položaj šolstva izboljšal, kar pa bo mogoče doseči predvsem z višjo produktivno sposob-nostjo gospodarstva in tudi negospodarstva. KRAJEVNA SKUPNOST HORJUL v VPRAŠANJE Delegacija ima na predlog programa družbenopoekonomskega razvoja občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1977 naslednje pri-pombe oziroma vpfašanja: Kdaj se bodo pričela dela pri adaptaciji stare osnovne šole v Horjulu za VVO Horjul? Kakšni so vzroki, da se dela še niso pričela? ODGOVOR Adaptacija stare šole za potrebe vzgojno varstvenega zavoda se bo pričela takoj po ureditvi vse potrebne dokumentacije, ki mora biti pripravljena za začetek adaptacijskih del in zbran tudi izvaja-lec. To nalogo je prevzela osnovna šola Horjul. Sredstva pa je zagotovila SIS za otroško varstvo občine Vič-Rudnik v letu 1976. ODGOVOR V zvezi z dopisom z dne 23. 12. 1976., ki se nanaša na dele-gatsko vprašanje: »Kdaj bo Viator uvedel progo mestnega pro-meta do Dobrove,« sporočamo naslednje: Viator TOZD Mestni potniški promet zaključuje poslovno leto 1976 z visoko izgubo. Da bi mogli v celoti realizirati naš srednje-ročni program za leto 1976, bi tega leta potrebovali 28 avtobu-sov, vendar nismo kupili nobenega. Trenutno razmišljamo le o sanacijskem programu, ki ga moramo v kratkem izdelati. Ni še znano, kako bomo pokrili oz. odkod dobili potrebna sredstva. Znano je le. da bomo za pokrivanje izgube morali porabiti tudi celotna sredstva zbrana na račun amortizacije, izprazniti bo po-trebno vse sklade in podobno. Trenutno še ne moremo vedeti,kako bo letos. Kljub temu je potrebno za bodočo traso pripraviti vse potrebno. Tovariški pozdrav! VIATOR DirektorTOZD Mestni potniški promet Rudi Štigl, dipl. oec.