Jutranja Maja. (67. ftevfflu. v umom, v petth. ak 23. dconin ino. Cma 4 vlur|e. Utnik XUIL Jutrania Ii4a|a w LI«MI«Mii ttt leto...............K 12"— pol leta.............. . i» 6'— ćelrt leta...............M 3'— ntk mesec...............» I'IO Dopisi naj se franklrajo. RokopUi se ne vmčtjn. ifredništvo: Knaflovi nlici &t. 5, (v pritlićji Icvt), teletu It M. Iilu^a wsak dan ^ntraj. WmmmmwMmm itevUka 4 vtamrl«. faucntl: 65 mm Uroka petit vrsta 14 vin. Pri večkritnl inscrd|l po dogovoru. Na pismena naročila brer istodobne vposlatve naročnine se ne odra. Jutruja Udaja po posti sa Avstr o-Ogrtko: vse leto...............K 18 — pol leta...............n 9-— ietrt leta.............. . „ 450 na me&ec...............„ 1-60 Za Inozemstvo ćelo leto.........„28 — Uprtviištvo: Koiflova ulica 5, (spodij, dvorišće levo), teleloo šLtt, Najnovejše vestt. — Brzojavna in talelonska porodila „Slov. Naroda11. Nadvojvoda Fran Ferdinand v Bn- dim pesti. S. — Budimpešta, 23. decembra. Prestolonaslednik nadvojvoda JbVan Ferdinand se odpelje z Dunaja v sre-dc> 28. t. m. v Hiuiimpešto, kanior do-spe ob G. zjutraj. Ob 11. dopoldne otvori delegacije in se še isti dan vrne v Koiiopišt. Prestulonaslednik torej tuđi to pot ne bo prenočeval v Budimpešti, kar bo sevetia med Madžari vzbudilo mnogo nevolje. (esko - nemška spravna pogajanja. G. — Praga, %23. decembra. Suoči se je vršila pri najvisjemu deželne-mii maršalu princu lbko\vitzu skli-cana konferenea načelu ikov posa-meznih nemških in čeških dezelno-zborskih klubov v češkom deželnein zboru. Konferenee pa se nišo udele-žili radikalci in sieer niti nemški niti češki. Konferenea je imela namen določiti program za bodoča češko-neniška spravna pokajanja. Poskusi-lo pa se bo s to konfereneo se enkrat. Sklicana bo na 30. decembra popol-dne ob 5. in povabljeni bodo se eii-krat češki in nemški radikalci li kon-ferenci. V tej konferenci bodo podani razni inicijativni predloži glede češko - nemških spravnih pogajanj. V ten inicijativnih predlogih bo konfe-renca sklepala ter bodo po*amezrii ■klulM>vi načelniki poročali o uspehih svojim klubom. V slučaju, da bi klu-bi sprejeli rezultate te konferenee kot zadovoljive, bo sklican češki de-želni zbor takoj v januarju k zaseda-nju in bo te spravne predlože odo-bril. Ogrski državni zbor. S. — Budimpešta, 23. decembra. Vlada je včeraj odtegnila- z dnevnega reda državnega zbora zakonsko pred-log-o o podaljšanju banačnega statuta ter se je nato nadnljevala v o^rskem državnem zboru debata o trgovinski jK>godbi med Avstrijo in Srbijo, ka-tera pogodba bo v ogrskem državnem zboru še pred božičem sprejeta. Obrat na Hrvaškenu T. Zagreb, 23. decembra. Ban dr. Tomašić je včeraj definitivno opustil smisel, da bi se pogajal se nadalje s srbsko-hrvaško koalicijo. Ban dr/Tomasić hoče sedaj ustvariti ye-čino s svojimi pristaši in s pomočjo dosedanje opozicije v hrvaškem saboru, torej še s krščanskimi socijalisti, Starcevićevo stranko in seljaško stranko. Včeraj dopoldne so se vršile med temi strankami konference, o katerib rezultatih pa se strogo molci. Kakor se zatrjuje, se je banu drju. Tomašieu posrećilo doseći sporazum med posameznimi izven koalicije sto-ječimi strankami, tako da je koalicija sedaj popolnoma osamljena in v manjšini. Vladne stranke štejejo sedaj nad 50 poslancev. V včerajsnji popoldanski seji hrvaškega sabora je prišlo do jako burnih prizorov in do jako burne debate o priliki porodila verifikaeijskega odseka. Zlasti burno je postalo radi poročila druge sekcije verifikacijskega odseka, v ka-terem se predlaga, da naj se mandat drja. Mažu ranica ne odobri. Dr. Ma-žuranić je končno sam zahteval, da naj sabor njegov mandat izreče kot sporen. Končno so bili vsi mandati, o katerih je poročala druga sekcija verifikacijskega odseka, izrečeni za sporne. Ob 12. je prekmil predsednik sejo sabora, ki se je ob 5. popoldne nadaljevala in v kateri se bo najbrže volilo predsednika. Ban dr. Tomasić toplo propagira drja. Pinterovića za predsednika in bo ta najbrže tuđi iz-voljen. S. — Zagreb, 23. decembra. Koalicija se trudi, da bi v zadnjem hipu še spravila svojega kandidata drja. Medakovića kot predsednika hrvaškega sabora. Novi sarajevski župan. T. — Sarajevo, 23. decembra. Ce-sar je imenoval za prvega župana v Sarajevu dosedanjega občinskega svetnika Tehim efeinii Curčića, za županove nainestnike pa f. Masa-ryku, katerega »inspirirano« nemško časo{>isje napada zaradi tega, ker se je podal v Belgrad, da prisostvuje razpravi proti Vašiču. Imenuje se ga naravnost zaupnika jMi-narejevalca dokumentov Vašića. »Siid^lavisclie Kf>rrespondenz«, ki je kakor znano pod kupljena onarejeva-lec dokumentov Vašić oprrski držav-ljan in da se poudarja, češ. da je tem grje od prof. Masarvka, da nastopa proti avstrijskemu di'žavljanu. Obravnava proti ponarcjevalcu dokumentov Va&iea. S. — Belgrad, 23. decembra. Po-leg prof. Masarvka in dr. Hinkovi-ća je došel v Belgrad tuđi Adam Prehičević. T. — Belgrad, 23. decembra. Včeraj dopoldne ob 9. je zaeel proces proti ponarejevalcu dokumentov Va-šieu. Že predvcerajšmjim je došlo v Belgrad mnogo inozemskih žurnali-stov, ki so pripušteni k razpravi.Raz-ven njih priso»tvujeta razpravi še prof. Masarvk in dr. Hinko Hinko vić. — V »aćetkn olnravnave se je prečitala obtožnica, ki dolii Vašića, da je ponaredil dokumente »Slovan-skega Juga«, da bi na ta način doka-zal nedovoljen stik med srbsko diplomacijo in srbsko - hrvaško koalicijo na Hrvaškeni. Vašie je na vpra-šanje predsednika sodnega dvora, ali se čuti krivega. odgovoril popol-ltonui jasnu da, ter je nato pri]>ove-doval ćelo afero. Vašič je odkrito pri-znal, da je bil direktno v zvTezi z ravnateljem pisarne avstrijskega y>osla-ništva v Belgradu z baronoin TietVn-hachom in z dragomaiioin Swiento-chowskim, v katerega stanovanju so se tuđi falzifikati izvršili. Vašič je nadalje prizna), da je osebno občeval z u radnikom avstrijskega poslaništva v Belgradu Otonom Franzein in pa z avstrijskim x>oslaiiikoiii grofom For-gachein. Njegova iz}K>ved glede o*bče-vanja z grofom Forgachem je zlasti kompromitujoča za grofa Forgacha samega. Pri tein doka/Jlnem posto-panju se je iz pismenih (tokazov in iz popolnoma jasnih dok a zov zaslišanih prič dokazalo, da je avstrijski poslanik grof Forgaeh osebno občeval s falzifikatorjem dokumentov Vaši-ćem. Razprava je bila tajna. Zvečer je bilo dokončano dokazilno postopa-nje. Sodba pa se izreče sele danes do-}x>ldne. G. — Belgrad, 23. decembra. V včerajsnji seji skupščinc je poslanec Agatonovič stavil interpelacijo, za-kaj so k Vašičevi razpravi pripuščeni le inozemski žurmilisti, srbskim pa je prepovedano, prisostvovati razpravi. Pravosodni minister Timotijevič je na interpelacijo mlgovoril, da je toza-devno sodišču dano popolnoma na prosto voljo, da po svojem prevdarku ukrene, kar smatra za i>otre>bno. Malo priljubljeni grof Forgach. F. — Belfrrad, 23. decembra. Tu-kajšnji listi poroeajo, da se avstrijski poslanik v Belgradu grof For-gach ni udeležil slavnohtne pojedine, ki je bila prirejena na srbskem dvoru na čast godu ruskega carja. Tuđi je grof Forgach že dalj časa drnžab-no bojkotiran od drugih diplomatov, ki sploh nastopajo proti njemu. Grof Forgach tuđi ni na čelu diplomat-skega zbora čestital kralju Petru k njegovemu rojstnemu dnevu. Pasie predsednik srlmkega držarnega sveta. B. — Belgrad, 23. decembra. Vce-raj je bil izdan kraljevi ukaz, s kate-rim se imenuje ministrski predsednik P a s i ć za predsednika državnega sveta, Potovanje srbskega kralja Petra v Rim. T. — Belgrad, 23. decembra. Kralj Peter se poda, kakor je sedaj definitivno doloceno, 3. februarja 1911 z velikim vojaškim spremstvom čez Reko in Ancono v Rim. Srbskl kraljevih Juri v frmncoaki armadi. S. — IhnaJ» 23. decembra. Srbeki kraljević Juri ae poda v lačetku ja-nuarja na Prancosko, kjer bo aluibo-val dve leti v francoaki armadi. Raznierje med Srbijo in Rusijo. T. — Belgrad, 23. decembra. Srb-hko čafcjojjisje živahno dokumentira presrčno napitnico, ki jo je izrekel povodom proslave imendana ruskega carja v konaku ruski poslanik Hart-\vick na srbskega prestolonasleduika Aleksandra. V tej napitnici je po-ti dar jal ruski poslanik ljubezen rus-kega naroda napram srbskem u pre-stc*lonasledniku Aleksandru. Iz tega se sklepa, da so vesti, da se zaroČi prestolonaslednik Aleksander z rusko veliko kneginjo Tatjano, vendarle resnične. Prestolonasleroti poročevalcu tega lista izrazil: »Prisegam, da borno odpravili v Angle^ki zbornici lordov veto lordov. Angleški demokrati streme za tem, da bi pre-nehala biti Angleška igrača v rokali aristokracije. Mi hočemo, da se prične res-no misliti nato, da sta imjK^rializem in militarizem največja ovira člove-škega napredka. Nemški kulturonosci. G. — Gradec, 23. decembra. Pri snočni primijeri znane opere »Quo vadiš«, ki je komponirana od fran-coskega komponista in posneta po znanem Sienkiewiczevem romanu »Quo vadiš«, je nemsko-nacijonalno dijaštvo v gledalisču proti operi demonstriralo. Većina navzočih pa je demonstrante skušala preglasiti z odobravanjem. Ko je bila predstava končana, so se podali demonstranti-dijaki pred vrata, ki vodijo iz odra, ter tam atakirali igralce. Eden igralcev pa je to stvar vzel jako za rtjsno ter je enemu buršaku dal krepko zaušnieo. Publika je potem morala napoditi nemško kulturonosno štu-dentstvo. Se ni izgubil upanja. Q. — London, 23. decembra. Tukajšnji listi poročajo, da portugalski ex-kralj Manuel še vedno trdno upa, da bo še enkrat pokličan nazaj na portugalski prestol. Zato se hoče za to svojo bodoeo nalogo po najboljsih rnočeh pripraviti. V januarju začne studirati na nniverzi vT Oxfortu. Štu-diral 1k> dve leti, potem pa namerava prepjotovati svet, da se tako kot vladar o vsem dobro pouči. Obsojeni veleiidajalec G. — Praga, 23. decembra. Inze-nir Borek, o katerem smo že svoj čas poročali, da je bil v Pulju aretiran radi veleizdaje, je bil sedaj od praa-kega garnizijskega sodišea obeojen radi veleizdaje na 6 let težke ječe. Špijonaža. B. — Lipnko, 23. decembra. Oba angleška mornariška častnika Trench in Bardon, ki sta bila aretira-na radi vohunstva, sta bila včeraj obsojena vsak ua 4 leta ječe. f*-" Opatija za hrvaške in slovenske narodne zahteve. V Opatiji so priredili sijajen shod, na ka tereni so manifestirali za izpolnitev najaktualnejsih narodnih zahtev hrvaškega in slovenskoga naroda, Shodu je predsedoval volosko-opatijski podžupan Julij Mira«, govorili pa so na zborovanju istrski dežehii poslane i Rajčić, dr. Pošćić in dr. Gjuro Oervar. Potslauec Rajčić je razpravljal o splošneni ljudskem štetju, poslane^ dr. Poščie o politični borbi hrvaško-slovenskeg-a naroda v Istri, poslanec dr. Červar o i>olitiki Italijanov in dr. Mahnićevih pristašav, odvetnišk: kandidat Ivo Orlić pa je obširno utemeljeval zahtevo, da se prizna ve-1 javnost na zagrebški univerzi položenih izpitov tuđi v Avstriji in da so v Ljubljani ustanovi slovensko vse-učilišče. Koncem shoda so bile na pred-log" Slovenc?! A. Vahtarja sprejete saglasuo med živini odobravanjem te-le resolueije: I. Zahteva ravnopravnosti hr-vaskega vseueilišea v Zagrebu z univerzalni v naši državni polovici je vseobea narodna zahteva naroda hrvaskega in srbske^a v svrho nje-govega kulturnega razvoja. II. C. kr. vlado pozivamo, da vpošteva pri izpolnjenju zahtev itn-lijanske narodnosti v Avstriji glede italijaiiskeg-a vseučilisča tuđi upra-vičene zahteve Sloveneev, da se jim ustanovi slovensko vseučilišc«? v Ljubljani. III. Najenergieneje obsojamo dosedanji avstrijski vladni sistem, ki stremi za tem, da se odvzame naro-du hrvaškemu, srbskenm in sloven-skeiiiu v državnih temelju ih zakoni h zajamčena pravica do vzgoje in izobrazbe v niaternem jeziku. IV. Pozivamo kompetentne fak-torje, naj vendar enkrat napravijo konec temu protizakonitemu sistemu ter dado hrvaškemu, srbskemu in slovenskemu narodu njegovo pravico do izobrazl>e v rodneni jeziku, s tem 7>riznajo ravnopravnost hrvaške uni-ve.rze v Zagrebu z vseučilišči v naši državni polovici in da ustanove v Ljubljani slovensko vseuČilišče. V. Poslance hrvaškeg-a, srbske-pra in slovenskoga naroda najodlof-neje pozivamo, da zastavijo vse svo-je sile za ravnopravnost hrvaškeg.i vseučilišča v Zagrebu in za ustano-vitev slovenske univerze v Ljubljani in da ne votirajo vladi nobeuegv* zakona, predno ne izpolni teh bistvo-nih naših narodnih zahtev. VI. Pozivamo vse hrvasko-srb-sko-slo venske občine in korj)oraoije v Istri, Dalmaciji, na Kranjskeir., froriškem, Štajerskom, Koroškem \n < v Trstu, da sprejinejo resolueije, v katerib se od vlade zahteva izpolni-tev gori navedenih kulturnih zahtev Hrva tov, Srbov in Slovencev. VII. Izražamo popolno zaupa-nje hrva&ko-slovenskim pos lancem v istrskeui deaL zboru, odobrujemo izrecno njihovo , dosedauje delovanje v deželneiu zboru in njihovo taktiko ob priliki zadnjega deželnozborske-ga zajedanja. VIII. Protest uje mo proti ooit-nemu kršenju zakona s strani itali-janskih poslancev in deželnih odbor-nikov v preteklem zajedanju dežel-nega zbora. IX. Pozivamo vlado, da prepreci tako kršenje zakona in da pazi na to, da se IkhIo zakoni izvajali povso-di i n vselej. X. Pozivamo poslance, da pre-kinejo vsa nadaljua pogajanja z Ita-lijani glede kompromisa, od katere-ga naš narod ne more prieakovati ničesar dobrega, rlokler s^ ne bodo dosledno izvajali vsi veljavni zakoni. XI. Protestujemo proti temu, da je vlada odredila, da se izvede sploš-110 ljudsko štetje ne na temelju narodnosti in maternega jezika, mar-več na |K>dlagi občevalnega jezika. Slovanske poslance v državnem zboru pozivamo, da izposlujejo spre-meni'bo zakona o ljudskem stetju v svrho, da s** v tem oziru prepreci osobna samovolja vlade in njenih organ ov. Kdo bo ljubljanski podžupan? Dasi še niti imeniki nišo sestav-ljeni za ljubljanske občinske volitve, vendar si klerikalci že belijo glave, kdo bo bodoči podžupan. Kandidata za to častno mesto imajo že izbrane-ga, kakor ve povedati odvetniški kandidat Regali. Podžupan ne bo nihče drugi, kakor neizogibni pasar Kregar. Kregar je tako prepričan, da mu ne odide dostojanstvo Ijubljan-skega podžupana, da se baje v krat-kem napoti na Dunaj, da prouči čast-ne zlate verižice, ki jih na Dunaju nosijo v znak svojega dostojanstva župan in podžupani. Cim se namreč sestane novi občinski svet, namerava Kreg-ar staviti predlog, da se uvedo eastne zlate verižioe tuđi za ljubljan-skega župana in podžupana. Seveda bo te verižice izgotovil on — podžupan in pasar Kregar. Dr. Brejc in septembrski dogodki. Snočni »Slovenec« priobčuje po-ročilo o porotni obravnavi v Celovcu na tožl>o župnika Berceta proti »Miru«. Priobčuje tuđi vsebino govora zagovornika dr. Brejca. Iz tega govora priobčujemo po »Slovencu« ta-le pasus: »Ta liberalizem, ki ga meni obtožnica, je gnil in stoji pod napaeno zastavo in je s pobijanjem oken škodoval Slovencem, najbolj nam obniejniiu Slovencem, ker je od-mev zadel ravno na« obmejne Slovence. Berce je zastopnik te radikalne snieri, zato je iiueuoval »Mir«, Grafenauerja in druge prodane duše. S takim bojnim orožjem mi ne na-stapamo...« Tako je govoril dr. Brejc, kakor sam piše v »Slovencu«, pred celovškimi porotniki. Obaojal je septenibrsbe dogodke v Ljubljani in s prstom kaza] na Berceta, čes*, goepod-je nemški porotniki, pred sabo imate enega iz med tistib, ki so povzročili napad na nemško kazino i. t. d. Seveda ao septembrski ljubljanski dogod-ki pomagali iz tinte »Miroveinu« sla-inorezcu. Učitelji risanja na naših savodih. Na tukajšnji I. gimnaziji je di-jakov nad 700. Dasi risanje ni obli-gaten predmet, vendar ga obiskuje skoro i>olovica, vsekakor pa dobra tretjina vseh dijakov. A za to brez dvoma veliko število risanje obisku-jočih uoencev je nastavljen samo en učitelj risanja. Povsem umljivo je, da ta učitelj pri najboljši volji ne zmore ogromnega dela in vsled tega tuđi ne more doseči tistib uspehov, ki bi jih lahko, ako bi bil primerno razbrenienjen. Nujno je torej potrebno, da se prida učitelju risanja asistent, ki mu bo odvzel vsaj nekaj bremen ter mu tuđi pomagal pri uspešnem pouku. Kar smo povedali glede prve gimnazije, to velja tuđi za ostale naše srednješolske zavode. Razume se samo ob sebi, da je naučno ministrstvo iz fiskalnih ozirov nasprotno, da bi se na naših zavodih nastavili asistenti za risanje, ker pač naučni upravi ni čisto nič ležeče na procvitu naših šol, toda dolžnost naše državnozborske delegacije je, da naučnemu ministrstvu dopove, da mora kaj storiti tuđi za slovenske srednje sole. Zelezniška nesreća. Ko je snoči ob pol petih gorenj-ski osebni vlak z državnoga kolodvora vozil na ljubljanski južni kolodvor, je tik pred prelazom, kjer se križata proga južne železnice in Du-najska cesta, trčil ob vlak južne železnice, ki je premikajoo vozove za-&\ na gorenjski tir. Megla je bila namreč tako gosta, da znamenj ni bilo videti in da strojevodja ni niogel j>ravočasno opaziti, da je zavozil m? napačni tir. Ker vlaka ništa vozila z veliko hi trico in ker je osobje obojih vlakov, čim je opazilo, da vlaka opasno vozi ta drug proti drugemu po istem tiru. hitro nategnilo zavorniee, se ni zg-odila večja nesreća nego ta> da so se pri obojih stro jih kakor tuđi pri prvih vozovih izvinili odbijači. Nevarno ponesrečil ni nihče, pač p:i rio tri osobe, dva civilista in en vojak, zadobile neznatne rane. Potniki go- renjskega vlaka so ne vsled nastalega šunka seveda nemalo prestrašili in so vlak zapustili na odprti progi. Kdo je nesreće kriv, bode pokazala pre-iskava. Prava areča zares, da se ni zgodilo kaj hujšega. Z droge strani se nam porote: Ko je včeraj popoldne ob 4. uri 12 minut vozil osebni vlak iz drzav-nega kolodvora na južni kolodvor, je zadel kakih 6 metrov nad prelazom na Dunajski cesti v tovorni vlak, ki je premikal vozova južnt» železnice. Vzrok nesreće ja bila baje gosta ineg-la. Kolikor se je dalo doseiiaj dognati, so bili post ni oficijal Mayer,j>otnik Sterbenc in nek vojak 8 lovskega ]>ol-ka lahko telesno poškmlovani. Več vozov je sh) iz tira in so se niočno po-škodov^li. Potniki ko izstopili na licu mesta in odšli v mesto. Jubilej č'lovckoljubriega dela. Društvo narodnih #o*pa, ki v»a-ko leto obdaruje o božicu revne otroke tukajsnjih mestnih šol z obleko, jestviiiami itd., je letos slavilo 451et-nico svojega ljudomilega delovauja. Slavilo ni svojega jubileja hnipno in na slovesen način, niarveč z deJi pra-vega človekoljubja. J>»t«s je namrec društvo olnlarilo 230 revnih otrok z vseh ljubljanskih ljudskih šol z oble-kami in jestvinarni. Ker se društvo ravna ik> ^eslu, naj ne ve levica, kar trok, ki je bila preje dolgra leta v navadi, za to so se darovi razdelili kratkim ]x>tom ot rokom i>o raznih Aolah. Meniino, da govorimo v imenu vseh obdarova-nih otrok in njih staršev, ako izreka-mo te>m potoni iskreno zahvalo kolu rodoljubnih in lj udom i lili grosp*^ pred vsem pa gpospe Franji dr. Tavčar-j evi, ki se leto za letom trudijo, da prirede re\"nim ot rokom ve>el i u prijeten bozič. Slovensko deželno gledališče. Na sv. večer v sobou> ni predstave. — Zato sta v nedeljo dve: pojmi-dne ob 3. se iprra za miadino pravlji-ea »Trnjuleiča« (izven abonnemen-ta; za lože par). Glavne vloge isrrajo arospa Ilićićeva, ^ra. Dan ilova, gd«\ Wintrova in ftetfilova, g. Skrbinšek, era. Bukšekova, g*. Al. Drenovec, g. Povhe in g"dč. Thalerjeva. Pri predstavi igTa prodba. — Zvečer ob 7. se poje o]>ereta Km. Kalmana »Jesenski manever« (izven abonnementa; za lože nepar). — V torek prvič v sezoni (za nepar) Eng-elberta Humper-dineka pravljiena opera v treh *teja-njih »Janko in Metka« z gdč. Nada-sovo, *rdč. Šmidovo, gdč. Thalerjevo, ?-rdč. Peršlovo Marijo in Rozo ter z g. Peršlom. Operna oprema je prav lična ter je oj>ero najskrbneje vprizoril g. Xučič, naštudiral pa £. kapelnik E. Czajanek. Ta opera se v četrtek ponavlja za par - ab^mente. LISTEK. Na robu prepada. Povest; spisal F. R. (Dalje.) Matevž je stopit k Elviri. Strašna odločnost mu je sijala iz oči. Matevž . . . prosim vas . . . Ce bo moj inož resen . . . boste videli . . . Matevž . . . tedaj boste videli, da vas imam rada . . . O, lepa tfospa, nikar ne mislite, da se dain prevarati . . . Položil je satuljo na tla, se vzravnal in divje objel Elviro. Tako rad vas imam . . . tako rad ... lzpu&tite me! je zakrieala Elvira in poskusila pahniti Matevža od sebe. Bila je vsa iz sebe. Poza bila je popolnoma, da ima Matevž dokaz o nedolžnosti Svetlinovi. lzpustite me, je zakričala novi e. A Matevž jo je le še strastnejše atiskal k sebi in jo hotel siloina poljubiti. Branila se je obupno, z obe-ma rokama ffa je pehala od sebe. Na-enkrat sta se oba zazibala. Ništa zapazila, da sta prišla na rob kamnolo-ma. Zmanjkalo jiina je tal pod noga-mi in zletela sta v kamnolom . . . Tedaj je pritekla Jula iz svojega skrivališča. Videla je boj, slišala El-virino klicanje in tuđi videla, da sta Elvira in Matevž padla v globi no. Ko je hotela pogledati v to globino, je zadela ob šatuljo Zagrabila jo je z divjim veseljem, .jr> stisnila k sebi in zbežala ž njo v temo . . . Padec v globiuo je Matevža strez-nil. V silnem strahu je skočil na noge. Sele zdaj je izpustil Elviro. Dasi je bil po obrazu ves krvav, se ni zme-nil za svoje rane, nego se nagnil nad Elviro. Ležala je na gramozu brez zavesti. V Maznem strahu, da je Elvira mrtva, je Matevž plani 1 kvišku in bežal iz kamnoloma. XII. Hele pozno ponoči je prišla Elvira dornov. Pri padcu v kamnolom se je bila pač onesvestila in se nekoliko po-tolkla in opraskala, a si cer se ji ni zgodilo nie hudega. Ko se je zavedla in je vstala, je bila njena prva misel: Kje je Matevž? Klieala ga je na ves glas, a nihče se ni odzval njen em u klicanju. Kje je dokaz za Svetlinovo ne-dolžnost? Kaj je Matevž ž njim sto-rilf To ji je ležalo na duši in sama se je obfiipala s trpkmi očitanji, šakaj da se je branila Matevia, ko je vendar vedela, da ima v rokah čaat in svobodo Svetlinovo. Zdaj ji je bilo žal, da 6e ni bolje obvladala in , ne- prestano se je mučila z nacrti, kako bi zopet pridobila Matevža in dosegla od njega dokaz za Svetlinovo ne-dolžnost. Naposled se je odločila, da posije kakega človeka po Matevža. Ko je pa zjutraj vstala, je izvedela od svoje edine služkinje, da je Matevž že dobro uro v hiši. Ves je bil zbegan in iz sebe, ko je prišel, je pripovedovala služkinja. Komaj, da se je upal v nišo. Ves pobit in razpraskan je, a nič neče pove-dati, kaj se mu je zgodilo. Pripelji ga sem, je odredila Elvira in oez trenotek je stal Matevž prepaden in plah na pragu sobe. Ko je bil ponoči pribežal domov, s smrtnim strahom v srcu, da je Elvira mrtva, ni našel miru. Kes ga je prevzel, poetajal je vse večji in moč-nejši, vse jasneje je bilo Matevžu, da je storil neodpustljiv zločin na tišti, za katero bi bil rad žrtvoval življenje. To spoznanje mu je dalo moc, da je mogel mirno razmišljati o svojem zločinu. Sramotno sem ravnal, si je re-kel. 2e da sem rabil silo, je neodpust-ljivo, da, še huje je, da aem potem bežal. Trden sklep se je porodil v njegovi doli in izvršil ga, je takoj. Ponjo pojdem, je rekel, sam na svojih rokah jo nesem na oroiniiko postajo in priznam svoje hndodel-stvo. Ko je pa prišel v kamnolom, ni bilo Elvire več tam. Preiskal je ves kamnolom in posamezne kaplje krvi so mu pričale, da je Elvira šla, ali je bila odnesena po poti k njeneinu domu. Uganil je, da se ni ubila. Kdo naj bi ji bil v tenini noči pomagal f To ga je pomirilo in začel je Lska,-ti svojo šatuljo. Spominjal se je na-taneno, kam jo je vrgel, ko se je Elvire lotil. Iskal je in iskal, pregledal vsak kamen, a nikjer ni bilo satu-lje. Kdo jo je mogel odnesti? V noči bi je sploh slučajno mimoidoe človek ne bil niti zapazi K kvečjemu, 6e bi bil ob njo zadel. Najverjetnejše se mu je zdelo, da jo je odnesla Elvira. Hitel je proti njenemu domu in tam čakal nanjo. V mislih se je pri-pravljal, kaj da ji reče, a ko je stal pred njo, ni mogel izpregovoriti in kolena so se mu šibila tako, da se je moral prijeti za zid. Matevž —- naj bo pozabljeno, kar se je zgodilo to noč. Tako je rekla Elvira, ko je bil Matevž vrata zaprl, a njena notranja moc ni bila tako velika, da bi je bila Elvira mogla popolnoma zatajiti. Ali, to vam rečem, Matevž, grdo ste ravnali, sramotno za pofttenega človeka. Kako sem vam zaupala. Imela sem vas za najboljSe-ga prijatelja, za najzvestejdo dušo, pa ste mi tako napravili , . . (Dal* prlbodAjie.) Zborova nje slovenskih profeaorjev. »Društvo slovr. profesorjev« v Ljubljani bo imelo svojo glavno skupšeino dne 28. tleceanbra 1910 ob polu 10. uri dopohiiie v mali dvorani ljubljanskeg-a »Nar. doma«. (Nada-ijevanje eventualno popoldne). Dnevni red: 1. Pozdrav. 2. Poroeilo oclbo-rovo. a) tajnikovo, b) blagajnikovo, e) rat*unskih preglednikov. 3. Pred-log1 i> zvišanju članarine. 4. Referati oziroma predlogri: a) o suplent&kem vprasanju, b) o slovenskih izpričeva-lih, e) o telovadbi in risanju. 5. Vo-litve: a) predsednika, b) ene&a od-bornika, v) enegra odbornika namest-nika. 6. Slučajnosti. NaSel se je zlat obesek ženske zapestnice tekoei teden v gledališcu v parterni garde-Tobi, levo. Dobi se istotam. Iz sodne dvorane. Okrajno »otliAče ljubljansko. Priporoeljiv gost. Dne 1. decembra se ga je bil Franc Vrecar iz Sre-berja pri Mariji Devici v Polju nekoliko čez mero misrkal in meni nič, tebi nič začel po gostilni rogoviliti. Zmerjal je gostilničarja in gostilni-čarko z nelepimi priimki in ko so ga postavili pod kap, je še pred kišo zmerjal z goljufi in sleparji in rekel, da naj le pridejo ven, da jini bo po-iiiagal na oni svet. Nekaj zaslišanih prič je to potrdilo; ker pa se predla-gajo še nove priče, se razprava preloži na nedoloeen eas. Jezična ženska. Karolina Schiiiei-der, v Spod. Šiški, ima menda že dlje časa piko na šišenskega učitelja gospoda Alojzija Potočnika. Ko je 21. novembra t. 1. šel Potočnik s svojim 91etnim sinom v solo, se je sponi -nil, da je pozabil doma šolske ključe. Vsled tega je poslal sina domov po-nje. Ko ga je na cesti eakal, se naen-krat prikaže Karolina Schneider ter zavpije proti njemu: »Kakšen lerer si pa ti?! Ti bos druge otroke učil, ko še svojih ne znaš?!« Vsled tega se je morala Schneider 22. t. m. zagovarjati pred tukajšnjim okraj-nim sodiščem. Zagovarja se s tem, da so jo učitelji vi otroci prej večkrat zmerjali. Priče pa izpovejo, da to ni resnica in sodišče obsodi Schneider-jevo na 10 K denarne globe, nakar se ta pritoži. »Slovenec« na založni klopi. Dne 7. novembra je bil priobeen v »Slovencu« poleg drugega tuđi sezna-mek tatov. Navedena sta bila tuđi dva gospoda, o katerih je bilo rečeno, da sta nekaj poneverila. Vsled tega -sta ta dva gospoda tožila odgovorne-ga urednika Š t e f e t a radi zane-marjenja uredniške paznosti. Ker se je izkazalo, da podatek ni bil resni-čen, je bil Štefe obsojen na 40 kron globe. Obrekovanje in grožnja. Dne 8. decembra t. 1. je pil v Lipahovi gostilni v Repnjah neki Martin K r -ž i n in se ta ni skrajno žaljivo izrekel oN. Verbiču. Obdolžil je Verbiča, da je ukradel uekemu Krašovcu nzdo. Grozil je tuđi, da bo že hudiču {Verbiču) pomagal. Vsled tega je stal 22. t. m. pred tukajšnjim okrajnim sodiščem. O kakih žalitvah in grož-njah ni hotel nič vedeti. Priče pa so ovadbo potrdile, nakar je sodišče Kržina obsodilo na 10 dni zapora. Mlad cvet. Zadnjič smo pod tem naslovom poročali, da se je obravna-va v zadevi Franc M a v c kontra Anton in Urša Mikolič preložila na 22. t. m. Včeraj se je vršilo nada-Ijavanje te razprave. Več prič je dokazalo, da je fant France Mavc res tatvini podvržen, ali direktno ni mogla uobena izpovedati, da je ludi pri Mikoliču resnično kradel butare. Vsled tega je sodišče uvidelo, da so bile besede: tat in ravbar, katere sta vpila Anton in Urša Mikolič, žaljenje časti. Zaradi tega je bil tuđi Anton Mikolič obsojen na dva dni, Urša Mikolič pa na 4 dni zapora, poostre-nega s poštenjem. Žaljenje finančnega u rad a. Toni až B r i c e 1 j je bil 22. t. m. pred tukajšnjim okrajnim sodiščem tožen, da je pisal dne 8. oktobra žaljivo pismo finančnemu u radu, ker se mu je baje odmerilo previsoko osebno doho-darino. Priče pa bo dokazale, da tega pisma Tomaž Brioelj sploh ni pisal, ker je popolen analfabet v branja in pisanju, paČ pa je pismo pisal njegov sin Fran Bricelj v imenu svojega očeta. Fran Bricelj dejanja ne taji in skuša opravičenost tegtt pisma dokazati. To se mu pa ne posreći. Sodišče ga je vsled tega žaljenja javnega urada obsodilo na 50 K denarne kazni. Obdolien žaljenja časti. Že dne 10. novembra t. 1. se je vršila pred tukajšnjim okrajnim sojdiščem razprava glede žaljenja časti po gosp. Antonu Zavodniku, trgovcu v Višnji gori, napram g. Antonu V r e n k u. Pri takratni razpravi, ki je bila preložena na 22. t. m., je priča Matija U s n i k, hlapee pri Antonu Vrenku, izpovedal, da je rekel Zavodnik njemu in gospodarju samo to, da mu je bilo ukradeno orodje; obdolžil pa ni nikogar tatvine. Pri razpravi 22. t. m. pa je Usnik trdil, da je Zavodnik njega in gospodarja direktno obdolžil tatvine. Vsled tega sodišče zanika verodostojnost priče. Ker ni nobenih drugib dokazilnih prič in ker obtoženec sam taji, da je to rekel, se oprosti. Razne stvari. *Nenavadna prošnja. Neki berač v Przemvslu v Galiciji, Vasil V o -w a 1 c z i k po imenu, je poslal cesar-ju prošnjo, v kateri prosi, da bi smel svobodno beračiti v mestu in okolici. Kowalczika je zaradi beračenja policija nedavno izgnala iz mesta. Prosi-lec je star 70 let. * Zaradi kolere. Na otoku Madei-ri razsaja huda kolera. Od 600 bolni-kov jih je umrlo že 200. Prebivalstvo je ka kor blazno od strahu. Zadnjič so razburjene množioe razdejale v mestu JVIachico zdravnikovo hišo, udrle v lekarno in pometale zdravila na ulico. Potem so udrli ljudje v kaz-nilnieo in izpustili kaznjence. Voja-štvo se zaradi kolere boji iti na otok, da bi napravilo mir in red. * Imenitna diagnosa. Slavni zdravnik Ernest Leydenski je v bolnišnici stopil nekoć, obdan od svojih poslušalcev, k postelji bolnika, ki je imel pijanski delirij (delirium tre-mens) in vprašal bolnika: »Kaj ste po pokliču!« — »Grodec.« — In profesor je nadaljeval, obrnjen k poslu-šalcem: »Gospodje! Gotovo je, da pikanje na pihalne instrumente tako zelo izsuši gTlo g-odca, da mora vedno piti — in pije seveda ponajveč alkoholne pijace. Naravna posledica teg-a neznanega pitja pa je bolezen, ki jo imamo tu pred seboj.« In nato vpraša bolnika: »Na kateri instrument pa igrate?« — Bolnik: »Na gosli.« * Minister Weisskirchner — feniks. Zadnjič je bila na Dunaju otvori tev neke trgovine s čipkani i in reze-ninami (med njimi tuđi kranjskimi). Otvoritve so se udeležili razni dostojanstvenik i, med njimi nadvojvodinja Marija Jožefa in minister Weiss-kirchner. Xadvojvodinja je ministra nagovorila in je dejala: »Slisala sem, da vaša ekseelenca spet vstane iz pepela.« Minister Weisskirchner je od-govoril: »Vaša cesarska visokost to-rej misli, da sem feniks.« Župnik in kuharica pred sodiščem radi umora tete — Slovenke. (Konec.) VIII. Oinenili smo že, da sta župnik Toinasević in Antonijeta Oštrić dala odstraniti plod svojega ljubavnega raznierja po babici Luci Brazioli. Ta babica je umrla že pred leti, njen niož Josip pa pred par meseei. Ker je preiskovalni sodnik Josipa Bra-ziolija v predpreiskavi zasliša], se je j>ri o'bravnavi prečital dotični zapisnik, ki ga je napravil preiskovalni vodnik z Josipom Braziolijeni. V zapisniku ©e pravi med drugim: Šime Kovačević je navadno prihajal k Luci Brazioli proti večeru ter se odpeljal ž njo v Polednik ponoči. Babica je ostala v Polešniku navadno oelo noč in se jo vraćala do-inov proti jutru. V«Skrat je ostala v Polemiku več dni. Župnik Tomaše-vić je večkrat poslal babici prav le-pa darila. Antonijeta Oštrić je nekoć stanovala v Braziolijevi niši 8 dni, drugič pa 40 dni. Ves ta ča« je spala v »obi žene Luče Brazioli. Će je bila noseća, on — Josip Brazioli — ni mo-ge\ opaziti, ker je ves eas nosila široka krila. Ker so porotniki izrazili željo, da bi se na licu mesta v Polešniku poučili o nekaterih podrobnostih, se je razprava prekinila in porotniki so se napotili v Polešnik. Tu so se prepričali, da je čisto izklj učeno, da bi mogel Si me Kovačević sam prenesti mrtvo truplo umorjene Ane Rančigaj iz družinske sobe v pritličju župnišča po strmih in ozkih stopnicah v njeno sobo v prvo nadstropje, in da mu je pri tem poslu morala pomagati še ka ka druga oseba, ki pa ni mogla biti nihče drug-i kakor Antonijeta Oštrić. Silen vtisk je napravila na po-rotnike okolnost, da je gr°h »tako ljubljene tete« župnikove skrajno zaneinarjen. Na grobu ni nobenega križa, nobene spominske plošče, a gomila sama je doeela razorana. Pri zadnjih pričali je bila izklju-čena javnost, ker se je govorilo o zelo pikantnih stvareh. Svedokinja Marija Bolić je iz-povedala, da ji je Antonijeta Oštrić sama priznala, da je spolno obćevala z župnikom Tomaševićem in da ata z župnikom često grešila ćelo v cerk-vi. To isto je potrdii tuđi Bolićin mož. Grgica Vidučić je pričala o in-timnem razmerju Antonijete Oštrić s farmaeevtom Barićem ter izpove-dala, da jo je nekoć Antonijeta nago var jala, naj si dobi fant a, ki bo spal pri nj i. Ante Smolić je prieal o »ljubavnih lekih«, ki jih je župnik Toinasević rabil, da bi Marico Oštrić pripra-vil do tega, da bi se mu udala. Orožnik Anton Muslija, ki si ga je Antonijeta izbrala za ljubimca po prvem procesu 1. 1906., se je odpove-dal pričevanju sklicuje se na § 153. k. p. r., češ da bi mu pričevanje lahko škodovalo. Kot zadnji izmed 118 prič je bii zaslišan župnik, Šime Meštrović, ki pa ni izpovedal ničesar bistveuega. S tem je bilo dokazi Ino postopa-nje konćano in predsednik je stavi! porotnikom ta-le \-prašanja: I. Glavno vprašanje: Ali je Antonijeta Oštrić kriva, da je neke^ra dne meseca avgiista 1905. v namenu. se znebiti Ane Rančigaj, svet ovala na[K>tila in naročila Šimi Kovače-viću, da je dne 25. avgnsta 1905. iz-vršil zločin umora na Ani Rančig*aj ? II. glavno vprasanje: Ali je Antonijeta Oštrić kriva, da je 1. 1904. in 1905. dala potom babice Luče Brazioli odstraniti plod svojega grešne-g*a razmerja? III. eventualno vprašanje: Ali je Antonijeta Oštrić kriva, da je po-vzročila s tem, da je hvalila in odobravala zločin, da je Šime Kovačević iimoril Ano Rančignj? IV. naknadno vprašanje: Ali je bilo hudodelstvo umora, storjeno na Ani Rančigaj, naročenoT Vprašanja Rlede župnika Toma-ševića se glase skoro enako kakor glede Antonijete. Po govorih držav-neira pravdnika in obch zaprovorni-ko\r je so