PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 150 lir
Lelo XXXII. Št. 293 (9598)
TRST, pelek. 17. decembra 1976
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
RAZPRAVA O OSIMSKIH SPORAZUMIH TIK PRED ZAKLJUČKOM
Belci (KD) in Cuffaro (KPI) izpričala hotenje demokratičnega Trsta po takojšnji ratifikaciji
Tržaška pasi. poudarila pozitivne perspektive, ki jih nudi gospodarski del sporazumov - Cuffaro: Vlada mora zajamčiti globalno zaščito slovenske narodn. skupnosti - Danes zaključno glasovanje
(Od našega posebnega dopisnika)
RIM, 16. — Poslanski zbornici se sedaj mudi z ratifikacijo osimskega sporazuma. Prvi znak te naglice je že dejstvo, da je predsednik zbornice odredil le poldrugo liro prekinitve v opoldanskih urah, da bi tako omogočil čim večje število posegov v razpravo. Mora te razprave so, kot vedno, misovci, ki nameravajo nadaljevati obstrukcijo, vendar je predsedujoči dal razumeti, da bodo seje lahko trajale tudi v nočnih urah.
Radikalci so bili napovedali, vsaj preko stolpcev tržaškega italijanskega dnevnika, bučno manifestacijo pred palačo Montecitorio. Govorilo se je o vsaj tisoč udeležencih in posebnem vlaku za Rim. Resnici na ljubo je dopoldne v Rimu deževalo in o oporečnikih ni bilo ne duha ne sluha, vsaj na trgu pred zbornico ne.
Vsekakor je prišlo le do omejenega odmeva na izgrede nahujskanih demonstrantov prejšnjega večera v Trstu.
O tem ni govoril nihče, vendar je zbornica lahko slišala iz ust poslancev Corrada Belcija (KD) in Antonina Cuffara (KPI), kaj sodi demokratični Trst, večina njegovega prebivalstva.
Belci je v začetku na dolgo govoril o zgodovinskih predpostavkah osimskega dogovora, očrtal je o-snovne trenutke v zgodovini «tržaškega vprašanja» in dokazat, da je bila rešitev z londonskim memorandumom edina realistična, saj je bila z njo v vojni poražena Italija še najmanj «kaznovana» in je pridobila nazaj mesto Trst ter cono A neuresničenega Svobodnega tržaškega ozemlja.
Osimski sporazum jo, po mnenju Belcija, zadnje ..poglavje mirovne pogodbe iz leta 1947 in je nujno potrebno kljub zagrenjenosti zaradi u-sode Istranov, toda odpira se možnost evropskega sodelovanja okoli Trsta, kjer je stičišče treh držav, ki pripadajo trem različnim mednarodnim pojmovanjem, kot so Italija, nevtralna Avstrija in socialistična neuvrščena Jugoslavija. Na tem stičišču ustvarja osmiski sporazum možnosti gospodarskega sodelovanja, ki so edinstvene in jih ni mogoče omejiti zgolj na predvideno industrijsko cono na Krasu.
Ta cona, poudarja Belci, predstavlja eno tridesetinko tržaškega Krasa (pri tem je izrecno poudaril veljavnost zakona o kraških naravnih rezervatih, ki nosi njegovo ime), kjer naj se uresniči tržaška zgodovinska želja po trgovskem in industrijskem potencialu.
Gospodarski del sporazumov bo koristil, je dodal Belci, celotni deželi Furlaniji - Julijski krajini, ki
■"|i||(lni|||||||||||||||||||||,,,|||||||||||||||||||||M|||||1|
Zgrešeni računi
Ob krvavih dogodkih, ki jih mora kronika beležiti sedaj že tako rekoč vsak dan, postaja čedalje bolj jasno, da gre za usklajen na-'Rr za katerim se skrivajo temne sdfi, ki se poslužujejo izmenoma kronike skrajne levice in skrajne desnice, ki pa so očitno samo fašističnega značaja. Nikakor ni naključje, da do krvavih atentatov in do napadov na sile javne varnosti prihaja prav v trenutku globoke gospodarske in družbene krize, ki pretresa Italijo, v tre-nutku, ko postaja delovni razred vedno bolj močan in ko policija začenja zavračati vlogo, ki jo je miela doslej ter se njeni pripadniki začenjajo družbeno osveščati m misliti o ustanovitvi lastne sindikalne organizacije, ki bi zago-ovila policajem novo človeško dostojanstvo. Nikakor ni zgolj na-ivčje, da se ti atentati vrstijo prav sedaj, ko se je politično razmerje v Italiji, po volitvah 20. linija, odločno spremenilo v ko-r|st levice.
Mednarodne črne centrale sku-ajo z zaostritvijo napetosti za-re i ta proces demokratizacije in Poseči strmoglavljenje demokratič-'figa reda v Italiji, pripeljati državo i...?° °*aj, ko bi se lahko na po-'ticnem obzorju pojavil italijan-i inochet, ki bi, kot se je zgo-f'!° v cilu' uvedel fašistično dik-nuro. Vendar so v Italiji družbe-e sile in demokratične stranke °vo j močne, da take špekulacije Preprečijo. Tisti, ki računajo na
zrnom-3* V- ?esno v l,a|tP' 50 se ’ l'..sal ie italijansko ljudstvo zadnjih letih že večkrat dokazali svojo politično zrelost in se do-ro zaveda, kaj se skriva za levičarsko krinko raznih NAP, rde-cin brigad in *kih »kupin.
podobnih prevratni-
se tudi na to pripravlja in ni čakala na «jesenske ekologe», saj je že maja v svojem dokumentu potrdila pomen zaščite okolja pri uresničevanju industrijskih pobud.
Krščanska demokracija zahteva od vlade, naj uresniči s tem v zvezi nekaj potrebnih pogojev, kot so e-notnost in koordinacija med ministrstvi pri izvajanju delegiranih dekretov o infrastrukturah.
Belci je nato opozoril vlado na pomen pobud, ki naj zaščitijo «pričevanje italijanske kulture v Istri» in zaščito italijanske skupnosti, kateri mora biti omogočen ploden stik z narodno matico. Pri tem je Belci še aodal, da predvideva osimski sporazum zaščito manjšin kot notranjo obvezo in da bo zato morala Italija «izpopolniti že sprejete ukrepe za zaščito slovenske manjšine».
Vsem, ki kakorkoli oporekajo sporazumu, je Belci zavrnil, da' se Tržačani spominjajo, kako tesno jim je bilo pri srcu, ko so se že preizkušeni obmejni odnosi prekinili pred nekaj leti zaradi izmenjave znanih not o coni B. Tedaj je vsem postalo jasno, da je dozorel čas za dokončno rešitev mejnega vprašanja in ureditev nadaljnjih perspektiv za sodelovanje med sosedama.
Za njim je spregovoril komunistični poslanec Antonino Cuffaro, ki je najprej izrazil zadovoljstvo, ker bo zbornica z ogromno večino glasov sprejela ratifikacijo sporazuma, s katerim se odpravlja žarišče napetosti, ki so ga v zadnjih desetletjih izkoriščale prevratniške in šovinistične sile za svoje račune.
Tudi Cuffaro se je dotaknil čustvenih aspektov mejnega problema
in pri tem poudaril, da gre za zgodovinsko nujnost, kajti na narodno mešanem ozemlju ni mogoče potegniti jasne ločnice. Vsekakor pa razumemo, je dodal, zagrenjenost in čustveno prizadetost Istranov, ki so zapustili svoje kraje, kakor tudi prizadeta čustva slovenskega dela prebivalstva, ki se je zavzemalo in borilo za drugačno mejno rešitev.
Danes drugačne izbire niso mogoče, kakor so nesmiselni upi vseh, ki bi radi počakali na nemogoč razkroj Jugoslavije, saj je enotna in trdna in bo taka tudi ostala.
Kdor je v dobri veri ve, da je bila rešitev londonske spomenice leta 1954 dokončna in je prav, da sta jadranski sosedi sedaj tako stanje potrdili in obenem položili temelje za nadaljnje sodelovanje. Če lahko nekaj rečemo, je še poudaril trža-
ški komunistični poslanec, naj velja kritika politiki italijanskih vlad, ki so zaključke tega vprašanja tako dolgo, predolgo zavlačevale in dopustile incidente, kot so bili izgredi decembra leta 1970 in izmenjava not pred dvema letoma.
To zavlačevanje je škodovalo demokratičnemu in kulturnemu razvoju Trsta in naše dežele, zmerne sile pa so se nanj sklicevale in tako omjgočile nevzdržne diskriminacije do Slovencev, za katere se ni zaključila politika asimilacijskih pritiskov. V Trstu so v tem položaju črpale življenjske sokove parazitske sile, ki so živele od podpor in šovinizma. Sedaj, ko se končno obrača stran naše zgodovine, pa prav te sile skušajo reagirati. Leta sode-STOJAN SPETIČ
(Nadaljevanje na 6. strani)
Ulili LOCKHEED: JAVNO ZASLIŠANJE TREH GLAVNIH OBTOŽENCEV
Gui, Tonassi in Rumor zavračajo vsakršno odgovornost v škandala
Bivša obrambna ministra v težavah zaradi vprašanj elanov parlamentarne preiskovalne komisije
Bivši minister Gui tik pred zasliševanjem
(Telefoto ANSA)
■lillllliiililiiiiiliniiiiillllllilinirtllllllllllliiiiltlllllllililllllllllltllllllillliiiiiiiiiiiiltliiiliulitllliJllllilliiiniiiiiuiliiiiilliiiiiflilmiiiiiniiillliiiliiiiillilllMiiiiiiiiliiiiiiiiiiliiiiiiuiliiiiiiiiiiiliiiMlllliiiiillllllilllilluiiillllilliltllliiiiiilllliiiiiiiilliiiiiiiiiiMllliliiMliiiliiiiillliiMliiiu
ŠE EN ČLEN V KRVAVI VERIGI ATENTATOV, KI PRETRESAJO ITALIJO
EKSPLOZIJA PEKLENSKEGA STROJA V SREDIŠČU BRESCIE TERJALA ŽIVLJENJE ENE OSEBE IN OSEM RANJENCEV
Atentat naj bi bil naperjen proti karabinjerski vojašnici - Ogorčenje v senatu in poslanski zbornici - Vlada napoveduje stroge ukrepe
BRESCIA, 15. —- še se ni polegel odmev strelov, pod katerimi so padli trije člani policije, ko je danes popoldne v Brescii prišlo do ponovnega bombnega atentata, ki je terjal življenje 60-letne profesorice Biance Gritti Daller. Eksplozija bombe je hudo ranila karabinjerskega podčastnika Giovannija Laia ter sedem drugih oseb.
Kot kaže. je bila tarča atentatorjev karabinjerska vojašnica; v Brescii. Bombo so namreč postavili na začetek Ulice Pusterla, kjer je sedež poveljstva karabinjerske legije. Po prvih vesteh naj bi očividci o-pazili tri osebe, ki so stopile iz večjega avta ter postavile torbo podobno onim, ki jo rabijo uslužbenci letalskih družb, k prodajalni časopisov na Trgu Arnaldo da Brescia, ki jo vodi bivši karabinjerski podčastnik Giovanni Del Grosso. V njegovo prodajalno hodijo ob tisti uri, približno ob 19., kupovat časopise karabinjerji iz bližnje vojašnice. Tako sta pri prodajalni časopisov bila karabinjerja Carmine Delli Bovi in podčastnik Giovanni Lai. Takrat je profesorica Bianca Gritti, ki je baje čakala na avtobus opazila, da iz torbe uhaja dim. Ženska je takoj obvestila Del Grossa, ki so mu že bili videti sumljivi trije moški, ki so se pripeljali z omenjenim avtom. Del Grosso je šel v bližnji bar ter zaprosil lastnika naj mu posodi vedro, s katerim je potem vrgel na torbo nekaj litrov vode. Nato je
skušal z lesenim kolom oddaljiti torbo od svoje prodajalne. Prav takrat so se približali Delli Bovi, Lai in Gritti jeva, v tistem trenutku pa je bomba eksplodirala.
Grittijeva je bila pri priči mrtva, na tleh pa sta obležala hudo ranjen Giovanni Lai in Carmine Delli Bovi, ki jih je zadelo na stotine drobcev. Ranjene so bile tudi tri hčere lastnika bara in nekaj mimoidočih. V bolnišnico so sprejeli Giovannija Laia, ki je še vedno v operacijski sobi, Franco Pinetti, ki bo okrevala v 60 dneh, Delli BOvija (15 dni), Claudia Manziana (30 dni), Giuliana Colombija (20 dni), Giorgia Grazioli-ja (20 dni), Piero Bresciani (30 dni) in Lucio Micheli (15 dni). Druga dva ranjenca so odpustili, potem ko so jima nudili prvo pomoč. Giovanniju Laiu so doslej odstranili več centimetrov dolg kos železa.
Na kraj atentata je takoj prišel župan Trebescbi. za njim pa še prefekt Girolamo Di Giovanni. Navzoči- so bili tudi člani enotnega protifašističnega odbora. Kot znano je v Brescii 28. maja 1974 na Trgu Della Loggia eksplodirala bomba, ki je ubila osem oseb in ranila 102. Protifašistični odbor je objavil krajši komunike, v katerem izraža ogorčenje ob atentatu, ki sodi nedvomno v okvir strategije napetosti.
Kar zadeva preiskavo, išče policija avto, s katerim so se pripeljali trije domnevni atentatorji. Priprli
lliiiiiiiiiiiiiiiilllilliiiliiiiiliiiiiitiiiililliiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
IZID REFERENDUMA V ŠPANIJI
Zmaga Suarezove vlade Camacho spet aretiran
Sorazmerno visok odstotek vzdržanih - Aretacija sindikalista potrjuje, daje pot do demokratizacije še dolga
MADRID, 16. — Referendum v Španiji se je zaključil z nedvomnim uspehom vlade premiera Suareza. Njegov predlog reform za vsaj delno demokratizacijo je prejel prav plebiscitarno podporo, sai je zanj glasovalo 94,2 odstotka volivcev, proti pa le 2,6 odst. Sicer pa ni bila udeležba na volitvah najvišja, ker je poziv levičarskih strank k vzdrža-nju poslušalo 22,6 odst. volilnih u-pravičencev. Odstotek vzdržanih je bil posebno visok v nekaterih pokrajinah in še najbolj v baskovski pokrajini Guipuzcoa, kjer kar 55 odstokov volilnih upravičencev ni šlo na volišča.
Seveda so predstavniki vlade navdušeni zaradi volilnega izida, ki ga tolmačijo kot pooblastilo za nadaljevanje po načeti poti zelo previdnih reform. Levica pa meni, da je vladi uspelo predvsem to, da je referendum spremenila v izbiro za sedanji režim ali za povratek v prejšnjega, frankističnega. Jasno je torej, da so se Španci izrekli v korist vlade, saj povratka nazaj noče nihče razen tistega pičlega odstotka volivcev, ki je glasovalo «ne», kot so svetovale skrajno desničarske in
nostalgične organizacije.
Različne so tudi ocene o tem, ali pomeni 22 odst. vzdržanih uspeh ali poraz levice. Ob tem lahko pripomnimo, da je vlada imela v svojih rokah vsa propagandna sredstva, levica pa praktično nobenega. Poleg tega pa se levičarske stranke niso posebno angažirale v refe-rendmu, razen v tistih pokrajinah, kjer razpolagajo z bolj kapilarno organizacijo.
Na rezultat molitev je morda vplivala tudi nedavna ugrabitev bivšega Francovega ministra Oriola, ki je verjetno škodovala levičarskim strankam. Za ugrabljenim veljakom še ni nobenega sledu.
Ne glede na volilne izide pa je pot do demokracije v Španiji še dolga, kot potrjuje vest, da so zvečer ponovno aretirali sindikalnega voditelja Marcelina Camacha, ki ga je frankistični režim svoj čas obsodil na smrt. Camacha so aretirali v Getafeju v cerkvi sv. Sebastiana, kjer je bila v teku delavska skupščina, ki se je je udeleževalo kakih 500 delavcev. Camacha je aretiral stotnik «guardia civil», ki ga je pospremil v policijsko postajo, (tm).
so mladeniča, ki je trenutno v karabinjerski vojašnici, kjer ga zaslišujejo. Njegovo torbo s šolskimi knjigami in zvezki so. našli, v bližini kraja, kjer je eksplodirala bomba. Trenutno je še nemogoče vedeti, ali je fant res vpleten v atentat ali ne.
Ponoven zločinski teroristični atentat, do katerega je prišlo danes zvečer v Brescii, je povzročil takojšnje reakcije v senatu. Senat sta obvestila o atentatu komunistični senator Pecchioh in demokristjan De Zan, ki sta. tudi zahtevala naj notranji minister Cossiga pride jutri v palačo Madama, da bi poročal o dogodku.
Podpredsednik senata, komunist Valori. je v imenu vseh senatorjev izrazil globoko prizadetost in ogorčenje ob novem zločinu. Zahteval je takojšnje ukrepe, da bi prekinili spiralo nasilja. Valori je zagotovil, da bo takoj pozval vlado naj odgovori na vprašanja, ki so jih postavili predstavniki raznih političnih skupin. V zbornici je bil prisoten tudi minister
Na dnevnem redu vprašanje javnega reda
Tajniki strank ustavnega loka danes
pri Andreottiju
RIM, 16. — Predsednik vlade Andreotti se bo sestal jutri zvečer s tajniki vseh strank, ki so glasovali za njegovo vlado, ali ki so se vzdržale. Pobudo za srečanje tajnikov strank ustavnega loka je dal tajnik PSI Craxi, potem ko je zvedel za atentat v Brescii. Socialistično tajništvo je takoj prekinilo svojo sejo in Craxi je stopil v stik s predsednikom vlade Andreottijem. V pogovoru s časnikarji je socialistični tajnik dejal, da je tajništvo PSI zahtevalo sestanek vseh demokratičnih sil, da bi zagotovili obrambo javnega reda in varnost demokratičnih ustanov.
PREISKAVA O ZADNJIH TERORISTIČNIH AKCIJAH
za industrijo Donat Cattin. ki se je pridružil izjavam komunista Valorija tèr zagotovili, da bo osebno posredoval pri ministru za notranje zadeve, da bi že jutri zjutraj jxtrocal v senatu.
Tajniki sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL, Lama. Storti in Benvenuto so poslali brzojavko tajništvu federacije v Brescii ter izrazili ogorčenje ob novem zločinu.
Ob koncu seje v poslanski zbornici je predsednik Ingrao izrazil sožalje in ogorčenje poslanske zbornice zaradi novega podlega atentata, ki je v Brescii povzročil smrt Biance Gritti. Ta zločin, ki sledi onima v Rimu in Sestu San Giovanni, potrjuje, da je za temi atentati podroben načrt, katerega namen je ustrašiti ljudi in omajati zaupanje v demokracijo. Njegovim izjavam se je pridružil tudi minister Forlani. ki je v imenu vlade dejal, da bo slednja nastopila zelo odločno ter da računa na solidarnost vseh državljanov, družbenih in političnih sil, ki verujejo v vrednote demokracije in v ustavo.
RIM, 16. — Danes so pokopali policijskega agenta Palumba, ki je padel v torek v oboroženem spopadu s skupino pripadnikov NAP, ko so skušali umoriti šefa protiteroristične službe zà Lacij dr. Ndceja. V spopadu je, kot znano, bil ubit tudi terorist Zicchitella, medtem ko sta Noce in agent Russo bila ranjena.
Preiskava o tem atentatu ter o pajdaših rdečega brigadista Walter-ja Alasie, ki je včeraj v Sestu San Giovanni pri Milanu umoril policijskega komisarja Padovanija in podčastnika Bazzego ter pri tem sam umri, je trenutno v slepi ulici, oz. preiskovalci nočejo dati o njenem poteku nobenega točnega podatka. Namestnik milanskega državnega pravdnika Alessandrini je včeraj pozno ponoči izdal šest zapornih po-velij proti ravno tolikim osebam, ki jih dolžijo združevanja v prevratniške tolpe. Z
V zvezi s preiskavo o atentatu na dr. Noceja v Rimu naj omenimo, da je policija najbrž ugotovila istovetnost Zicchitellovega pajdaša, ki se mu je posrečilo zbežati, šlo naj bi za Antonia Lo Mussa, ki se je zadnje čase baje udeležil nekaterih terorističnih akcij NAP
Nezadovoljstvo v vrstah policije se medtem stopnjuje. Po pogrebu agenta Palumba, so se njegovi tovariši zbrali na skupščini, katere
sta se udeležila tudi minister za notranje zadebe Cossiga in pa šef policije Parlato. Policaji zahtevajo med drugim bolj varne zapore ter strožje kazni za zločince. Spregovoril je tudi Cossiga, ki se je obvezal, da bo poročal vladi
Tei'oristična dejanja zadnjih let so imela močan odziv tudi v poslanski zbornici. Komunistični poslanec Flamigni je dejal, da je prišel čas, ko je treba jasno izraziti solidarnost s silami javne varnosti ter z njimi tudi sodelovati. Na provokacije ne gre odgovarjati z besnimi manifestacijami, temveč z akcijami in pobudami, o katerih se morajo domeniti predstavniki vseh delovnih kategorij. Socialistični poslanec Falco Accame je dejal, da je treba približati policijo prebivalstvu, zagotoviti večjo profesionalnost poli-
RIM, 10. — Draginjsko doklado bodo izplačali «s pridržkom» tudi za meec december. Tako je sklenila Confindustria, ki še ni prejela od vlade pojasnil o tem, ali veljajo zadnji ukrepi o zamrznitvi premične lestvice tudi za točke draginjske doklade, ki so stopile v veljavo 1. novembra.
cijskih agentov ter združiti številne naloge, ki so sedaj razkropljene med raznimi silami javne varnosti od policije, do karabinjerjev in finančnih stražnikov.
RIM, 16. — «Ko bi res storili vse to, česar jih obtožujejo, bi bili kreteni in bedaki. Ker pa niso bedaki, so nedolžni.» To je v bistvu obrambna linija, ki sta jo zavzela Gui in Ta-nassi v tem zadnjem poglavju preiskave o škandalu Lockheed. Ne vemo še, kaj bo povedal tretji obtoženec, Mariano Rumor, ki ga v trenutku, ko poročamo, še zaslišujejo.
Zasedanje parlamentarne preiskovalne komisije se je začelo zgodaj zjutraj v elegantni dvoranici v Ul. della Missione, tik ob Montecitoriu, tokrat pa so prvič lahko prisostvovali seji tudi časnikarji, pa čeprav le preko posebnih televizorjev. Da bo seja javna, je sklenil predsednik poslanske zbornice.
Prvi izmed velikih obtožencev, bivši obrambni minister, demokristjan Luigi Gui. je celo jutro «debatiral» z dvajsetimi pariamentarni-nai sodniki. Njegov ton je bi! umirjen, spoštljiv, nikakor pa ne ponižen. Zanikal je vsakršno krivdo, trdil je, da je bilo njegovo delovanje v vsej zadevi usmerjeno le v o-brambo interesov Italije, ni pa mogel prikriti težkih indicev, ki obstajajo proti njemu.
Slabše pa so se stvari razvile za Tanassija, socialdemokrata, prav tako bivšega obrambnega ministra. Najprej globoko spoštljiv, nato zagnan in skorajda užaljen (njegovi odvetniki so ga v opozorilo stalno vlekli za rokav), je na koncu, po dveh urah zasliševanja, zgubil živce in začel jecljati.
Guia je zasliševal demokristjan Pontello, Tanassiju pa postavlja vprašanja komunist D’Angelosante. Ministrov uvod, skoraj dve uri samoobrambe, je bil posvečen enemu samemu cilju: dokazati, da je šlo za «strahotno mehanizacijo» v njegovo škodo. Težave se začenjajo pri odnosih s Crocianjjem: Tanassi je pred sodnikom trdil, da ga je poznal le bežno in ga videval ie na sprejemih, po drugih pričevanjih pa so bili ti stiki mnogo bolj pogosti. Tanassi: «Že prav, morda sem ga res videl večkrat, toda to nič ne iDomeni. Crociani je bil najbolje informiran o tem, kar se ie
zi, mi jc prihajal poročat. Poleg tega pa je imel še sina, ki ni hotel k vojakom. Torej je šlo le za normalno priporočilo.» Kaj pa Ovidio Lefebvre? «Prišel je k meni le dvakrat, da bi pospešil kupoprodajo letal hercules.»
Tanassi se še večkrat razburi: ko ga sprašujejo, zakaj sploh ni hotel poslušati mnenja strokovnjakov glede letal, od kod je nameraval črpati sredstva za njihov nakup, kako je bilo z znanim pismom ameriški družbi Loockheed, ki je potrjevalo namen italijanske vlade, da kupi letala. Še najbolj se bivši minister razživi, ko ga spomnijo na kovček, poln dolarjev, ki so ga po pričevanju Lefebvra predstavniki Loockheeda nesli v njegovo pisarno: «Kaj mislite, da sem bedak? Jaz naj bi dovolil nekomu, da bi mi prišel nosit denar kar v urad, na ministrstvo, pred očmi vseh? Kaj bi drugi mislili?» In tako se zasliševanje še dolgo nadaljuje, toda sedaj Tanassi odgovarja samo z «da» in «ne».
CANDIDA CURZI
Rumor zanika:
Nisem «antilopa»
RIM, 16. — Tudi tretji veliki obtoženec, bivši predsednik vlade Rumor — kot pozno zvečer poročajo tiskovne agencije — je zanikal vsakršno odgovornost v škandalu Lockheed. pa tudi. da bi lahko v njem prepoznali že znamenitega «antelope cobbler». Rumor je tudi trdil, da je bil edinj pogovor, ki ga je imel s predstavniki ameriške družbe, le splošnega značaja in da ni bila sprejeta nobena obveza. Na vprašanje, kako to. da je bilo takoj po omenjenem sestanku odposlano znano pismo. ki je govorilo o «antilopi», je bivši ministrski predsednik dejal, da je to najboljši dokaz, da jc žrtev mahinacije, ki naj bi jo pripravil Lefebvre.
Rumor je bil vidno v težavah, ko so mu očitali, da je molčal, ko so v «škandalističnem valu» nekateri začeli trditi, da naj bi «antilojja» bil sam predsednik republike Leone. Najprej je moral priznati, da se v začetni fazi ni zavedel nujnosti, da bi posegel v polemiko», nato i>a se je odrezal, da je bil on navsezadnje «žrtev teli špekulacij, ne pa njihov pobudnik».
Poročilo Romite na seji vodstva PSDI
RIM. 16. — Tajnik PSDI Romita je v svojem uvodnem joorocilu na današnji seji strankinega vodstva izrazil zaskrbljenost zaradi šibkosti An-dreottijeve enobarvne vlade in se zavzel za sestavo trdne in močne večine. Romita se je izrekel proti pred» logu socialistov o sestavi emergenčne vlade, češ da bi bila preveč odvisna od KPI. Po njegovem mnenju bi morah sestaviti tako vlado, ki bi zagotavljala močno prisotnost socialističnih
dogajalo v krščanski demokraciji. I in laičnih sil ter korektno soodgovorni tako, ko je bila ta stranka v kri-1 nost komunistov pri političnih izbirah.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiMiiiiiiiiiiniHmiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiHiiiiMi
TISKOVNA KONFERENCA PREDSTAVNIKA ZVEZNEGA TAJNIŠTVA ZA ZUNANJE ZADEVE
JUGOSLOVANSKA VLADA DEMANTIRALA PISANJE ZAHODNEGA TISKA 0 PRITISKIH SZ NA SFRJ
Jugoslavija obsoja asimilacijsko politiko Avstrije do slovenske in hrvatske manjšine
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 16. — Nedavni obisk sovjetskega partijskega voditelja Leonida Iljiča Brežnjeva v Jugoslaviji in njegovi pogovori s predsednikom Titom še naprej vzbujajo pozornost v krogih opazovalcev in tujih novinarjev v Beogradu. Dopisnik ameriške tiskovne agencije UPI je namreč, sklicujoč se na jugoslovanske vire, objavil poročilo, da je sovjetska stran na srečanju Tito -Brežnjev izvajala pritisk na Tita in postavljala zahteve, ki niso v skladu z jugoslovansko neuvrščeno politiko in ki jih je Tito odločno zavrnil. Dopisnik UPI je tudi podrobneje navedel te sovjetske zahteve, ki naj bi jih menda izrekli med obiskom Brežnjeva v Beogradu. Tako so Sovjeti, po teh navedbah, zahtevali olajšave za svoja oporišča o-ziroma za uporabo jugoslovanskih pristanišč za sovjetske ladje in jugoslovanskega zračnega prostora za prelete sovjetskih letal, nadalje ideološko vključitev Jugoslavije v varšavski pakt, tesnejše povezovanje Jugoslavije s svetom za vzajemno ekonomsko pomoč SEV itd., med drugim tudi usklajevanje zunanje politike, kar je sicer navada v od-
nosih Sovjetske zveze s članicami vzhodnoevropskega socialističnega tabora. Poročila s takšno vsebino srečanja Tito - Brežnjev so poleg UPI objavili tudi drugi zahodni listi.
To pisanje je na današnji redni tiskovni konferenci v zveznem tajništvu za zunanje zadeve komentiral glasnik tajništva Miro Kalezič. Dejal je:
«Kot je znano, je predsedstvo CK ZKJ na svoji seji 9. decembra letos obravnavalo poročilo o prijateljskem obisku generalnega tajnika CK KP SZ Leonida Brežnjeva v Jugoslaviji in pozitivno ocenilo rezultate tega obiska ter poudarilo njegov pomen in prispevek za razvoj odnosov in sodelovanja med SFRJ in ZSSR. ZKJ in KP SZ, in za razvoj enakopravnega mednarodnega sodelovanja, miru in napredka v svetu. Interpretacije zunaj tega konteksta so samovoljna in tendenciozna namigovanja, ki očitno ne koristijo mednarodnemu sodelovanju in sporazumevanju.»
Med številnimi vprašanji, ki so jih časnikarji danes zastavili glasmku zveznega tajništva za zunanje zadeve, so se nekatera nanašala tudi na problematiko jugoslovanskih
manjšin v Avstriji. Glede dialoga koroških Slovencev z avstrijsko vlado je Kalezič dejal, da je jugoslovanska vlada vedno menila, da je pot za uresničitev 7. člena državne pogodbe v neposrednem in konstruktivnem dialogu avstrijske vlade s predstavniki slovenske in hrvatske narodnostne manjšine v Avstriji.
Mirko Kalezič je tudi komentiral izjavo gradiščanskega deželnega glavarja Kerija. ki je v pogovoru s tujimi dopisniki na Dunaju izjavil, da «manjšinskega problema ni». Kalezič je v zvezi s tem dejal: «Koroški Slovenci in gradiščanski Hrvati so v številnih deklaracijah in izjavah opozorili na neenakopraven položaj z večinskim narodom Avstrije in azložili dejansko stanje, to je, da republika Avstrija niti do danes v največjem delu ni izpolnila mednarodnih obveznosti, natančno določenih v 7. ena državne pogodbe, ki se nanaša na pravice in zaščito slovenske in hrvatske narodnostne manjšine na Koroškem, Štajerskem in Gradiščanskem.
Izjava gradiščanskega poglavarja Kerija samo potrjuje takšno stanje in jo je edino mogoče označiti kot izraz asimilacijske politike tistih sil,
ki takšno politiko zagovarjajo in ki že leta delujejo na Gradiščanskem tako, da bi hrvatski narodnostni manjšini odvzeli njeno hrvatsko etnično naravo. Kot takšna ne prispeva, ampak samo škoduje, sporazumevanju z manjšinama pri reševanju tega žgočega vprašanja jugoslovansko - avstrijskih odnosov.»
Predstavnik jugoslovanskega zunanjega ministrstv- je podal tudi mnenje o tem, ali bo izjava generalnega tajnika KD Španije Santiaga Carrilla vplivala na vzpostavitev diplomatskih odnosov s Španijo. Car-rillo je namreč pred dnevi dejal, da španska partija ne nasprotuje več navezavi diplomatskih stikov nekaterih držav, med njimi tudi Jugoslavije, s Španijo. Mirko Kalezič je ob tem podčrtal, da Jugoslavija kot suverena država sprejema vse sklepe popolnoma samostojno. Torej to velja tudi za navezavo diplomatskih stikov med Beogradom in Madridom. Zdi se, da takšen ukrep ni nemogoč, saj je Kalezič omenil, da nastajajo pogoji za normalizacijo odnosov med Jugoslavijo in Španijo, to pa pomeni tudi vzpostavitev diplomatskih stikov.
VLADO BARABA*
17. decembra 1976
ODLOČNA IN ODGOVORNA REAKCIJA NA PREDSINOČNJE IZGREDE
Vsa'im§kratičMjavnost'najstrožjeobsoja fašistične provokacije in netenje sovraštva
Resolucija deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine - Izjave SKGZ, strank, sindikatov, časnikarjev in mladinskih organizacij - Demokratični študenti proti novim provokacijam
Predsinočnji fašistični izgredi, ki so jih sicer neposredno zakrivili razgrajači in pretepači, ki se zbirajo okrog Avanguardie nazionale in drugih skupin, ki imajo svojo matico pri neofašistični stranki, za katere pa nosi krivdo neodgovorna pobuda deseterice t.i. Odbora za integralno prosto cono, so doživeli v vsej krajevni in tudi širši demokratični javnosti najodločnejšo obsodbo.
Obsodba zadeva zato tudi pobudnike za «tiho» manifestacijo, ki so v slabi ali dobri meri dali priložnost fašistični drhali in pridruženim ostankom svoj čas vladajočih reakcionarnih in šovinističnih krogov, da dajejo duška svojemu sovraštvu do dokončne ureditve odprtih vprašanj med sosednima državama in do sožitja med tu živečima narodnosti-ma, ker se zavedajo, da jim ratifikacija osimskih sporazumov jemlje iz rok najbolj priljubljeno orožje, s katerim so predolgo branih svoje privilegije.
Deželni svet Furlanije - Julijske krajine je že včeraj zjutraj odobril resolucijo, ki so jo predložili načelniki skupin KD, KPI, PSI, PSDI, PRI, Furlanskega gibanja in Slovenske skupnosti, ki najstrožje obsoja avanturizem fašističnih in reakcionarnih komponent, ki si še vedno prizadevajo delovati za razkrajanje demokratičnega ustroja in se zoperstavljajo sožitju med narodi, ki so izbrali pot plodnega sodelovanja, da prebrodijo razdore iz preteklosti in dosežejo nadaljnji razvoj. Poziva zato demokratične in ljudske sile, da nastopijo hitro in odločno, da se te komponente izolirajo in se s tem ustvarijo po?oii za pozitivno uresničevanje določil osimskega sporazuma. Predsednik deželnega sveta Pittoni je nato dal tisku izjavo, v kateri je obsodil predsinočnje provokacije v Trstu in kriminalne atentate na funkcionarje javne varnosti v Rimu in Sestu S. Giovanni.
Slovenska kulturno-gospodarska rveza je izdala naslednjo izjavo:
«Fašistični zaključek «tihe» manifestacije. ki ga je v Trstu organiziral odbor za integralno prosto cono, kot protest proti ratifikaciji osimskega sporazuma, je pokazal pravo bistvo zahteve po integralni prosti coni.
Ne glede na to, da so se med podpisniki znašli poleg revanšistov in fašistov še radikalci, desidenti drugih strank, liberalci, zaščitniki narave in okolja, ekologi,- predvsem pa ljudje, ki jih je zavedla dema-goška propaganda, da so podpisali za integralno proste cono,-je bilo že zdavnaj jasno, da bodo re-vanšisti in neofašisti izkoristili podpise za svoje cilje. To je tudi neizbežno, ker ie celotna akcija vznikla iz nacionalizma in njegove vztrajne težnje, da ob neurejenih odnosih med Jugoslavijo in Italijo ščuva k sovraštvu do jugoslovanskih narodov, do Slovencev pa še posebej. Vandalski napadi fašističnin skupin in znana fašistična gesla, ki so jih ponavljale, pcmenijo sramoten pečat celotni protiosimski akciji.
Prav zato SKGZ ponavlja, da je nujno potrebno čimprej ratificirati osimski sporazum, ki bo pomenil, poleg vsega drugega, tudi važen protifašistični akt.»
Pokrajinski odbor KD je izdalo tiskovno sporočilo, v katerem pravi, da izgredi, ki jim je dala povod «mima» manifestacija prostoconar-jev, nepobitno dokazuje, da so med njimi ekstremistične skupine, ki si prizadevajo z demagogijo in kvalun-kv .zrnom ščuvati prebivalstvo proti demokratičnim ustanovam. Prosto-conarsko in protiosimsko gibanje i-ma v svoji sredi znatne nacionalistične in neofašistične komponente, pa tudi indipendentistične in se nje-
gov odbor ni niti formalno hotel razločiti od desničarskih organizacij, kot so Lega nazionale. Unione degli Istriani in Fronte della gioventù, ki so podprle predsinočnjo manifestacijo iz nasprotovanja ne do gospodarskih delov, ampak do sporazumov v celoti, ki so potrebni za mir in mednarodno sodelovanje na teh mejnih področjih ter za življenje in razvoj Trsta.
Tiskovno sporočilo je izdalo tudi tajništvo tržaške federacije KPI, ki poudarja, da so gesla in izgredi, ki so dali pečat manifestaciji, po kazali njen fašistični prevratniški značaj. Neroden poskus odbora, ki je zbiral podpise, da se reši odgovornosti za posledice manifestacije, ki ji je dal pobudo, samo potrjuje dvoumnost njegove sestave in namenov ter narekuje podpisnikom v dobri veri razmislek o tem, kako se sedaj njihovi podpisi uporabljajo. Sedaj jih namreč desnica prikazuje ne kot predlog za prosto cono, pač pa za nasprotovanje rešitvi vprašanja meje in iz njih dela podlago za šovinistične in revanšistične skomine. Že v sredo se je sicer pokazal polom teh poskusov, toda delavstvo in tržaško demokratično in antifašistično prebivalstvo se mora odločno in enotno postaviti po robu šovinistom s potrjeno voljo p miru in sodelovanju s prijateljskim jugoslovanskim narodom, v samem interesu
Pokrajinsko tajništvo PSI najodločneje obsoja izgrede in resne odgovornosti Odbora za integralno prosto cono, ki jih ne morejo več zakrivati, ko so se znašli z ramo ob rami s fašistično drhaljo, isto, ki je že pred leti šla na ulice proti Hre-ščakovtmu vstopu v občinski odbor, ki je pomenil važen politični pre-okret. Po mnenju socialistov je paraliza krajevnih uprav olajšala pot provokacijam, ki so nesprejemljive za mesto, odlikovano z zlato kolajno za zasluge v odporništvu in a-pelirajo na vse tiste, ki so v dobri veri oddali svoj podpis, naj se ločijo od takih pobud.
Pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti poudarja, da sta bila razgrajanje in tepizem naperjena proti prijateljstvu med Italijo in Jugoslavijo, v prvi vrsti tudi proti sožitju med tu živečima narodnostnima skupinama. Pri tem so se tudi dokončno razkrili pravi nameni pobudnikov integralne proste cone.
Mladinske organizacije KPI, PRI, PSI in KD po obsodbi fašistične provokacije pozivajo tržaške mladince k trezni razpravi o gospodarski bodočnosti mesta, ne da bi nasedli pobudam za proteste in manifestacije, ki jih zlorabljajo fašistične in nacionalistične sile. Potrebna je demokratična enotnost mladine za plodno sožitje med Italijani in Slovenci in za razvoj krajevne skupnosti.
Tudi krajevno tajništvo radikalne
stranke, ki se je bila pridružila pro-stoconarski kampanji, se sedaj v zadregi umika. V izjavi za tisk zelo ostro obsoja provokacije in naivnost in nesposobnost Odbora za integralno prosto cono, ki je dal zanje priložnost.
Časnikarsko združenje je prav tako obsodilo nasilja proti sedežu Radia in «Corriere della sera». Sindikalne organizacije uslužbencev radijske postaje opozarjajo javno mnenje, da so bili izgredi logična posledica ustrahovalne in provokatorske kampanje določenih krogov s podporo dela tiska. Nameščeni novinarji pa izražajo odločno obsodbo tepistič-nih podvigov, ki so sledili manifestaciji, ki jo je priredil Odbor za integralno prosto cono.
Toda kljub vsesplošnemu zgražanju zakrknjeni sovražniki sožitja in razvoja nočejo odnehati. Tako so študentje zavoda «Oberdan», ki so edini s transparentom sodelovali na predsinočnji manifestaciji, prek krajevnega italijanskega dnevnika pozvali vrstnike za danes na «mobilizacijo». Možno je torej, da bodo fašisti danes ponovno skušali prirejati provokacije. Nekateri šolski zavodi so pa že izrekli na javnih shodih nasprotovanje velike večine študentov takim poskusom. Tako na primer tehnični zavod za geometre in tudi dober del študentov samega «Ober-dana». Vsekakor je upravičen poziv k budnosti vseh demokratov.
Predvčerajšnjim v avli Ferrerò ob zaključku Cankarjevega leta
Blesteče predavanje prof. Josipa Tavčarja o Cankarjevih dramah
Predavanje naj bi se ponovilo pred šte-vilnejšim občinstvom - tudi slovenskim
našega mesta.
iiiiiiiiiiitiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiifUiuiiTUiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiB
Z GLASOVI KD, PSDI IN PRI
Deželni svet izglasoval zakon o proračunu in načrtu1977-1980
Druge stranke so glasovale proti ■ Predstavnik SSk se je vzdržal - Zavrnjena resolucija o obravnavi problemov slovenske manjšine ob ratifikaciji osimskih sporazumov
Po treh dneh živahne razprave je deželna skupščina sinoči izglasovala zakon, ki uvaja štiriletni razvojni načrt za obdobje 1977-1980 in proračun za poslovno leto 1977. Zakon so podprli le pripadniki sedanje večine v deželni vladi (KD. PS Dl. PRI), svetovalci vseh drugih strank (PSI, KPI, MF, PLI in MSI) so glasovali proti, svetovalec Slovenske skupnosti Štoka pa se je vzdržal.
Včeraj so spregovorili še poročevalca (Colli za opozicijo in Ginaldi za večino), odbornika za načrtovanje Mauro in za finance Tripani ter predsednik deželnega odbora Comelli. Komunist Colli je v začetku svojega posega ostro ožigosal predsinočnjo provokatorsko manifestacijo pobudnikov integralne proste cone v Trstu in najnovejše fašistične zločine v Rimu in v mestu Sesto San Giovanni. V zvezi s proračunom in razvojnim načrtom je Colli dejal, da gre za dva statična dokumenta, ki ju ni mogoče sprejeti, saj bi izreden položaj v naši deželi po potresu in ob ratifikaciji osimskih sporazumov zahteval prav nasprotno sestavo izrednih operativnih načrtov.
Demokristjan Ginaldi ie v nole-miki z opozicijo dejal, da je deželna vlada pokazala svoje vsestransko prizadevanje za obnovo potresnih območij tudi s tem, da je vključila v proračun 150 milijard lir predujma na račun poznejših finančnih nakazil iz državne blagajne. Kar zadeva splošno načrtova-govomik naglasil, da
nje, pa je
Hi n iimiimniu mi iiiimiiii imi ri mimi 111*1111 milili niiiiiiiiMniiiiiliillliliiliiiilliiilliiimiiHiiimnilllliiiii
OD DANIŠ DO NEDELJE
Predstavniki Zveze mladine Slovenije na obisku v zamejstvu
Srečanje z izvršnim odborom SKGZ in s komisijo za mladino in šport
Na povabilo komisije za mladino in šport pri Slovenski kulturno -gospodarski zvezi bo danes prispela v Trst delegacija predsedstva Republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije, ki se bo v zamejstvu mudila do nedelje. Ker
V nedeljo svečanost na openskem strelišču
Ob 35-letnici smrtnih obsodb Pinka Tomažiča, Viktorja Bobka, Simona Kosa, Ivana Vadnala in Ivana Ivančiča s strani fašističnega posebnega sodišča prireja Vsedržavno združenje antifašističnih političnih preganjancev ANPPIA ob sodelovanju odporniških in partizanskih organizacij spominsko svečanost, ki bo v nedeljo ob 15. uri na openskem strelišču. Po polaganju vencev bosta govorila sen. Paolo Sema in bivši politični preganjanec Srečko Colja, predsedoval pa bo Igor Malalan. Sodeloval bo tudi openski pevski zbor Tabor,
je zadnja volilna in programska konferenca, ki je bila sredi novembra v Ljubljani, prenovila predsedstvo RK ZSMS, bo to pomembna priložnost, da bodo novi člani globlje spoznali življenje in vprašanja slovenske narodnostne skupnosti in predvsem mladih v Italiji.
Delegacija bo že danes popoldan imela srečanje s predstavniki Slovenskega raziskovalnega inštituta in s celotno komisijo za mladino in šport. Jutri dopoldan se bodo gostje srečali s predstavniki izvršnega odbora SKGZ. V nedeljo se bo delegacija udeležila spominske svečanosti na Openskem strelišču in nazadnje še kulturnega večera ob svečani otvoritvi novega občinskega gledališča «France Prešeren» v Bo-Ijuncu.
Obisk delegacije ZSMS potrjuje dobre in plodne stike med matično državo in zamejstvom ter je nova priložnost za izmenjavo izkušenj in mnenj — predvsem glede vprašanj, ki so najtesneje povezana z mladino.
SEJA SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE
V ponedeljek, 20. t.m., bo ob 18. uri odborova seja. Na dnevnem redu bodo: razprava o obnovitvi delovne pogodbe, o volitvah v deželno komi sijo, o sodelovanju s šolskimi sveti.
je deželni odbor vključil v štiriletni načrt vse posege, ki spadajo v njegovo pristojnost
Odbornik za načrtovanje in proračun Mauro je v daljšem nosegu odgovoril na številne kritike in pripombe opozicije in v tem okviru načel tudi vprašanje osimskih sporazumov. Dejal je, da v deželnem proračunu niso za izvajanje ten sporazumov predvidene posebne postavke, ker gre pač ustrezno finančno kritje v breme države.
Finančni odbornik Tripani je v svojem posegu naglasil predvsem socialno plat deželnega proračuna in dejal, da je za naložbe v socialne namene predvidenih kar 84,4 odst. vseh razpoložljivih sredstev, kar se tiče naložb v produktivne namene pa imajo v proračunu prednost tista področja, ki zagotavljajo največji možni razmah zaposlenosti.
Predsednik Comelli je v krajšem posegu zavrnil kritične pripombe opozicije glede posameznih postavk in celotne strukture proračuna ter opozoril na nove pobude, ki so predvidene bodisi za obnovo potresnih območij, bodisi za nadaljnji razvoj celotne dežele Furlanije -Julijske krajine. Na koncu je Comelli izrazil prepričanje, da se bodo vse demokratične sile v deželi strnile brez predsodkov okoli programa za dejansko obnovo potresnih območij.
Po glasovalnih izjavah, ki so jih izrekli svetovalci Štoka (SSk), Trau-ner (PLI), Berteli P. S. (PRI), Puppini (MF), Lonza PSDI), Zan-fagnini (PSI), Bettoli (KPI) in Coloni (KD), je skupščina prešla h končnemu glasovanju
Med splošno razpravo o proračunu za leto 1977 in o razvojnem načrtu 1977-1980 (v tej zvezi naj omenimo, da izkazuje proračun za prihodnje leto 514,5 milijarde, razvojni načrt pa 1.728 milijard lir dohodkov in prav toliko izdatkov), je skupščina vzela v pretres tudi vrsto resolucij, ki so jih vložile posamezne svetovalske skupine. V tem okviru je deželni odbor med drugim sprejel kot priporočilo resolucijo MSI, naj oi v naši deželi ustanovili seizmično fakulteto. Nadalje je bila sprejeta resolucija, ki jo je predložil svetovalec Štoka in ki obvezuje deželni odbor, da se bo zavzel za hitro in pravično rešitev vprašanj slovenske manjšine v deželi. Drugo Štokovo resolucijo, ki se zavzema za priznanje višjih odškodnin po deželnih zakonih štev. 39/74 in 64/75 za zemljišča, razlaščena v javno-koristne namene, pa je odbor sprejel kot priporočilo. Štoka je vložil tudi resolucijo o izvajanju statutarnih norm v zvezi s toponomastiko. Resolucijo je odbor po krajši razpravi sprejel. Prav tako je bila sprejeta resolucija, ki jo je tudi vložil Štoka in po kateri se deželni odbor obvezuje, da bo poskrbel za finančna sredstva za gradnjo slovenskih šol v gorišlji pokrajini.
Večina v skupščini je nasprotno zavrnila resolucijo KPI, po kateri naj bi deželni odbor s primernimi predlogi sprožil v avli posebno razpravo o problemih slovenske manjšine, za kar se ob ratifikaciji o-simskih sporazumov odpira izredno ugodna prilika. Večina je nadalje zavrnila resoluciji PSI in KPI, po katerih naj bi deželni odbor čim prej predložil skupščini pred log za ustanovitev avtonomnega o-kraja za slovenske šole.
Na koncu je skupščina izglasova-
la resoluciji, ki so ju predložile vse stranke ustavnega loka (razen PLI) in v katerih se ostro obsojajo naj-novejši fašistični atentati v Rimu in Sestu San Giovanni ter predsinočnja antiosimska hajka v našem mestu.
Okrogla miza o vlogi in perspektivi Trsta v združeni Evropi
Z okroglo mizo o vlogi in perspektivah Trsta ter dežele Furlanije -Julijske krajine se je v Trstu včeraj dejansko zaključil večtedenski seminar o evropskem integracijskem procesu, ki ga je priredilo evropsko federalistično gibanje iz Trsta. Na sporedu je le še jutrišnji zaključni govor Giuseppeja Petrillija, predsednika ustanove IRI in obenem evropskega gibanja.
Razprave so se udeležili tržaški župan Scaccini, predsednik pokrajine Zanetti, deželni svetovalec KD Vicario in predsednik federalističnega gibanja iz Trsta Zimolo. Osrednja tema je bila regionalizem, kot osnova za uspešno združitev Evrope.
Obenem sta predvsem Spaccini in Zanetti podčrtala pomen Trsta za stike EGS z vzhodno Evropo. Zato pa se Trst ne more in ne sme egoistično zapreti ter iskati privilegiranega blagostanja. Nasprotno je osimski sporazum med Italijo in Jugoslavijo širokega evropskega pomena, s čimer se lahko Trst močno o-koristi.
iHiiiiiuiiiiMHiHiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiuiiHHniHinmiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiinHiniiiini»
VČERAJ IJUTRAJ PJU REPENTABRU
12 RANJENIH V VERIŽNEM TRČENJU AVTOMOBILOV POLICIJSKE ŠOLE
Nesreči je verjetno botrovala poledica • Tri osebe ranjene v čelnem trčenju pri Sesljanu
«Kar smo trpeli ni izgubljeno. Slabi smo bili in plahi, razjedeni od trepetajočega hrepenenja. Ali izgubljen ni noben samoten vzdih, tudi solza slabotnega ni izgubljena. S trpljenjem in s smrtjo bomo pognojili to lepo zemljo, da bo vzklilo novo življenje . . .»
Te Cankarjeve stavke je citiral sinoči prof. Josip Tavčar iz zadnjega dejanja «Lepe Vide» ob zaključku svojega briljantnega predavanja o Cankarjevih dramah pred skoraj petdesetimi mladimi poslušalci na filozofski fakulteti tržaške univerze (Ul. Università 8, v avli «Ferrerò»), ki jim ga je predstavila univerzitetna prof. Silva Monti Orel. Izbral je tiste besede (zapisane leta 1911), verjetno tudi zato, ker tako zelo spominjajo na znameniti zaključek Cankarjevega zadnjega (aprilskega) tržaškega predavanja leta 1918 prav tako preroške: «Jaz verujem, da bo iz te brezprimerne preizkušnje izšlo prerojeno človeštvo». Pač, zaradi njih značilnosti za vsega Cankarja, zlasti pa za njegove drame.
Potem ko je orisal dobo, okolje in vplive ter podal kratek življenjepis, je predavatelj po vrsti obravnaval vseh sedem Cankarjevih dramskih del: od «Romantičnih duš» (21-letne-ga pisatelja leta 1897), «Jakoba Rude», «Za narodov blagor», «Kralja na Betajnovi», «Pohujšanja», «Hlapcev» (ki so mogli biti uprizorjeni šele po pisateljevi smrti: leta 1919: «V dvorani, ki so jo samo dve leti nato požgale fašistične škvadre» je povedal prof. Tavčar mladim visoko, šolcem, verjetno še kar precej pomanjkljivo seznanjenim s Cankarjevim imenom in delom) — pa vse do «Lepe Vide». Omenil je tudi velike uspehe, ki so jih doživele številne dramatizacije «Hlapca Jerneja» in «Martina Kačurja» tudi v Trstu in Milanu. Ob vsaki je poleg kratke vsebine povedal svojo izvirno oceno — delno tudi polemično z dosedanjimi in nekako že utrjenimi. In prav ta — s tržaške perspektive gledana in s peresom tržaškega sodobnega slovenskega dramskega pisatelja zapisana razčlemba pred 60 do 70 leti nastalih slovenskih odrskih stvaritev, daje Tavčarjevemu eseju posebno veljavo, čar in blesk. Tudi zaradi tega ni mogoče v kratkem, bežnem zapisu, povedati o tem zaključnem tržaškem predavanju v okviru letošnjega Cankarjevega leta tisto, kar zasluži. Zato se omejujemo le na nekaj prepotrebnih ugotovitev in sugestij.
Predvsem naj poudarimo, da spada skoraj gotovo Tavčarjevo predavanje med najbolj- tehtne prispevke k počastitvi stoletnice nesmrtnega genija in to ne le pri nas, za mejo, temveč na Slovenskem sploh.
Že iz te ugotovitve izhajata kar dve želji in potrebi: da bi predavatelj predavanje ponovil pred številnejšim poslušalstvom tudi v slovenskem prevodu in da bi esej izšel v tisku v obeh jezikih. S pridom ga bodo prebrali ne le profesor slovenščine z dijaki vred, gledališčnik in teatrolog, temveč tudi sociolog, psiholog in politik, zaradi jasne in razločne besede pa vsak ljubitelj Cankarjeve velike umetnosti.
Zvedeli smo, da bo v isti univerzitetni dvorani prihodnjo sredo predaval ljubljanski režiser Žarko Petan o Pirandellu pri Slovencih.
P- g-
V SOBOTO V BARKOVLJAH
Manifestacija solidarnosti s čilskim ljudstvom
Enotni antifašistični odbor bo organiziral v soboto ob 20. uri na sedežu prosvetnega društva v Barkov-
ljah, Ul. Cerreto 12, manifestacijo solidarnosti s čilskim ljudstvom. Govorila bosta sen. Jelka Gerbec in čilski politični preganjanec Roberto Cardenas. Pozdrave združenja Italija-Čile bo prinesla slikarka Megi Pepeu. Manifestaciji bo predsedoval predsednik barkovljanskega antifašističnega odbora Stanko Pertot. Recitirala bosta Boris Kobal in Drago Gašperlin, nastopil bo tudi znani čilski ansambel «Los Ukayali». Sledil bo družabni večer.
DREVI V «CHE GUEVARA»
Javna razprava o Osimu in prostih conah
Danes ob 20. uri bo v krožku «Che Guevara», Ul. Madonnina 19, javna diskusija na temo «Osimo in proste cone». Uvodno besedo bo imel Vittorio Vidali, udeležili pa se bodo tudi sen. Jelka Gerbec, Paolo Sema in Fausto Monfalcon.
Poledenela cesta je verjetno botrovala številnim prometnim nesrečam, ki so se pripetile včeraj zjutraj v tržaški okolici. Najhujša nesreča se je zgodila malo pred 8. uro na pokrajinski cesti z Opčin proti Repentabru. Zaradi poledice so verižno trčila tri vozila tržaške policijske šole. Kolona, ki so jo sestavljali dva džipa, avtobus in tovornjak, je bila namenjena na strelišče pod Volnikom. Kmalu po Opčinah so na rahlem klancu pred železniškim podvozom zavozili na poledenelo cesto. Prvi džip je srečno prevozil nekaj metrov in se u-slavil ob robu cestišča, avtobus, ki mu je sledil je s prednjim delom zavozil na travnik in se prav tako ustavil. Vozniku tovornjaka pa to ni uspelo in je silovito trčil v avtobus, prav tako pa je trčil v avtobus še zadnji džip.
V nesreči je bilo ranjenih 12 gojencev policijske šole. 21-letnega Itala Pellucchio so sprejeli na nevrokirurški oddelek tržaške bolnišnice s strogo pridržano prognozo prav toliko starega Maura Santa na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v 30 dneh, ostalih 10 gojencev pa je zadobilo lažje telesne poškodbe.
Slikovita prometna nesreča se je včeraj dopoldne pripetila tudi na obalni cesti v bližini hotela Bel-
vedere. Avto, ki ga je upravljal 71-letni Giuseppe Zirilli, je med prehitevanjem trčil v nasproti vozeči kombi. Voznik kombija 40-letnj E-milio Giurgevich iz Ul. San Marco 45 je zadobil težke telesne poškodbe, zaradi katerih se bo mora! zdraviti mesec dni, Zirilli in njegova sopotnica 48-letna Giuditta Pili pa sta se le nekoliko opraskala in so jima v bolnišnici le nudili prvo pomoč in ju odslovili.
Spominska svečanost na šoli «P. Tomažič» v Kopru
Učenci osnovne šole «Pinko Tomažič» v Kopru so proslavili dan šole v spomin na usodno jutro pred 35 leti, ko so fašisti na Opčinah ustrelili narodnega heroja Pinka Tomažiča, po katerem nosi šola ime. Na slovesnosti so nastopili učenci z bogatim kulturnim programom, sodelovali pa so tudi predstavniki mornariškega šolskega centra iz Pulja s katerimi že pet let uspešno sodelujejo na kulturnem in športnem področju. Za uspešno sodelovanje je šola prejela tudi visoko priznanje, bronasto plaketo vojne mornarice.
L. 0.
PD FRANCE PREŠEREN IZ BOLJ UNCA
vabi na
KULTURNI VEČER
s katerim želi slovesneje začeti svojo dejavnost v novem gledališču «France Prešeren».
Prireditev bo na dan otvoritve, v nedeljo, 19. decembra, ob 17. uri.
Nastopajo:
Otroška folklorna skupina Dramski odsek z recitalom «Beseda Ivana Cankarja» Mešani pevski zbor «France Prešeren»
Harmonikarji in tamburaški ansambel.
VABLJENI!
Vabil posameznikom ne bomo pošiljali
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
OTVORITVENA PREDSTAVA Franček Rudolf
KOŽA MEGLE
Krstna	uprizoritev
Scena	Drago	Turina
Kostumi	Anja Dolenčeva
Pantomima kurentov Jože Strafela Glasba	Mojmir Sepe
Režija	JOŽE	BABIČ
Danes,	17.	t.m.,	ob 20.	uri za
abonma red J.
Jutri, 18. t.m., ob 16. uri, izven abonmaja in ob 20.30 za abonma red B - prva sobota po premieri in red F - sindikalni.
V	nedeljo, 19. t.m., ob 16. uri za abonma red G - okoliški.
Abonente okoliškega abonmaja, ki se zaradi otvoritve Kulturnega doma v Boljuncu ne bi mogli udeležiti predstave v nedeljo, 19. t.m., obveščamo da si bodo «Kožo megle» lahko ogledali v nedeljo, 9. januarja 1977.
V	četrtek, 23. t.m., ob 16. uri abonma red H.
V	petek, 24. t.m., ob 16. uri abonma red I.
Gledališča
Zbor
FANTJE IZPOD GRMADE
priredi v nedeljo, 19. t.m., ob 16. uri v motelu Agip v Devinu
KONCERT
ob 10-letnici neprekinjenega dela
VABLJENI!
SPDT priredi danes, 17. decembra, v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9 v Trstu ob 20.30
2. PLANIN5KI VEČER
Na sporedu je predvajanje filmov Bruna de Lugnanija o Dolomitih.
VSI UUBITEUI PLANIN VLJUDNO VABLJENI!
ROSSETTI
Danes, 17. t.m., ob 20.30 Walter Chiari:	«Chi vuol esser lieto sia,
del doman c'è gran paura» s kvartetom «I ricchi e poveri». Rezervacije pri Osrednji blagajni Pasaže Protti. Popusti 30% za prvi dve predstavi (20% za naslednje) za abonente Teatra Stabile.
Teatro Stabile — Teatro Laboratorio: danes ob 20.30 v Mali dvorani 6. srečanje:: «Le idee del 900». Koordinator Giorgio Pressburger. Lektorji skupine «I quattro cantoni». Vstop z izkaznico Laboratorio. Ponovitev jutri ob 15.30.
Od ponedeljka, 20. t.m., Piccolo Teatro iz Milana predstavlja Giorgia Gaberja v «Libertà obbligatoria». Parter 2.500 lir, I. galerija 2.000 in II. galerija 1.000 lir. Rezervacije pri osrednji blagajni Pasaže Protti.
AVDITORIJ
Danes, ob 20.30 predstava E. Bonda «Lear» s Francesco Benedetti in Giampierom Fortebracciom. Režija Antonio Calenda. Zadnja predstava za zameno. Rezervacije pri osrednji blagajni (Pasaža Protti). A-bonenti, ki so se že poslužili odrezka 1 za ogled dela «Le cugine» ali «II mandato», imajo 30 odst. popusta.
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 17. decembra
LAZAR
Sonce vzide ob 7.41 in zatone ob 16.22. — Dolžina dneva 8.41. — Luna vzide ob 3.03 in zatone ob 13.40.
Jutri, SOBOTA, 18. decembra RADKO
Vreme včeraj: Naj višja temperatura 7,7 stopinje, najnižja 3,6, ob 19. uri 7,1 stopinje, zračni tlak 1018,6 mb rahlo narašča, vlaga 69-odstotna, brezvetrje, nebo oblačno, dežja je padlo 1 mm, morje mirno, temperatura morja 11,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne, 16. decembra sta se v Trstu rodila dva otroka, umrlo pa je 19 oseb.
UMRLI SO: 71-letni Arduino Moi-mas, 34-letna Liliana Parigino por. Fumis, 84-letna Carmela Biziak vd. Movia, 83-letna Maria Zilli vd. Len-ni, 37-letna Serafina Brkic vd. Rapo-tec, 53-letna Anna Maria Volpato, 46-letna Julka Tunjic por. Bicci, 40-letni Rino Crevatin, 77-letna Marija Lenarčič, 85-letni Luigi Sguazzin, 67-letni Fedele Dibello, 66-letni Mario Coceani, 62-letni Marino Balbi, 90-letna Frančiška Golob, 69-letna Lea Fanciulli por. Martellarli, 69-letni Luigi Pockar, 86-letna Adele Puzzer vd. Marsich, 82-letna Francesca Matassi in 64-letni Antonio Cattunar.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
A. Barbo, Trg Garibaldi 4; Godina — All'Igea, Ul. Ginnastica 6; Chiari-Crotti, Ul. Tor S. Piero 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Godina-Patuna, Campo S. Giacomo 1; de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Al S. Andrea, Trg Venezia 2.
URARNA - ZLATARNA
MALALAN
OPČINE, PROSEŠKA 6 - TRST vam priporoča:
■ CERTINA ■ BULOVA ■ ZENITH
■ HEUER
GLASBENA MATICA Sezona 1976-77 Četrti obonmajski koncert
V ponedeljek, 20. decembra 1976, ob 20.30
v Kulturnem domu v Trstu
KOMORNI ORKESTER « F. B U S O N I »
Dirigent ALDO BELLI Solisti:
Mojca šiškovič — čembalo Fernanda Selvaggio — violina Giorgio Selvaggio — violina Nereo Gašperini — violončelo Janco Kichl — violončelo Roberto Denti — oboa
Rezervacije, prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29, tel. 418 605) in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE TRST
BALETNA ŠOLA Sezona 1976-77
BALETNI NASTOP
PEDAGOŠKI PRIKAZ ŠTUDIJA Pedagoga:
NADA KRIŽMANČIČEVA in JANEZ MEJAČ
V	drugem delu bo nastopila grupa solistov pod vodstvom Janeza Mejača.
V	torek, 21. decembra, ob 16. uri v Kulturnem domu v Trstu.
Prodaja in rezervacija vstopnic v ponedeljek, 20., in v torek, 21. t.m., od 10.30 do 12.30 ter eno uro pred pričetkom nastopa pri blagajni Kulturnega doma (tel. 734-265).
SHS
BANCA Dl CREDITO Dl TRI EST TRŽAŠKA KREDITNA BANK
TEČAJI VALUT V MILANU DNE 16.12. 1976
Ameriški dolar: debeli	865,40
drobni	835.—
Funt šterling	1440.—
Švicarski frank	351,80
Francoski frank	173.10
Belgijski frank	23.70
Nemška marka	360,50
Avstrijski šiling	50,80
Kanadski dolar	840.—
Holandski florint	344,—
Danska krona	143.-
Švedska krona	200,-
Norveška krona	160,-
Drahma: debeli	18,80
drobni	18,80
Dinar: debeli	42,-
drobni	42,-
MENJALNICA
vseh tujih valut
Slovenski raziskovalni inštitut Sindikat slovenske šole v Trstu
prirejata
jutri, 18. decembra 1976, ob 15. uri v Mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4
Posvet o psihopedagoški službi za slovensko doraščajočo mladino
Sodelujejo:
Oskar BOLE Pavel FONDA.
Hektor JOGAN Egidij KOŠUTA Nada PERTOT Danilo SEDMAK
K udeležbi in razpravi vabljeni vsi
Uredništvo
MLADINSKE REVIJE GALEB
obvešča vse svoje zveste naročnike. da bo
NAGRADNO ŽREBANJE
v torek, 21. decembra, popoldne v Kulturnem domu po
PRODUKCIJI BALETNE ŠOLE SSG
PRIDITE V ČIM VEČJEM ŠTEVILU!
Razna obvestila
TPPZ obvešča vse pevce in godbenike, da bo danes, 17. t.m.. ob 20.30 generalna pevska vaja v običajnih prostorih. Pridite vsi! Odbor.
SPDT obvešča, da bo jutri, 18. t.m., v prostorih prosvetnega društva «I. Cankar» v Ul. Montecchi št. 6 od 17. do 19. ure semenj smučarske opreme.
Kino
Ariston 16.30 «Fox trot». Peter O’ Toole in Charlotte Rampling.
La Cappella Underground 19.30 «Chiedo la parola». Barvni ruski film.
Mignon 16.00 «King Kong»
Nazionale 16.00 «La professoressa di scienze naturali». Lili Carati. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Grattacielo 16.30 «Safari express». Giuliano Gemma in Ursula Andress. Barvni film.
Fenice 16.00 «Spogliamoci senza pudore». Igra Johnny Dorelli. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Excclsior 16.00 «Per amore di Cesarina». W. Chiari, G. Bramieri in V Morriconi. Barvni film.
Eden 16.30 «Le deportate della sezione speciale SS». John Steiner in Lina Polito. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Ritz 15.30 «Le deportate della sezione speciale SS». John Steiner in Lina Polito. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Aurora 16.00 «L'ultima donna». Ornella Muti. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Capitoi 16.00 «Gator». Burt Reynolds. Barvni film.
Cristallo 16.00 «Taxi driver». Igra Robert De Niro. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Moderno 16.30 «La pattuglia dei dobermann al servizio della legge». Barvni film.
Filodrammatico 16.30 «Notti e donne proibite». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Impero 16.30 «Pasqualino Settebellez-ze». Giancarlo Giannini. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Vittorio Veneto 16.30 «Sole rosso». Charles Bronson in Ursula Andress.
Ideale 16.00 «I desideri di Emanuelle». Gregory Claire. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Abbazia «11 grande vendicatore». J. Cobb. Barvni film.
Radio 16.00 «La terra ha preso fuoco». Crno-beli film.
Astra 16.30 «Gli innocenti dalle mani sporche». Romy Schneider. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Volta 16.00 «Il Borsalino». Jean Paul Beimondo in Alain Delon.
Razstave
Razstava petih (Grimalda, Kravos. Švara, Vecchiet, Volk) v Miljah v občinski galeriji «Lo squero» je odprta danes od 17. do 20. ure, jutri, pa od 10. do 12. ure.
V Tržaški knjigarni Franko Vecchiet razstavlja najnovejše grafične liste.
Atilij Kralj razstavlja v dolinski Torkli do 10. januarja 1977. Razstava je odprta ob torkih, četrtkih in sobotah od 19. do 21. ure in ob nedeljah in praznikih (razen božiča in novega leta) od 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure.
Izleti
SPDT priredi v nedeljo, 19. t.m., izlet na Sv. Lenart za osnovnošolske in nižjesrednješolske otroke. Zbirališče na Trgu Oberdan ob 9. uri. Odhod z avtobusom št. 44 ob 9.10 uri. Vodji izleta Zlatko in Duško Jelinčič.
Turistična sekcija združenja Union javlja, da je na razpolago še nekaj mest za smučarski izlet 19. decembra v Sappado. Informacije in prijave na društvenem sedežu združenja Union v Ulici Valdirivo 30/11 nad. (tel. 64459) od 17.30 do 19.30; v soboto od lido 12.30. Vljudno vabljeni!
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121: Sesljam tel. 209-197; žavlje: teL 213-137: Milje: tel. 271-124.
V spomin na drago Učko daruješ Slava in Dušan 10.000 lir za Dijaško matico.
JUTRI POPOLDNE V MALI DVORANI KULTURNEGA DOMA
Posvet o psihopedagoski službi za slovensko doraščajočo mladino
Posvet, ki ga prirejata Slovenski raziskovalni inštitut in Sindikat slovenske šole, bo načel vprašanja, kako reševati probleme mladoletnih
GORIŠKI DNEVNIK
17. decembra 1976
GOSPODARSKA VPRAŠANJA V OSPREDJU ZANIMANJA
Pričenja se javna razprava o uporabi finančnih sredstev goričkega sklada
V se stekajo prelevmani blaga proste cone - Za sedaj nobenih podražitev - Goriški mali industriici zahtevajo enake olajšave kot furlanski
V ODBORU VEC MLAJŠIH ČLANOV
Igor Komel predsednik Mladinskega krožka
Poudarjena vloga Mladinskega krožka Gorica in njegov prispevek v Mladinskem centru
V	Mali dvorani Kulturnega doma bo jutri ob 15. uri posvet o psihopedagoški službi za slovensko doraščajočo mladino, ki ga prirejata Slovenski raziskovalni inštitut ter Sindikat slovenske šole v Trstu. Pobuda je vsekakor vredna največje pozornosti naše širše javnosti, saj odpira takšna vprašanja, ki si jih naša narodnostna skupnost, pa tudi širša tržaška skupnost, doslej ni zastavljala v takšni meri in obliki, kakor zahteva današnji družbeni razvoj.
Naša družba je pred korenitimi spremembami. Snujejo se in delno uresničujejo razne reforme v italijanskem družbenem življenju. Posebej bi v tem sklopu omenili šolsko in zdravstveno reformo. Obe naj bi vodili k demokratizaciji in širšemu družbenemu sodelovanju. Na šolskem področju se prvi znaki teh sprememb kažejo v ustanovitvi šolskih zbornih organov, ki naj bi odpirali šolo širšemu družbenemu dogajanju, v zdravstvenooskrbstve-nem pogledu pa smo priča izginjanju raznovrstnih tako imenovanih «nepotrebnih» in zajedalskih ustanov in snovanju konzorcijev ter raznih osnovnih enot s širšo udeležbo ljudstva.
V	ta okvir se uvršča tudi psihope-dagoška služba za doraščajočo mladino, ki je doslej slonela na skrajno trhlih temeljih. Kako so doslej reševali probleme handikapiranšh ali kakorkoli problematičnih otrok? Še do nedavnega je na primer na tržaškem občinskem higienskem u-radu delovala ambulanta, kjer so enostavno testirali problematičnega otroka, ter ga nato odslovili s spremnim pismom, v katerem, je bilo rečeno, če je primeren za normalno šolo, ali pa ne in ga je zato treba poslati v diferencirano šolo. Ravno tako so delovale v okviru deželnega psihopedagoškega centra potujoče ekipe, ki so obiskovale šole in njihova funkcija je bila ravno tako selekcijska. V bistvu so bili torej operaterji v tem sektorju vezani na določene sheme, ki jim niso dopuščale, da bi celoviteje zajeli raznovrstne probleme, s katerimi se srečuje doraščajoči človek v družini, v šoli, v okolju svojih vrstnikov, na cesti itd. Tudi v zavesti ljudi je veljala težnja, da je treba takoj k zdravniku, če z otrokovo duševnostjo nekaj ne gre v redu, čeprav je treba nasprotno večkrat iskati vzroke v globalnem okviru otrokovega vsakdanjega življenja in v
Predsednik tržaške pokrajinske u-prave dr. Michele Zanetti je včeraj sPy6jel delegacijo staršev slovenske višje srednje šole «France Prešeren» jn trgovske akademije «Žiga Zois». Delegacija, ki so jo vodili predsedniki zavodskih svetov Justi Race, Adolf Lapornik in Olimpija Susič je predsedniku pokrajine obrazložila nekatere resne težave v zvezi s prostori, s telovadnico in pomanjkljivim tehničnim osebjem.
Predsednik Zanetti je delegacijo obvestil, da bo 23. decembra predvidoma razpravljala pokrajinska teh-0'čna komisija o šolskih gradnjah in tudi o novem nadstropju slovenske srednje šole. Vsi ustrezni dokument' so izdelani in ni več nobenega razlo-da ne bi bila gradnja odobrena. Ket' s° zagotovljena tudi finančna sredstva, bo nato sledil razpis natečaja in upajo, da bodo lahko pričeli Pomladi z gradnjo, tako da bi bilo solsko poslopje povišano za eno nadstropje do prihodnjega šolskega leta ledsednik Zanetti je prevzel še na-a«njo obvezo, da bo stvari neposredno sledil in se zanjo zanimal, čeprav seveda ni mogel zagotoviti, a bodo dela potekala po predvide nem redu, ker lahko nastopijo še kakšne težave.
Nato je bil govor o telovadnici in o možnosti, da bi dijaki uporabljali telovadnico na stadionu «1. maj», za
«ar po zavzemat* ravnateljstvi obeh
skladu s tem ustrezno ukrepati. Vzroki so lahko neurejene družinske razmere, kvaren vpliv okolja, ki vodi k uživanju mamil ali drugačnem prestopništvu, nerazumevanje učitelja v šoli, emarginacija v družbi in podobno.
Diferencirane razrede danes odpravljajo, istočasno pa se veča tudi težnja, da ljudje v vedno večji meri soodločajo o družbenih izbirah. Ob vsem tem bo jutrišnji posvet v Kulturnem domu načel vprašanja, da bi se našli ustrezni odgovori, predvsem na vprašanje, kakšen naj bo pristop za uvedbo učinkovite psi-hopedagoške službe, ki ne bo zaprta le v ožje šolsko okolje.
Pred nekaj meseci je skupina psihologov, psihiatrov in socialnih ter zdravstvenih delavk, ki se že aktivno ukvarjajo s problematiko umskega zdravja, preventivno medicino ter psihopedagoškim delom med mladino, izdelala predlog za takšno službo, ki bi zajemala vse kraško
V torek zvečer je bil v Mali dvorani Kulturnega doma prvi občni zbor Krožka za družbena vprašanja «Henrik Tuma». Po uvodnih besedah dosedanjega tajnika Vojka Kocmana je podal predsedniško poročilo dr. Leo Kralj, dosedanji predsednik. Pojasnil je najprej vzgibe, ki so pred tremi leti botrovali ustanovnemu občnemu zboru in namene, zaradi katerih je socialistični krožek «H. Tuma» sploh nastal. Takoj nato pa je opozoril na vrsto tehničnih in praktičnih težav, zaradi katerih se delo krožka ni razvijalo tako, kot je bilo v začetku zamišljeno. Toda nad temi težavami ne gre obupovati, treba je z novim zagonom in z novimi močmi nadoknaditi zamujeno. Zato je ob sklepu svojega poročila o-pomnil prisotne, naj bo diskusija kar najbolj realistična in naj v novi odbor pridejo nove moči, ki morda niso tako obremenjene z delom, da bo ta kulturni krožek v prihodnje razvijal večjo dejavnost. Zlasti pa
zavodov ter starši in na kar pristaja slovensko športno društvo «Bor». Dogovorjeno je bilo. da bo prihodnji teden pokrajinski odbornik za šolstvo obiskal slovenske šole pri Sv. Ivanu, kjer se bo z ravnatelji šol, s predstavniki zavodnih svetov in predstavniki športnega društva «Bor» dogovoril za vse potrebne tehnične in upravne formalnosti, tako da se bo lahko po novoletnih počitnicah pričela telovadba že v Borovi telovadnici in bo s tem rešeno eno izmed resnih vprašanj, ki je že toliko časa zanimalo starše in dijake.
Končno se je delegacija pogovarjala tudi glede perspektive razvoja slovenskega šolskega kompleksa, ki gre lahko v dve smeri. Lahko bi razširili šolski kompleks proti severu, z nakupom ali razlastitvijo zemljišča. Možno pa je izkoristiti obstoječe stavbe na področje bivše umobolnice, kar bi bilo tehnično in finančno hitreje uresničljivo. O teh vprašanjih se bodo predstavniki slovenskih staršev ponovno sestali s predsednikom pokrajine ob koncu januarja, ko bo do podrobneje izdelani ustrezni regulacijski načrti.
Prispevajte za
DIJAŠKO MATICO
ozemlje ter mesto. Tudi ta dokument bo koristen prispevek k jutrišnji razpravi. Največje jamstvo za u-speh posveta pa bo v prvi vrsti čim širša udeležba staršev, šolnikov, študentov ter predstavnikov raznih organizacij ki vključujejo v svoje vrste tudi doraščajočo mladino.
Seja občinskega sveta v Dolini
Danes se bo sestal dolinski občinski svet. Najprej bodo razpravljali o proračunu za prihodnje finančno leto.
Na dnevnem redu so že pooblastilo občinskemu odboru za odobritev načrta in finansiranje stroškov za preureditev občinske hiše v Ric-manjih, preureditev ekonomskega staleža občinskega zdravnika in županovo poročilo o raznih občinskih zadevah.
je priporočil, naj bo izbira tem za predavanja ali okrogle mize skrbno pripravljena, naj bodo argumenti aktualni in naj se polaga večja paž-nja na kvaliteto kot na število prireditev.
Ob koncu prvega dela je član nadzornega odbora Dušan Košuta podal razrešnico dosedanjemu odboru
V dolgi in razčlenjeni diskusiji, v katero so posegli škof o vsi prisotni, so se udeleženci občnega zbora dotaknili vrste problemov, kj gredo od praktičnih organizacijskih vprašanj do vsebine in kulturnega poslanstva, ki naj ga ima krožek «H. Tuma» med tržaškimi Slovenci, zlasti med slovenskimi socialisti in vsemi tistimi, ki so jim po svojem prepričanju blizu. Poudarjena je bila nujnost organiziranja predavanj ali tečajev, ki so zanimivi za določene predele. Postavljeno je bilo vprašanje sedeža.,in^pkoliških dvoran, kjer naj se razvije delo tega krožka. Važno bo organizirati tudi politične debate o aktualnih problemih, ki zadevajo zamejske Slovence; omenjeno je bilo sodelovanje z organizacijami iz Slovenije. Treba bo poiskati način sodelovanja s sorodnimi italijanskimi krožki, zato da se o slovenski problematiki v zamejstvu seznanjajo tudi tukajšnji Italijani, zlasti pa diskutirati in popularizirati teme, ki neposredno zadevajo tukajšnje slovenske socialiste, in ne samo v smislu stranke, ampak pokrivati mora celotno socialistično področje, ki je bilo vsa zadnja leta preveč prepuščeno samo sebi.
Po nekaj upravnih sklepih so u-deleženci občnega zbora iz večjega seznama predloženih imen izbrali soglasno novi odbor, ki ga sestavljajo Alenka Colja, Leo Kralj, Jože Pirjevec, Benjamin Slavec, Boris Štrekelj, Igor Tuta in Aljoša Volčič. V nadzorni odbor pa so bili izvoljeni Lojze Abram, Dušan Košuta in Josip Pečenko. Na prvi seji bo novi odbor določil nove vodstvene organe in okvirni program za bodoče kulturno in politično delo.
Danes in jutri v Avditoriju
1. deželna konferenca o državnih udeležbah
V	tržaškem Avditoriju se bo danes ob 9. uri začela prva deželna konferenca o državnih udeležbah. Konference, ki bo trajala še jutri, se bo udeležil minister za državne udeležbe Bisaglia, svojo prisotnost pa so zagotovili tudi predstavniki najvažnejših državnih podjetij in družb (IRI, ENI, EFIM, EGAM, itd.). Razpravo bo vodil predsednik deželnega odbora Comelli.
V	zvezi z današnjo konferenco je predsednik komisije za industrijo v deželnem svetu, socialist Manzon, sinoči izrazil vrsto kritičnih pripomb glede njene organizacije. Manzon ugotavlja, da je struktura posveta zamišljena tako, da po vsej verjetnosti ne bodo prišle do polnega izraza krajevne ustanove, sindikalne organizacije, stanovska združenja in drugi prizadeti krogi z našega področja. Prav tako ni jasno, ali se bo konferenca sploh dotaknila vprašanja obnove naše dežele po potresu in problemov, ki se odpirajo z ratifikacijo osimskih sporazumov.
Interpelacija PSI o regulacijskem načrtu za tržaško pristanišče
Socialistična svetovalca Zanfagni ni in Manzon sta naslovila na predsednika deželnega odbora interpe-lanco. v kateri ga opozarjata da namerava pristaniška uprava v Tr stu poverili nekemu podjetju izdelavo regulacijskega načrta za luko. Svetovalca želita vedeti, kako je bi !o izbrano omenjeno podjetje, v kolikšni meri so pri tem sodelovale tržaška občina in druge prizadete krajevne ustanove, koliko bo stala izdelava načrta in koliko časa bo trajalo delo poverjenih izvedencev.
Gospodarska vprašanja so v teh dneh v ospredju zanimanja v raznih upravnih in strokovnih ustanovah. To je treba povezati tud; z bližnjo ratifikacijo osimskih sporazumov, saj odpirajo prav ti sporazumi široke možnosti za gospodarsko sodelovanje med državama, še večje od tistega, ki smo ga doslej videli. Zlasti za področje na italijanski strani se mora tudi Gorica zavedati, da jo vsaj delno zanima vsota 300 milijard lir, ki jo je italijanska vlada namenila za gradnjo raznih infrastruktur, pa tudi pomoč industrijskim objektom na obmejnem področju. Ker so mejna prehoda Štandrež in Ul. sv. Gabrijela, železniška povezava, avtoport in še precej drugih objektov iz-ecno omenjeni v tem sporazumu je čisto razumljivo, da bo rr.orala italijanska vlada finansirati tudi te infrastrukture. To je doumel v sedanji razpravi v rimskem parlamentu tudi predsednik liberalne stranke Malagodi, ki je predlagal resolucijo, ki predvideva pomoč vlade pri finansiranju teh objektov na italijansko - jugoslovanski meji pri Gorici.
Seveda pa niso gospodarska vprašanja vezana samo na osimsko pogodbo. V Gorici so se včeraj popoldne sestali, na povabilo pokrajinskega predsednika Agatija, načelniki skupin v pokrajinskem svetu ter zastopniki občin Gorica in Tržič. Govorili so o krizi, do katere prihaja v naših tovarnah z državno udeležbo, o čemer bo tudi govor na današnji deželni konferenci o teh podjetjih, ki bo v Trstu. Kasneje je bilo o tem vprašanju govor tudi na seji pokrajinskega sveta, o kateri bomo pa poročali kasneje, ker se je pričela pozno sinoči.
V sredo zvečer so imeli v dvorani trgovinske zbornice svoj shod mali industrijci, povezani v zvezi male industrije za Gorico, Pordenon in Videm. Sestanku so prisostvovali sam vsedržavni predsednik te or-i ganizaci.je CONFAPI Fabio Frugali, j zastopnik komisarja Zamborlettija j inž. Sangiorgio, župani, poslanci, deželni svetovalci. Goriški predsednik te zveze Attoni je prikazal položaj, v katerem se je znašla vsa mala industrija naše dežele po majskem potresu in prikazal tudi finančne težave v katere so zabredla podjetja. Poleg tega pa obstaja določeno nesorazmerje med olajšavami, ki so bile upravičeno dane podjetjem na potresnem področju v videmski in pordenonski pokrajini. Goriška podjetja, ki so tesno pove-•zana z videmskimi, pa so se kar na lepem znašla v podrejenem položaju. Nesorazmerja je treba odpraviti, sicer bo kriza hudo prizadela podjetja na Goriškem. Mali industrijci na Goriškem zato zahtevajo, da se iste olajšave ki so bile dane Vidmu in Pordenonu razširijo na vso deželo.
Gospodarska vprašanja, povezana z razvojem Gorice, in tudi obmejne izmenjave so bila predmet razprave na seji razširjenega odbora trgovinske zbornice, ki je bil prav tako v sredo zvečer. Tu je bilo precej govora o prelevmanih na blago goriške proste cone, ki naj bi se, po predlogu zborničnega predsednika povečali v prihodnjem letu. Tako dosedanja vsota 850 milijonov lir letno naj bi se zvišala na približno milijardo in pol. Denar naj bi uporabili za finansiranje raznih infrastruktur na goriškem področju. Predlog pa ni prodrl in nove mere prelevmanov bodo najbrž pričele veljati kasneje, ne po 1. januarju. Nekateri demokristjani jih hočejo povezati z razpravo v občinskem svetu, ki bo v ponedeljek. Socialisti pa so mnenja, da je treba povišanja nujno povezati s programacijo izdatkov. Ljudje morajo vedeti, kam
Na torkovi seji rajonske konzulte v Štandrežu je bilo v ospredju zanimanja jn razpravljanja vprašanje možnosti uvedbe ambulante na tem področju. Ta naj bi delovala občasno ali v prostorih mestne lekarne ali pa v prostorih bivšega otroške-ka vrtca, ki je sedaj zapuščen. Predsednik konzulte Valter Reščič je povedal, da se je za stvar pozanimal na pristojnih mestih in da bi se odprtje ambulante lahkp doseglo z malenkostnimi stroški. S tem soglašajo tudi predsednik rajonske konzulte za Rojce. Ambulanta bi bila tako na razpolago prebivalcem Štandreža in Rojc in tudi onim iz sovodenjske občine. Služila pa naj bi le za nekatere preglede, ki naj bi se vršili ob določenih dneh. V poštev bi prišli predvsem pregledi žensk v zvezi z rakastimi obolenji. Te preglede vršijo sedaj v goriški bolnišnici, tam pa je vedno veliko ljudi. Marsikatega ženska pa bi se raje dala pregledati v domačem okolju kot pa v bolnišnici.
štandreška konzulta bo zaradi tega poslala prošnjo goriški občinski upravi in vodstva zdravstvenega konzorcija. Prav tako naj bi enkrat vsako toliko prišel v Štandrež avtomobil z napravami za pregled krvi. Zdravstveno službo bi lahko
bo šel njihov denar. Zato naj bi tudi vnaprej, seveda če ne pride do podražitev druge narave, bencin proste cone stal le 100 lir. Mn- :o pa je tudi, da pride do ponovnega sestanka tega organizma in da se v njem najde večina, ki bi glasovala za takojšnji povišek prelevmanov.
Hitreje do potrdil davčnega urada
Finančno nadzorništvo sporoča, da je na podlagi zadnjih ministrskih navodil močno poenostavljeno izdajanje raznih potrdil s strani davčnega urada. Tako bodo prosilci, ki jim taka potrdila služijo za dodelitev podpore ali za druge namene, prišli do potrebnih dokumentov v zelo kratkem času. Vsa pojasnila pa bodo prejeli direktno v davčnem uradu.
Tudi na Goriškem postajajo ropi vedno bolj pogosti. Včeraj, nekaj minut po 13. uri je oborožen in nezakrinkan moški oropal posojilnico v Ločniku ter odnesel za približno 6 milijonov lir plena.
Vse se je zgodilo z neverjetno naglico, tik pred zaprtjem urada. V banko je stopil mladenič ter z grožnjo — imel je dva samokresa — zahteval, naj mu izročijo ves denar. Očitno se mu je zelo mudilo, saj je blagajnika stalno priganjal «Hitreje, hitreje!». Ko je nagrabil precej denarja se je hitro umaknil, skočil v avtomobil ter odpeljal. Vse se je zgodilo neverjetno hitro, tako da niso utegnili videti niti registrske številke. Ugotovili so le, da se je ropar odpeljal z avtom znamke IM 3 bele barve,
razširili tudi na druga področja.
Na isti seji so člani konzulte načeli tudi vprašanje porazdelitve dela med njimi samimi. O tem pa bodo podrobneje razpravljali prihodnjič.
Povedati je treba, da sta bila tokrat prisotna na seji tako prevajalec, študent Ladi Gergolet, in zapisnikarica, študentka Dunja Nanut. Predsednik konzulte je s tem v zvezi povedal, da je bil govor o prevajalcih na sestanku predsednikov vseh rajonskih konzult. Župan in odbornik za programacijo sta sicer v besedah obljubljala spoštovanje pravilnika o konzultah, v resnici pa sta dejala, da ne najdeta pomoči pri slovenskih konzultah, kar izhaja tudi iz tiskovnega poročila občine, ki je bilo objavljeno v časopisih. Prav tako naj bi prišle grožnje o spremembi pravilnika tam, kjer je govor o prevajalcih. Odbornik za programacijo je tudi dejal, da so Štandrežci edini, ki o tej stvari stalno protestirajo.
Sredi januarja se bodo člani štan-dreške konzulte srečali z odbornikom za javna dela Zucallijem in arhitektom Costo, ki mu je poverjena naloga izdelati splošno varianto goriškemu regulacijskemu načrtu. Sporazum o tem obisku so
Pevci in godba na skupnem koncertu
Prosvetno društvo Kras iz Dola in s Poljan ter godba na pihala Kras iz Doberdoba sta za nedeljo pripravila zanimiv program ob izteku letošnje sezone. Praznovanje, ki bo ob 17. uri v doberdobski občinski telovadnici, sovpada tudi s 25-Ietnico ustanovitve in delovanja pevskega zbora Kras.
Za božič in novo leto avtobusi ne bodo vozili
Pokrajinsko avtobusno podjetje obvešča vse zainteresirane, da ne bo avtobusnega prometa na božični dan 25. decembra in na novega leta dan
1.	januarja.
po vsej verjetnosti pordenonske oznake, ki je bil parkiran le nekaj metrov od banke.
O ropu so takoj obvestili orožniško centralo v Gorici, ki je takoj odredila cestne bloke na celotnem področju. Že nekaj minut po obvestilu pa je na kraj ropa prihitela prva skupina preiskovalcev. Vse kaže, da se je ropar kljub hitremu posegu varnostnih organov srečno izmuznil.
Omeniti je treba, da je včerajšnji rop v ločniški posojilnici že drugi po vrsti v tem letu. 21. julija sta dva oborožena moža odnesla, s sodelovanjem pajdaša, ki ju je čakal v avtu, 4,5 milijona lir. Trojica se je odpeljala proti Vidmu in za sabo zabrisala vsakršno sled. Spričo ponovnega drznega napada
sprejeli na sestanku predsednikov rajonskih konzult, ki je bil v sredo zvečer na goriški občini.
Na tem sestanku je arhitekt Costa prikazal predsednikom vse doslej izvršene variante, nekatere raziskave, ki so bile izvedene na področju goriške občine v letu 1971 o številu obrtnikov, trgovcev in kmetov, o spremembah v sestavi prebivalstva, o metanovodskem o-mrežju, javnih službah in podobno.
Prejšnji teden se je v prostorih Slovenskega dijaškega doma v Sve-togorski ulici zbral na prvi seji novoizvoljeni odbor Mladinskega krožka. Kot je znano, je omenjena organizacija letos precej pomladila svoje kadre, zato je bilo na seji novega odbora prisotnih precej mladincev in mladink, ki se doslej še niso udejstvovali pri Mladinskem krožku. Te je v imenu lanskega odbora pozdravil podpredsednik Igor Komel, ki je novim članom zaželel, da bi aktivno sodelovali pri krožkovem delovanju in da bi pri tem imeli veliko osebnih zadoščenj.
Na dnevnem redu te prve seje je bila nato porazdelitev funkcij med odborniki. Predsednik Mladinskega krožka bo odslej Igor Komel, podpredsednica bo Adrijana Bukovec, tajnica Nadja Marinčič, blagajničarka pa Marta Rener. Načelniki odsekov bodo: Žarko Grilj za politični, Marko Marinčič za kulturni in Marta Vižintin za rekreacijski odsek. Kot je razvidno, bodo v novoizvoljenem odboru opravljala dekleta mnogo važnih funkcij, kar
na omenjeno banko ter ob vse pogostejših tatvinah in ropih v stanovanjih in ustanovah (bolnišnica) se postavlja vprašanje, če ni morda na delu spet domača tolpa.
Sindikalna kronika
Tudi v tem tednu so sindikalne organizacije na Goriškem zelo delavne. V sindikalni kroniki velja o-meniti predvsem tri dogodke: sestanek v tovarni ATI, izvolitev novega vodstva sindikata kemičnih delavcev ter posvet v Rimu o vprašanjih upokojencev. Sindikalni spor v tobačni tovarni — ATI v Gorici se vleče že nekaj časa, ker vodstvo ni pripravljeno na pogovore o nekaterih upravičenih zahtevah delavcev. Predvčerajšnjim je bil v tovarni shod, na katerem so sindikati pojasnili dosedanje trmasto zadržanje vodstva tovarne, delavci pa so sklenib s stavko, ki traja že dva tedna, nadaljevati.
Predvčerajšnjim pa se je pri goriški delavski zbornici sestalo pokrajinsko vodstvo sindikata CGIL, ki je izvolilo novo vodstvo sindikata delavcev kemične industrije. Za pokrajinskega tajnika FILCEA - CGIL je bil izvoljen Claudio Bignulin, tajništvo pa sestavljajo še Gastone Cervai, Giorgio Pian, Claudio Burg, Lorenzo Negro, Lorenzo Maccapa-ni in William Delloro.
Novi tajnik se je zahvalil za izvolitev ter omenil nekatere naloge, ki jih bodo morali sindikati razrešiti v dveh velikih podjetjih, v tr-žiški tovarni Nest Pak in v krmin-ski Tee Friuli.
V Rimu pa je bil te dni posvet Zveze upokojencev sindikata CISL. Posveta se je udeležil tudi član goriške zveze ter opozoril na Sterilna vprašanja upokojencev na našem področju, predvsem tistih s tako imenovanimi socialnimi pokojninami.
lahko zasledimo le pri malokateri drugi organizaciji.
Po porazdelitvi funkcij so odborniki opravili še kratko formalnost. Statut Mladinskega krožka namreč predvideva, da se med letom lahko sprejmejo v odbor še trije člani, ki niso bili izvoljeni na občnem zboru, seveda, če se s tem strinja večina odbornikov. Vsi prisotni so soglašali glede ' sprejema Rudija Zorzuta, kj je tako postal sedemnajsti odbornik.
Po tej formalnosti je stekla beseda o vlogi, ki naj bi jo imel odslej Mladinski krožek in o njegovem delovanju v sklopu Mladinskega centra. V tej zvezi je odbor imenoval svoje predstavnike, ki bodo krožek zastopali v Mladinskem centru. Ti so: Igor Komel, Adrijana Bukovec m Rudi Zorzut. Kar se tiče programa delovanja v novi sezoni, bo to naloga kulturne, politične in rekreacijske skupine, ki se bodo sestale v kratkem času in bodo skušale sestaviti osnutek bodočega delovanja. Pri tem naj bi veljalo načelo, da bo odslej množične manifestacije prirejal Mladinski center, medtem ko naj bi se Mladinski krožek posvetil predvsem obravnavanju mladinske problematike in delu s šolsko mladino. V tem smislu so se odborniki zmenili, da bodo v bodoče seje pogostejše, kot doslej in da bodo na vsaki seji obravnavali enega izmed številnih vprašanj mladinske problematike. M. M.
Spet zapleti v rajonu Sv. Ane
Člani krajevnega odbora v Naselju Sv. Ane so poslali županu, občinskim svetovalcem in tisku pismo, v katerem ga obveščajo, da so v sredo zvečer našli zaprta vrata telovadnice v domačem oratoriju, kjer so se doslej sestajali. V pismu županu pišejo, da nimajo v vsem rajonu javne zgradbe, kjer naj bi se sestajali in preučevali vprašanja tega kraja.
Zaprtje vrat je treba očitno povezati z zamenjavo župnika pri Sv. Ani. Znane so afere okrog prejšnjega župnika, ki ga je goriški nadškof premestil. Pred petnajstimi dnevi je to mesto zavzel novi župnik, ki mu pomagajo še trije drugi duhovniki.
V nedeljo v Gorici ženska ekipa Olimpije
Ljubitelji košarke v Gorici bodo imeli, v nedeljo priliko gledati kar dve tekmi, eno mednarodno in eno med dvema italijanskima moštvoma, obe prijateljski. To bo goriškim ljubiteljem košarke prav prišlo, ker je bilo goriško igrišče za eno prvenstveno tekmo diskvalificirano. Ob
15.30	bosta igrali ženski peterki Pagnossina iz Trevisa in Olimpije iz Ljubljane. Obe ekipi sodelujeta v prvih ligah svojih držav. Ob 17.30 pa bo tekma med moškima peterkama Pallacanestro Cinzano iz Milana in goriško Pagnossin. V milanski ekipi nastopajo trije ameriški igralci.
Vstopnina bo 2.000 lir, za člane 1.500 lir, mladinci in vojaki pa bodo plačali 1.000 lir. Z vstopnicami bo vezana loterija s petimi nagradami
Priznanja CONI
Tudi letos bo pokrajinski odbor CONI podelil priznanja nekaterim amaterskim društvom, ki so se izkazala v lanskoletni sezoni. Zlato plaketo bosta dobila kolesarsko in smučarsko društvo iz Ronk, nogometno društvo iz Pierisa in društvo Azzurra iz Gorice bosta . dobili srebrno priznanje, bronasto plaketo pa bodo podelili košarkarski ekipi iz Gradeža ter športnemu združenju San Marco iz Gradišča,
Kino
Gorica
VERDI 17.15-22.00 «L'eredità Ferramenti». A. Quinn in D. Sanda. Bar-vni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
CORSO 17.15—22.00 «Candidato all'obitorio». C. Bronson in J. Bisset. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.00—22 00 «Il misterioso uomo delle neri». Barvni film.
CENTRALE 17.00—21.30 «Per un pugno di dollari». C. Eastwood ir, L. V. Cleff. Barrai film.
VITTORIA 17.00—22.00 «Donna cosa si fa per te». R. Montagnani in G. Tamburri. Barrai film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 16.30-22.00 «L'eredità Ferramonti». Barvni film.
PRINCIPE 20.45 zaključni nastop pev-
- skega zbora Ermes Grion.
Nova Gorica in okolica
SOČA «Edith Piaf», francoski barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Sandokan javna hiša št. 8», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Tarzan in Amazonke», ameriški barvni film ob 19.30.
DEŽURNA LEKARNA v GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani, Ulica Carducci 38, tel. 22-68.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Antonio, Ulica Romana, tel. 40 497.
SLOVENSKA KULTURNO - GOSPODARSKA ZVEZA, SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA, GLASBENA MATICA, NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU
KOSOVEL
SLOVESNI VEČER OB 50-LETNIC1 SMRTI
O pesniku: MARKO KRAVOS
Komorni zbor Glasbene matice vodi JANKO BAN Pevski zbor Igo Gruden
vodi SERGIJ RADOVIČ
Mezzosopranistka — NORA JANKOVIČ
Basist — IVAN SANCIN
Pri klavirju — NEVA MERLAK
Člani Stalnega slovenskega gledališča — MILOŠ BATTELINO, STANISLAVA BONISEGNA, MIRANDA CAHARIJA, STOJAN COLJA, SILVIJ KOBAL, MIRA SARDOČ
Scena in likovna oprema: KLAVDIJ PALČIČ Rež'ja: MARIJ URŠIČ
KULTURNI DOM, SREDA, 22. DECEMBRA, OB 20.30 VABLJENI!
•iiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiticiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuimiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiimm
DELEGACIJA STARŠEV PRI ZflNETTIJU
V kratkem bodo odobrili nadgradnjo šole «F. Prešeren»
Prihodnji teden sestanek o rabi telovadnice na stadionu «1. maj»
NA L OBČNEM ZBORU KROŽKA «H. TUM»
ZAČRTANE SMERNICE ZA NADALJNJE DELOVANJE
Izčrpna diskusija - Izvoljen novi odbor
iiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
SESTALA SE JE V PONEDELJEK
Vprašanje ureditve zdravstvene ambulante na seji rajonske konzulte v Štandrežu
V sredo zvečer je bil sestanek predsednikov konzult z arhitektom Costo
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
DRZEN NAPAD NA LOČNIŠKO POSOJILNICO
Oboiožen mladenič sam ustrahoval osebje in odnesel približno 6 milijonov lir
Letos že drugi rop v ločniškem denarnem zavodu ■ Je na delu domača tolpa?
OB SEDANJI KONFERENCI OPEČ V BOHI
Koliko je petrodolarjev in kako jih uporabljajo
Iz leta v Ielo je «viška» vedno manj in je zato povišanje cene «črne* mu zlatu» upravičeno - Gospodarna uporaba, pa tudi neumno trošenje
Novost na knjižni polici
Te dni so, kot smo že drugje ugotovili, pogledi vsega sveta,, uperjeni proti majhnemu mestecu ob o-balah Perzijskega zaliva, proti Dobi, kjer predstavniki trinajstih držav OPEČ, t.j. držav izvoznic nafte odločajo, koliko naj se dvig: ne cena «črnemu zlatu», ki je po njihovem mnenju prenizka v raz-, merju z naglim naraščanjem cen blaga, ki prihaja iz razvitega, industrijskega, bogatega sveta. Čeprav se med predstavniki petrolejskih dežel slišijo različni glasovi in so eni bolj zmerni, drugi bolj zahtevni in je le Saudova Arabija mnenja, da naj bi cene ostale. Se naprej takšne, kakršne so, 'je gotovo, da bodo cene nafti višje.
Ob neprestanem višanju cene tej lahko rečemo življenjski surovini modernega sveta, se logično postavlja vprašanje, kaj so izvoznice nafte dosegle v treh letih, odkar so začele dvigati cene nafti.
Še ni dolgo od tega, ko se je po vsem svetu govorilo, da bodo dolarji, ki jih bodo države OPEČ do-' bile za vedno dražjo nafto, preplavili ves svet in resnici na ljubo je začel iz arabskega sveta ter iz drugih držav, ki petrolej izvažajo; dotekati pravi veletok denarja, ki pa se nato razprši v najrazličnejše reč ce in potoke. .'. Ni dolgo od teka, ko je Italija doživela izrazit primer, kako izvozniki nafte uporabljajo tako imenovane petro-dolarje. V mislih imamo pogodbo o odstonitvi dela delnic družbe Fiat Libiji.
Na konferenci v Dohi bodo dvignili ceno za 7 morda za 12 odstotkov. Potrošniki bodo morali dati za ta povišek izvoznikom nafte od 8 do 12, morda celo 15 milijard dolarjev. Samo Italijo bo ta povišek stal od 700 milijonov .do milijarde 200 milijonov dolarjev. To so velika sredstva.
in kam gredo vsa ta sredstva?
Pred nekaj leti, kot smo že rekli, so delali račune, da bodo izvozniki nafte preplavili svet s svojimi petrodolarji. Napravili so tudi ra-čnn, da bodo države OPEČ do 1980. leta dobile za nafto okoli tisoč milijard dolarjev. Celo ameriški ekonomisti so se zbali, saj se je govorilo, da bo arabski svet pokupil pol Amerike. Govor je bil celo o prevzemu velikih podjetij, celo družbe General Motors, družbe ITT in drugih s strani arabskih finančnih mogotcev. Napovedi so bile pravzaprav že turobne za razviti svet. ki da mu bo zavladala skupina arabskih beduinov.
Danes so mnenja precej drugač: na. In ta mnenja slonijo na konkretnih podatkih, na suhih številkah. In te 'številke posredno opravičujejo zahteve izvoznikov nafte, ki sedaj v Dohi zahtevajo višje cene.
V	letu 1974 se je na račun štirikratnega dviga céne nafti steklo v blagajne držav izvoznic nafte za 80 tisoč milijard lir tujih plačilnih sredstev. Istega leta so države članice OPEČ dvignile uvoz iz tujine za 76 odst. v primerjavi'z letom 1973 in konkretno porabile 32.680 mili-jard lir- To se pravi, da jim je ostalo «čistega» za naložbe ali druge, nakupe nič manj kot 47.300 milijard lir. To je ogromna vsota, še večja pa postane, če. vzamemo v poštev še ustrezne številke za naslednje, to sc pravi ža lansko leto. Lani je tudi bogati' svet . začel krčiti svojo porabo nafte. Tudi bogati svet mora delati svoje račune in če sO države izvoznice nafte v letu 1974 dobile od nafte 100 milijard dolarjev, in jim je ostalo «viška» kar 55 milijard, je lanskoletni «višek» znašal le 31,7 milijarde. Istega leta pa so države O PEC še povečale svoj uvoz, za katerega so porabile skoraj 50 tisoč milijard lir. Zaradi tega je državam izvoznicam nafte ostalo lani «čistega» le 27.000 milijard lir, kar je veliko manj od prej omenjenih 47.300 milijard lir. «viška» iz leta 1974. V letošnjem letu so države izvoznice nafte ponovno povečale uvoz,,, dotok petrodolarjev pa se ni povečal vv tolikšni meri in v prvih šestih mesecih so imele države članice OPEČ le .12.800 milijard lir «viška». :
Od 55 milijard dolarjev kolikor so imele «viška» ]eta 1974, so države članice OPEČ investirale največ v .Evropi, riato v ZDA in nato še v -Veliki'Britaniji, ki jo, ekonomisti v tem primeru jemljejo kot poseben «otok» evropske okonomi-je. Ostala sredstva pa so «razpršili» v razne predele sveta, dve milijardi in pol pa so «podarili ali Dosodili» deželam v razvoju. Zanimive so naslednje številke:
Skoraj 23 milijard dolarjev so izvoznice nafte vložile v razna evropska gospodarstva ali v naku-pe. delnic v Evropi, 12 milijard dolarjev je šlo čež Atlantik, torej v ZDA. kjer so obilnih 9 milijard dolarjev naložili v bančne depozite ali nakupe vrednostnih papirjev, obilno milijardo so porabili za nakup obveznic, ostalo poldrugo milijardo pa so potrošili v najrazličnejše namene. Za Evropo smo rekli, da se je sem nateklo istega leta za 22,7 milijarde dolarjev plačilnih, sredstev, v Veliko Britanijo pa za 7,2 milijarde dolarjev. Največ so porabili na Angleškem za nakup delnic, obveznic itd. ali pa so velikanske vsote, skoraj dve milijardi dolarjev, enostavno naložili v banke. -
V	svetovno banko so tega leta vložili , obilni dve. milijardi, mednarodnim organizacijam so dali na voljo 4 milijarde dolarjev.
Lansko leto so 31,7 milijarde svojega’ «viška» porabili tako, da so 10 milijard dolarjev naložili z ZDA, 9 miiijard v raznih oblikah v Evropi, 4 milijarde so darovali ali posodili deželam v razvoju, .skoraj 3 milijarde je šlo mednarodnim organizacijam, ostalo pa je šlo v najrazličnejše sklade. V Veliko Britanijo na primer je šlo le 200 milijonov dolarjev.
. Še nekaj suhih številk za prvih šest mesecev letošnjega leta. -	7
Značilno za letošnje leto je s to', da so iz -Velike Britanije reekspòr-tirali 800 milijonov dolarjev.. -še vedno gre največ v ZDA, kamor so doslej poslali že 6 milijard in pol dolarjev, 3 milijarde 7Ò0 milijonov je šlo v razne depozite in naložbe v Evropi, 2 milijardi in pol so darovali ali posodili dezelem v razvoju, milijardo 800 milijonov so dali raznim mednarodnim organi-
(Nadaljevanje na zadnji strani)
Beno Zupančič: «Popotovanja»
Potopisi za bolj zahtevnega in razgledanega bralca
Nič novega ne povem, če na-pišem, da je potopisov toliko vrst kolikor je avtorjev. In da en avtor opisuje doživetja na poti, drugi razglablja o umetnostnih spomenikih. tretji govori. o srečanjih z ljudmi, četrti pomeša to in ono in tako naprej. Vsak po svoje doživlja svet, ki ga spoznava na popotovanjih. In tako tudi Beno Zupančič, sicer znani slovenski pisatelj in politični delavec. V knji gì POPOTOVANJA, ki jo je izdal ■pri Mladinski knjigi v Ljubljani, je objavil svoje potopisne zapiske s svojih poli.
Zupančiča kot potopisnega pisatelja že poznamo. Zdaj je v svoji novi. knjigi posredoval slovenskemu bralcu svoje popotne beležke izpred dvajsetih let. pa tudi kasnejše. Vse skupaj pa je spretno povezal v enoto, za katero je poglobljeno razpravljanje o družbenih problemih današnjega časa in problemih človeka v njih gotovo poglavitna značilnost.
V sorazmeroma obsežni knjigi pripoveduje najprej o svojem potovanju na Bližnji vzhod v letih 1956-1957. neposredno po vojni med Egiptom in Izraelom, ko so modre čelade Združenih narodov.
med katerimi so bili na Sinajskem polotoku tudi jugoslovanski vojaki, reševale situacijo. Zapiski z obiska tedanjih bojišč, jugoslovanskih vojakov in egiptovskih mest ter dežele, so še danes, ko na tem področju ni miru, dragoceni in zanimivi. Zupančičeva razglabljanja pa nam olajšujejo tudi razumevanje današnjih dogajanj in prizadevanj za mir, čeprav so morda vendarle prikaz dogajanj, ki sodijo le v zgo dorino. Toda srečanja, s kraji in ljudmi, ki jih po časnikih in radiu ter televiziji srečujemo še danes, so torej se aktualna. In tudi poučna. Zanimiva pa seveda bolj za intelektualnega bralca, kajti Zupančičevo pisanje je po globljem pisanje za izobraženej-šega bralca.
Drugi del knjige je posvečen obisku v Južni Ameriki in spoznavanju Čila. Tretji del, ki obsega polovico knjige, pa obsega popolne beležke iz Združenih držav Amerike, kjer se je pisatelj mudil dvakrat, leta 1972 in 1974. Prav ti zapiski so najbrž najbolj zanimivi in resnično pripomorejo k - razumevanju življenja v ZDA. Avtor knjige je kot politični de-
lavec in kot pisatelj prišel v stik s številnimi predstavniki političnega in kulturnega življenja v Združenih državah. Spoznal pa je tudi mnoge preproste ljudi, tako domačine kot jugoslovanske priseljence.
O vsem tem je nastala zanimiva pripoved, ki je kritično raz-mišljujoča, ki skuša odgovoriti na probleme današnje Amerike, ki ni površna, ki pa vendar daje bralcu zanimive vpoglede v še vedno nepoznano Ameriko. Če namreč sodimo, da poznamo Evropo, da morda bolje poznamo nekatere dežele bližnje Afrike ali Bližnjega vzhoda, ostaja Amerika s svojimi tisočerimi obrazi za nas še vedno neznanka. Zupančič jo skuša odkriti, jo skuša razumeti in svoja doganja ter spoznanja posredovati v knjigi. Intelektualno pisanje Zupančičeve knjige nas torej poučuje, nam odkriva neznani svet in nam približuje predvsem Ameriko. Če je prvi del knjige nekako zgodovinski, je pripoved o Ameriki sodobna in aktualna. Gre torej za tehtnejšo potopisno knjigo, ki jo bomo radi. prebirali in s tem bogatili svoje znanje.	Sl. Ru.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiAiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiHiiiiiiiiimimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
VELIKA BRITANIJA SE TUDI V TEM UVRŠČA MED «RAZVITE»
V «mirnem otoku» razvitega sveta je začel kriminal naglo naraščati
Londonske številke se sicer ne morejo niti primerjati z newyorskimi, vendar se je število zločinov v zadnjih 3 letih povečalo za 36 odstotkov
hodni Evropi in tako rekoč, ne odpremo zjutraj dnevnega' čašo-
Morda pa je le, imel prav tisti angleški sociolog, ki je na enem izmed zasedanj kriminologov rekel da je naraščanje kriminala v svetu eden izmed znakov razkrajanja meščanske družbe. Posredno nam to dokazujejo tuoi statistični podatki, ki prijahajo iz vseh bolj razvitih dežel. Res je, da beležimo veliko- kriminala tudi v nerazvitem svetu, bolj konkretno v raznih velikih konglome. ratih na azijski celini, toda7 tod gre v pretežni ' meri za nekakšen «obrtniški» kriminal, ki ljudem, ki so zašli na stranpota, služi le za preživljanje, za življenje od dneva do dneva; v bogatem, razvitem svetu pa imamo opravka s pravo pravcato «industrijo kriminala». To, kar-se je v tridesetih letih dogajalo na primer v .New Yorku, Chicagu in še v kakem drugem večjem ameriškem mestu, se danes dogaja že po vsej za-
KULTURNI DOGODKI V SLIKAH
Na vrlm slika zbora «Vres» iz Prevalj, ki je nastopil na koncertu C zborov v KI) na večeru «Pesem v prijateljstvu.» V sredini otroci openskega PD Tabor, ki so v ponedeljek nastopili v KD z «Zlatimi godit. Zadnja slika pa je i odprt ja. razstave del Atilija Kralja v dolinski «Torkii»
piša, da ne bi brali o velikih vlo mih, umorih, ropih itd. Del tega kriminala se včasih maskira tudi s političnim ozadjem, toda v bistvu gre za kriminal.
Ena izmed bogatih in razvitih dežel.. ki je doslej vsaj deloma predstavljala nekakšno izjemo, jc bila Velika Britanija. In če je res, da so tudi doslej iz Londona prihajale vesti o vlomil, ropih in huiših kriminalnih dejanjih nasploh, so ta bila bolj redka v primerjevi s tovrstnimi konglomerati drugod po svetu. Res je, da je Velika Britanija do pred nekaj leti nosila «svetovno prvenstvo» v velikem enkratnem ropu. toda to še ne pomeni, da je bil London, da je Velika Britanija dežela velikega kriminala. Sedaj pa je tudi v Veliki Britaniji in seveda še posebej v Londonu začel kriminal naraščati. Vedno več in vedno hujši je ta kriminal, saj se je število zločinov v zadnjih petih letih dvignilo za 36 odstotkov in so na primer lansko leto registrirali v Londonu nič manj kot 11.319 zločinskih dejanj. In vendar...
Saj. je res, 11.319 večjih ali manjših kriminalnih dejanj ni majhna stvar, toda nanaša se na veliki, London, ki šteje obilnih .7 milijonov ljudi1. V število 11.319 večjih ali manjših kaznivih dejanj spada nič. manj kot 7.959 kraj. kar je za malo manj kot 80 odstotkov več kot pred petimi leti. Zelo malo je bilo osebnih napa-
dov. Sicer pa se londonski «kriminal» ne da niti od daleč primerjati s kriminalom enakega a-meriškega velikega konglomerata, s kriminal ,m New Yorka. kjer sc na primer v lanskem letu imeli 1645 umorov, 3883 prijavljenih posilstev, nič manj kot 177.105 hujših osebnih napadov. In vsote številke so še vedno prenizke za prikaz dejanskega stanja, kajti posebno pri posilstvih in napadih se upoštevajo le prijavljena posilstva, oziroma napadi, mnogo takih kriminalnih dejanj pa ostane neodkritih, ker se prizadeti noče izpostavljati.
Toda, če je res, da je kriminala v Londonu neprimerno manj kot v New Yorku, najvišji funkcionar Scotland Yarda v Londonu sir Robert Mark pravi, da kriminal v Londonu narašča. «Res je, da je svet, ves svet prevzela kriminalnost- in da je pri nas, v , Londonu in . na Angleškem v splošnem boljše, ; toda to je le začasen pojav, ki ga moramo pripisati pametnim ukrepom, da neozdravljivi narkomani dobe zadostne količine mamil po zelo nizki ceni (400 lir doza za eno rabo) ter zaradi dejstva, da imamo na Angleškem zelo učinkovito sodstvo, ki s procesi ne odlaša od enega primera splošnih pomilostitev do drugega», kot je dobesedno rekel funkcionar Scot land Yarda.
In vendar slika ni tako rožnata. Dnevni tisk vedno pogosteje
poroča o vedno novem in novem kriminalu in tudi o vedno bolj «prefinjenem» zločinstvu. Vrhu tega se zločinstvo ne le, širi in zavzema vedno večji obseg, pač pa postaja kriminal vedno bolj nasilen.
Pri tem je treba, povedati, da k temu naraščanju kriminala prispevajo največ doseljenci, to se pravi ljudje, ki so se v London ir predvsem v predmestja velikega Londona naselili od drugod in ki se še niso vključili v londonsko strukturo, v življenje velikega mesta, ki na eni strani absorbira velikansko število vedno novih delovnih moči, hkrati pa sproti izloča lo, kar se v to strukturo ne vključuje po normalni poti. Gre prvenstveno za azijske in afriške doseljence, prvenstveno mladino. Ki zaradi brezposelnosti postane kmalu plen določenih londonskih krogov, ki kriminal vodijo.
Pa tudi londonska policijska služba ni na višini. V samih vrhovih londonske policije pravijo ali bolje priznavajo, da je pomanjkljivost tudi na njihovi strani. Predvsem imajo premalo policijskih agentov, vrhu tega ni policija primerno usposobljena. Mestni proračun sicer omogoča
26.000	agentov, na razpolago pa jih je 22.000 in še ti so slabo plačani, pogosto siabo organizirani. In vendar je Scotland Yard še vedno na visokem glasu.

Patronat KZ - INAC svetuje
Starejši kmetje, obrtniki in trgovci si lahko zagotovijo višjo pokojnino
Vpr.: -«Tudi.- jaz (kot toliko drugih) stalno sledim vaši zanimivi m koristni rubriki. Če sem bila precej razočarana ob novici, da bodo s prihodnjim letom kmečke pokojnine spet nižje od delavskih, sem dobila trohico upanja ob vesti. da lahko tudi kmetje dosežejo višjo, se pravi delavsko pokojnino, če odkupijo 1920-26. Edini. dvom se tiče vaše izjave, da ta odkup pritjče rojenim do 1.7.1905 ali starejšim. Jaz pa sem rojena 19. avgusta 1905 in skrbi me. če imam tudi jaz pravico. S hvaležnostjo se vam zahvaljujem v upanju, da ne boste razočarali naših upov iti .pričakovanj, saj veste, da v današnji krizi vsaka lira prav pride.» M. B.
Najprej smatram za umestno, da za tiste naše bralce, ki so morda spregledali naše zadnje četrtkove socialne rubrike, na kratko povzamem bistvo naše razprave. Parlament žal ni podaljšal termina za izenačenje pokojnin samostojnih delavcev (kmetje, obrtniki in trgovci) z minimalnimi pokojninami podrejenih delavcev, kot je to veljalo zadnje poldrugo leto. Tako bo s l. ja nuarjem 1977 ponovno stopila v veljavo diferenciacija pokojninskih prejemkov obeh delavskih kategorij, ' ker samostojnim delavcem ne priznavajo več pravice, da so njihove pokojnine povezane z mezdno dinamiko, temveč so deležne le odstotnega poviška na osnovi zvišanja., življenjskih stroškov. Ne bomo se na tem mestu dotikali vprašanja pravičnosti in zakonitosti tega ukrepa, saj se na drugih forumih izvajajo odločni pritiski, tudi s strani Patronata Kmečke zveze INAC, da vendar-
le pride do’ pravilne rešitve zavarovalnih in pokojninskih zadev samostojnih delavcev.
V zadnji rubriki sem opozoril, da se samostojnim delavcem, ki so rojeni leta 1905 ali prej, spet splača odkup delovne dobe 1920-1926. Omenjeni zakon pravzaprav predvideva odkup delovne dobe od 1.7.1920 do 28.2.1926, torej več kot 5 let, ki so neobhodno potrebna’ za priznanje invalidske pokojnine podrejenih delavcev. Kmetje, .obrtniki in trgovci, ki so upokojeni -in ki so leta 1920 bili stari vsaj 15 let, imajo možnost, da na osnovi notarskega akta (na 1NPS ali pri občinskih tajnikih) dobijo dovoljenje od zavarovalnega zavoda za odkup omenjene dobe, kar jim daje pravico do priznanja minimalne delavske in validske pokojnine, ki bo za 3.400 lir višja od kmečke (79.650 lir mesečno). Treba je pa pripomni ti, da lahko odkupi dobo 1920 26 le kdor je tedaj opravljal podrejeno dejavnost pri neki tvrdki ali neki družini: nikakor ne pride v poštev delo na domačem posestvu.
Naši bralki odgovarjam, da glede na starost ustreza oziroma odgovarja predpisanim pogojem, saj lahko uveljavi preko 5 let podrejenega dela. Ni mi pa znano, kakšno dejavnost ste opravljali: če ste ves ta čas delali pri nekem gospodarju, vam priporočam, da nemudoma vložite prošnjo za odkup dobe, istočasno pa je treba vložiti tudi prošnjo za invalidsko delavsko pokojnino, da izkoristite v celoti višje pokojnin ske prejemke podrejenih delavcev.
PETEK, 17. DECEMBRA 1976
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal
12.30	Argumenti. Zrusenje slonokoščenega stolpa
12.00	Patena srečanja, tretje, zaključno nadaljevanje
13.30	DNEVNIK
14.40	Zimski sporti: Svetovno prvenstvo Moški spust, prenos iz Val Gardene
18.00	Tehnika 2000
18.15 Argumenti: Diplomacija ping-ponga
1.8.45	Sever kliče Jug — Jug kliče Sever
19.20	oodne pomote: Dva načina pričanja
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.45	Arsenio Lupin: DEKLE ZELENIH OČI
Lupin ima opravka z brihtno in lepo Doro. Sreča pa neko čudno dekle zelenih oči. Dekletu je ime Avrelija. Zdi se, da jo za slednje tolpa ničkaj priporočljivih ljudi. Na vlaku, na katerem Lupin potuje z Doro, najdejo dve osebi mrtvi. Za ta zločin obtožijo Avrelijo, ki pa ji uspe pobegniti. Dora posreduje Lupinu nekaj elementov, indicev, ki jih je odkrila mimogrede. S tem se raziskava usmeri po sledeh Avrelije. Lupin ji sledi in po daljših raziskavah odkrije, da je dekle z zelenimi očmi očim dolgo držal kot v ječi, hkrati pa ji dvoril, ker je vedel, da je bogata dedinja. Ta zaklad pa je bil skrit. . .
21.40	DNEVNIK 1 — REPORTER
22.20	Pregled današnjih prireditev, ob koncu DNEVNIK
Drugi kanal
12.30	Vidim, slišim, govorim:
Knjižne, oddaja
13.00	DNEVNIK 2 - OB 13. URI
13.30	Vzgoja in dežela: Besede in njihov čas
17.00	rrogram za mladino, risan film
18.00	bvoa v fotografsko govorico:
18.25	Ruoriku Dnevnika 2
18.45	arisis: TRHLE NOGE, TV film 19.4a DNEVNIK 2 - ODPRTI STUDIO
20.45	NA IZVORU MAFIJE
Peta epizoda govori o tem, kako je težko policijskim in sodnim oblastem posamezne primere razkrivati, ko pa «nihče nič ne ve». To je ena izmed značilnosti italijanskega Juga, pa tudi nekaterih drugih italijanskih predelov.
Smo na prelomu stoletja. Dva velika zemljiška posestnika sta v hudem medsebojnem sporu in sta sklenila, da bo drug drugega izločil, da bi se polastil oranžnih nasadov in dobave južnega sadja sicilskemu tržišču. Ljudje ta «spor» doživljajo in so priče krvavim spopadom, toda policija od njih ne zve pra v nič. . .
21.40. KDO SE BOJI POLICIJSKEGA SINDIKATA?
22.25	V’ poklon Benetkam
V	beneškem gledališču La Fenice so pasneli koncert, na katerem so izvajali Mozartovo Sonato KV 379 in Brahmsovo Sonalo št. 2.
Na koncu DNEVNIK 2
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana
10.00	in 14.10 TV ŠOLA
Angleščina, Risanka, Zgodovina, itd. to. 10 Smuk za moške, posnetek iz Val Gardene 17.10 Križem kražem
17.25	PISANI SVET
Zadnjo oddajo pisani svet v letošnjem letu so posneli v Mokronogu na Dolenjskem, oziroma v njegovi okolici. Pri tem so sodelovali šolarji tamkajšnje osnovne šole, ki so pripravili veliko zanimivega programa.
18.00	Obzornik
18.15	Jazz na ekranu: PLESNI ORKESTER RTV ZAGREB
Plesni orkester zagrebške RTV je nastal koj po vojni in se lepo razvil, posebno odkar ga vodi znani zagrebški glasbenik, komponist in aranžer Miljenko Prohaska, ki je pomembna o-oseunost tudi v širšem svetu lahke glasbe. Mnogi se Prohaska spominjajo kot člana zagrebškega jazzovskega kvarteta, ki je bil ena najpomembnejših skupin v razvoju jazzovske glasbe v Jugoslaviji.
13.45	Kiparska dela narave
19.30	DNEVNIK
23.05	ŽE DOBITE? Angleška nadaljevanka
20.40	MLADA AFRIKA, SODOBNA POT
V	nocojšnji;oddaji bodo prikazali dokumentarni film Mlada A-frika, ki ga je posnela italijanska TV. Z vrsto pogovorov z mladimi Afričani in tudi drugimi ljudmi se bo nanizalo pred gledalce več vprašanj, s katerimi se sooča današnja Afrika, ko ruši staro tradicionalno življenje.
21.15	NEVARNI IZLET, film
V	vrsti filmov, ki jih ob petkih predvaja ljubljanska TV, so najpogosteje na programu kriminalke. Danes pa bodo predvajali izrazit akcijski film o doživetjih skupine izletnikov na visokogorski gondolski žičnici, ki se ustavi sredi poti zaradi okvare. . .
22.25	DNEVNIK
Koper — barvna
19.00	Svetovno prvenstvo: SPUST ZA MOŠKE iz Val Gardene 13.55 Otroški kotiček
20.15	DNEVNIK
20.35 PODLEŽI, celovečerni film
22.05	Likovni nokturno: ERMITAGE
20.00 20.30 il.05
Zagreb
Okvir za nekaj poz Jolinny Mathis JEZDECA, serijski film
TRST A
7.00,	9.00, 12.45, 15.30 in 19.00 Poročila: 7.20	12.45 Dom in iz
ročilo; Glasba in kramljanje, Sio venske žene. Koncert, Jazzovski utrinek, Včerajšnji poklici. Glas ba po željah: 13.00	15.30 Za mia
de: Sestanek ob 13., Kulturna beležka, Z glasbo po svetu. V zrca tu časa. Glasba; 16.00	19.00 Kul-
tura in delo: Simf. dela deželnih avtorjev. Avtor in knjiga, Sopranistka Nerina Pelicon.
KOPER
6.30, 8.30, 12.30. 14.30. 18 30 in
19.30	Poročila; 6.15 Glasba za do bro jutro; 8.35 Barok v glasbi;
RADIO 1
7.00.	8.00, 10.00,	12.00, 14.00,
17 00, 19 00 Poročila, 7.30 Budit ka; 9.00 in 10.30 Vi in jaz: 11.30 Drugi zvok, 13.30 Ital. in tuje plošče; 14.30 Radijska priredba: 15.35 Glasbeno govorni program,
19.30	Za konec tedna: 21.05 Dra ma v treh dejanjih; 22.20 Bee thovnove sonate.
SLOVENIJA
7.00.	8.00, 9.00, 13.00, 15.00 in
19,00	Poročila; 6.20 Rekreacija, 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.20 Na današnji dan; 7.30 Iz naših spo redov; 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola Kaj je bilo
,9.30 Glašbeno-govorni spored; iO.OO prej?; 9.30, Iz glasbene tradicije
PROŠNJE ZA PRISPEVEK PRIDELOVALCEM OLJK
Kot vsako leto, so tudi letos dne 30. oktobra izdali ministrski odlok, ki daje pridelovalcem oljk možnost, da prejemejo običajni dopolnilni prispevek za svoj pri de lek. Rok za predložitev prijave obdelovanja in ustrezne prošnje za prispevek zapade nepreklicno 31. januarja prihodnjega leta. prošnjo za prispevek pa morajo upravičenci vložiti najdlje oziroma. najkasneje 15 dni po opravljenem mletju oziroma stiskanju oljk. Le kdor bo stiskal oljke po 31. januarju, bo lahko vložil prošnjo tudi naknadno.
Vsem pridelovalcem oljk iz do tinske in miljske občine, ki so ravno v teh dneh pričeli s stiskanjem, svetujemo, naj pridejo podpisat vse potrebne formularje, brž ko imajo v rokah potrdilo stiskalnice. Patronat Kmečke zveze INAC v Ul. Cicerone 8/b ima že na razpolago vse obrazce.
(ll■lllllllllllllllllll•ll•llllllllllllllllllllllllllllll1M>lMlllll^llllllllllllillllllll|lllll||lll|l•llHlM|llllllrlllllllllllllllllt|||l||||||||||||||||l•ll|||||||||||||||llVllli■ im iiiii lini’-««
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Nova pobuda vam zagotavlja uspeh.
Z. nami je...; 10.45 Glasba in na sveti: 11.15 Orkestralna glasba, 12.05 Glasba po željah; 12.40 Po potnik: 14.00 Kultura in družba; 14.35 Ital. zbori; 15.00 Naši otro ci in mi,- 16.45 Ansambel Igo Ra dovič; 17.00 Kulturna panorama, 17.10 Tuji gostje na Slov. popevki ’76: 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Občan pred mikrofonom
18.00	Tops-pops; 18.35 Naši zbori:
11.03 Po Talijihih poteh; 12.K Revija orkestrov, !2 30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.3! Priporočajo vam. ; 13.50 Človek in zdravje; 14.05 Glasbena prav ijica: 15 45 Naš gost; 16.00 «Vr til jak»; 17.00 Studio ob 17. uri: 18.05 Veliki interpreti; 19.35 Lah ko noč. otroci!; 20 00 Stop pop» 2C. ; 21.15 Oddaja o morju 22.20 Besede iz logov domačih 23.05
20.00 Glasba in zvoki; 21.35 Simf. Literarni nokturne 23.15 Jazz koncert.	pred polnočjo:	Alice Coltrane.
Samota je osnovni pogoj za razglabljanje o nekaterih stvareh.
BIK (od 21. 4, do 20. 5.) Izko ristite izredno ugodno ponudbo. Nastopil je trenutek, da izrečete svoje mnenje.
DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Dan je primeren za trgovske in finančne posle. Z odločnim ukrepom boste odpravili nezdravo vzdušje.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Nepričakovan pogovor vam bo omogočil rešitev spora. Ne prikrivajte svojih tegob.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Potre-
Horoskop
ben vam jc zaveznik, da Di se nanj z gotovostjo oprli. S pomanj kalijem takta si utegnete zapra viti družbo.
DEVICA (od 23. 8. do 22.9.) Uspelo vam bo uveljaviti se. Ne bodite preveč kritični do drugih.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Ne zaupajte svojih načrtov komur koli. Razumevanje z ljubljeno osebo.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 21 11.) Samo z vztrajnostjo boste dosegli poslovno izboljšanje. S trez nostjo boste razčistili zapleteno situacijo.
STRELEC (oc! 22. 11. do 20, 12.) Novi stiki vam bodo omogočili, da boste obogatili svoje znanje. Vesel večer med prijatelji.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Ne podcenjujte argumentov svojih tekmecev. Resna nevarnost, da se bodo vaši čustveni odnosi pokvarili.
VODNAR (od 21. 1. do 19- 2.) Ne izgubljajte časa z brezpomembnimi stvarmi. Naključje vam bo zagotovilo čustven uspeh.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Pohitite z uresničenjem nekega načrta. Iskrenost vaših čustev ne bo ostala nezapažena.
SPORT SPORT SPORT

fI7. decembra 1976
SMUČANJE
V CORTINI D’AMPEZZO ZA SP
V
Švicarka iorerciiiva zopet slavila V alpski kombinaciji prva Prollova
Italijanka Claudia Giordani se je uvrstila na odlično tretje mesto
KOŠARKA
TEDENSKI KOMENTAR
CORTINA D’AMPEZZO, 16. — Švicarka Lise Marie Morerod ;ie osvojila prvo mesto v današnjem slalomu za svetovni pokal v tem kraju. Švicarka je bila zanesljivo boljša v obeh poskusih in je tako odvrnila sleherni napad ostalih tekmovalk, med katerimi je presenetila zastopnica Liechtensteina Hanni Wenzel, ki je bila druga.
Presenetljivo dobro se je odrezala Italijanka Claudia Giordani, ki je zasedla odlično tretje mesto.
V alpski kombinaciji je po predvidevanju zmagala _ «prerojena» Anne Marie Proll-Moser, ki se ni posebno izkazala v današnjem slalomu, nabrala pa si je dovolj točk z zmago v včerajšnjem smuku, da je lahko bila na tej lestvici najboljša.
Že po tem tekmovanju postaja borba med Švicarko Morerodovo in Avstrijko Prollovo izredno ogorčena. Trenutno je na splošni lestvici prva Švicarka, a petkratna svetovna prvakinja Prollova ima le točko manj in ni izključeno, da bo prav kmalu prehitela Morerodovo.
Vrstni red slaloma
1.	Morerod (Švi.)	86 ”62
2.	Wenzel (Liecht.)	87”97
3.	Giordani (It.)	88”14
4.	Sackl (Av.)	88”2l
5.	Debernard (Fr.)	89 ”00
6.	Berwein (ZRN)	89’TO
7.	Kaserer (Av.)	89”11
8.	Pelen (Fr.)	89”30
9.	C. Nelson (ZDA)	89”32
10.	Fisher (ZDA)	89”35
	Lestvica, alpske kombinacije	
1.	Proll-Moser (Av.)	26,75
2.	Morerod (Švi.)	29,62
3.	Wenzel (.Liecht.)	29,87
4	C. Nelson (ZDA)	31,53
5.	Giordani (It.)	36,67
fi. Kaserer (Av.)	37,85
L Debernard (Fr.)	39,89
6. Totschnig (Av.)	42,30
9.	Kerscher (Av.)	44,06
10.	Zurbriggen (Švi.)	44,90
Lestvica za ženski SP
L Morerod (Švi.)	70
2.	Proll-Moser (Av.)	69
3.	Wenzel (Liecht.)	5!
4.	Totschnig (Av.)	43
5.	Giordani	34
6.	C. Nelson (ZDA)	27
7.	Sòlkner (Av.)	22
8.	Fisher (ZDA)	21
9.	Matous (Iran)	20
10.	Kreiner (Kan.)	16
V današnjem smuku za SP
Franz KIamm«r glavni favorit
VAL GARDENA, 16. — V današnjih poskusnih tekmah za jutrišnji smuk, ki bo veljal za svetovni pokal, je bil po predvidevanju najboljši Avstrijec Franz Klammer s časom 2'04”30.
Drugi najboljši čas je presenetljivo dosegel prav tako avstrijski tekmovalec Josef Walcher (2’04”48). Če bosta Avstrijca tudi jutri, na u-radnem tekmovanju, tako smučala, potem pa bo ostalim tekmovalcem trda predla, čeprav se bosta za prvo mesto borila še Italijan Plank in Švicar Tresch.
košarka
SINOČI V TRSTU
Tržačani
visoko premagali zagrebško Ciborio
Pali. Trieste — Cibona 92:74 (46:37)
PALLACANESTRO TRIESTE: De Vries 20 (4:4), Baiguera 12, Oeser, Meneghel 15 (1:5), Pozzecco, Ja-cuzzo 16 (4:4), Ritossa 16, Scolini A Rella, Forza 11 (1:2).
CIBONA ZAGREB: Čuk, Topič 4, Ljubojevič 7 (1:3), Perovič 2, Vr-kljan, Rukavina 19 (3:6), Avberšek 6 (4:7), Dogan 2, Mohorovič 8 (2:3), bikiric 8, Pečirko, Gospodnetič 18.
SODNIKA: Mogorovich in Allegretto (iz Trsta).
OSEBNE NAPAKE: Pali. TS 17, Cibona 23. PROSTI METI: Pali. TS 10:15, Cibona 10:19. PON: Avberšek (35).
GLEDALCEV: približno 1,000.
Sinoči sta se v prijateljski tekmi v Trstu spoprijela domači Pallacanestro in zagrebška Cibona. Proti vsakemu pričakovanju so Tržačani visoko premagali Zagrebčane, ki so sicer igrali z zdesetkano postavo.
Čeprav so gostje igrali brez reprezentantov, ki so zaposleni na Balkanskih igrah v Bolgariji, vseeno pa smo več pričakovali od tega moštva, ki je trenutno na četrtem mestu 1. jugoslovanske košarkarske lige in ki slovi po izrazito dobri o-brambi. In prav v obrambi so Zagrebčani zatajili, saj so jim domačini brez večjih težav uhajali proti košu in so jim za nameček tudi pobirali skoraj vse odbite žoge.
Tržaški košarkarji so sinoči pokazali boljšo skupno igro kot v prej-
šnjih prvenstvenih tekmah, ko sta praktično igrala sama Baiguera in De Vries.
Od Zagrebčanov sta bila najboljša Rukavina in Gospodnetič, a tudi le-ta samo v napadu
Marko
V prvenstvu naraščajnikov
V	nedeljo zaposlena tudi Bor in Polet
Košarkarska zveza je sporočila, da bosta v nedeljo med drugim tudi dve. tekmi naraščajnikov, v katerih bosta zaposleni naši ekipi. Ti srečanji so svoj čas odgodili zaradi slabega vremena.
V	nedeljo bo tako Bor igral v Skednju zaostalo tekmo s Servola-no, in to ob 9. uri. Polet pa bo, prav tako v nedeljo, na Opčinah, igral proti Don Boscu. To srečanje se bo pričelo ob 9.30.
Dve zmagi in dva poraza dosedanji obračun Jadrana
Žs jutri kodo naši košarkarji igrali proti nevarni ekipi Scoglietto
še eno kolo nas loči do božičnih praznikov, nakar bodo košarkarji v promocijskem prvenstvu m v mladinskih prvenstvih začasno prekinili dejavnost. Prvenstva se bodo nadaljevala 8.. oz. 9. januarja. Doslej pa je stanje v raznih prvenstvih (in še posebno v mladinskih) izredno nejasno, saj je bilo, zaradi slabega vremena, od-god.enih več tekem in skoraj . vse lestvice so zelo nepopolne.
Zato bomo tokrat «komentirali» le promocijsko prvenstvo, kjer doslej niso odigrali niti ene tekme in je zato tudi lestvica verodostojna.
IZENAČENO PRVENSTVO
Letošnje promocijsko prvenstvo je nedvomno bolj kakovostno kot prejšnja leta. Vse ekipe so se o-jačile z izkušenimi igralci. Vsa društva pa so se temeljito organizirala in pričakovati je še zanimiv razplet tako na vrhu kot na spodnjem delu lestvice.
Drzen poseg vratarja ekipe Edile Adriatica v tekmi 2. nogometne amaterske lige z bazoviško Zarjo
iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii mi mi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH n mm m n iiiiiiiiiiiiiiuifiiiiiiiiiiiiiimiiiin mi n mlini ii iiiiimin n im,UIM,i mini munii
TENIS
FINALE ZA DAVISOV POKAL
«CILE» JE ŽE ITAK ZMAGAL...
Danes bodo igrali posamezniki, jutri pa dvojice - Kot je bilo pričakovati, v Čilu temu srečanju pripisujejo izredno važnost
SANTIAGO, J 6. — Jutri, v petek, bo v tem kraju finale za teniški Davisov pokal med Čilom in Italijo. V prvem dnevu se bodo spoprijeli posamezniki (Fillol - Barazzutti in Come jo - Panatta), v soboto bo srečanje dvojic, v nedeljo pa bo zaključni dan z zadnjima srečanjema posameznikov.
Ne glede na izid tega srečanja, pa je Čile že dosegel svojo zmago. Pinochetovi rablji bodo imeli velik a-dut do svojih državljanov, češ saj Čile ni tako osamljen, kot kaže: delo «demokratična» Italija bo igrala v Santiagu. Čilski narod, ki je vsa
imiiiiuiiiiiiiiuuiiitiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiii
ŠPORT NA TV
Italijanska televizija (prvi spored) bo tako prenašala finale za teniški Davisov pokal med Čilom in Italijo:
DANES, 17. 12.: posreden prenos ob 22.20.
JUTRI, 18. 12.: posreden prenos približno ob 22. uri.
NEDELJA, 19. 12.: posreden prenos med rubriko «Športna nedelja».
ta leta bil zatiran in potlačen, bo zopet pred novim porazom: čilska hunta in z njo vso nazadnjaško časopisje bo zopet «oslepilo» že itak ubogo ljudstvo, ki se iz dneva v dan bori za najosnovnejše človeške pravice.
«Napredni Italiji» torej ni uspelo da prepreči svojim teniškim igralcem — milijonarjem, da odigrajo to srečanje. Obveljala je teza tistih, čes da šport hi politika, in predvsem tistih, krogov, ki s tenisom služijo tčžke milijarde. Kajti ni dvoma, da za tem srečanjem tičijo veliki gmotni interesi ljudi in tovarn, ki živijo od tenisa.
Kaj še, da bi pričakovali od zainteresiranih igralcev, da bi to srečanje bojkotirali. Panatta, Barazzutti, Bertolucci in z njimi zvezni kapetan Pietrangeli se seveda počutijo v Čilu kot v ZDA, v Italiji kot v Romuniji, v ZRN kot v SZ. Zanje je šport zgolj profesionalizem ali bolje «dolar». In če upoštevamo, da predstavljajo prav ti igralci sam vrh italijanskega tenisa (ki še zdaleč ni odraz širše in predvsem delavske mase), potem je jasno, da so bili napori vseh italijanskih de-
mokratskih sil zaman.
«Azzurri» in z njimi zvezni kapetan Pietrangeli se dobro zavedajo, da so v tem srečanju veliki favoriti. Zakaj torej ne igrati? Z zmago bodo «azzurri - milijonarji» vnovčili nove milijone in bodo lahko tudi, z «bleščečo zmago» proti Čilu, na raznih turnirjih po svetu zahtevali večje denarčke. Pri tem še zdaleč se ne bodo spraševali, kaj sploh je s čilskim narodom.
«Pinochetov Čile» bo torej, kljub porazu,'zmagal.
KOŠARKA
Mobiigirgi brez težav
VARESE, 16. — Italijanski košarkarski prvak Mobiigirgi je v evropskem pokalu prvakov brez večjih težav premagal Zbrojevko iz Brna (ČSSR) s 110:73.
Doslej je še neporažena le Ser-volana, ki je zanesljivo odpravila vse svoje nasprotnike in je tudi v nedeljo premagala neposrednega nasprotnika za prvo mesto, CUS iz Trsta, tako da je sedaj sama na vrhu lestvice z osnrcmi točkami.
Sicer pa je bilo tudi pričakovati, da, bo Servolana eden glavnih kandidatov za prvo mesto. Škedenjci so namreč lani igrali v D ligi in so le po ogorčenem boju izpadli v promocijsko prvenstvo. Ohranili so isto moštvo in se celo ojačili, tako da tudi upravičeno startajo na višjo ligo.
JADRAN NA SREDINI LESTVICE
Naša združena košarkarska ekipa je doslej po dvakrat zmagala, prav tolikokrat pa je tudi izgubila. Trenutno je na «zlati» sredini lestvice.
Že jutri pa bodo naši košarkarji pred dokaj težko nalogo, V Dolini bodo namreč igrali proti nevarni ekipi Scoglietto, ki je v prvem kolu enakovredno igrala s Servolano, nakar pa je dvakrat skoraj nepričakovano izgubila, enkrat pa’ je le zmagala in je tako na nižjem delu lestvice z dvema točkama.
ŠE MOŽNOSiTI . . !f ;
Košarkarji Jadrana so došlef s prikazano igro navdušili in razočarali. Izvrstno so igrali; proti Interju IF04,.; ko tso_, tudi "feft nevarnega nasprotnika premàgàii'kar z 12 ■ točkami razlike. V Miljah pa so odpovedali na vsej črti. V zadnji tekmi z Edero so, kljub slabi igri, visoko zmagali.
■ Kako bi torej lahke ocenili igro naših fantov? Jasno je, da se naši košarkarji še niso privadili novemu sistemu treniranja in še posebno novi igri, ki jo hoče uvesti trener Peter Brumen. V obrambi so «plavi» le spoznali, da je treba garati in garati, v napadu pa bo treba pazljiveje igrati, kajti preveč je bilo doslej izgubljenih žog.
Naše moštvo torej še ni pokazalo, česar je zmožno. S pridnim delom in garanjem pa bomo prav kmalu lahko videli sadove Brumnovega dela in verjetno bodo prav tedaj naši fantje prekrižali račune tudi kaki močnejši ekipi.
IZIDI 3. KOLA
CGI - Jadran	91:68
Edera- Servolana ,,	61:76
Scoglietto - Inter tó(!$‘ ,	' 82:150
Barcolana - POM Tržič	77:65
Itala - Arte Gorica >	106:8.7
" Viliesse - CUS Trst	51 :‘70
IZIDI 4. KOLA
Servolana - CUS Trst	70:55
Jadran - Edera	100:79
Inter 1904 - Itala	85:89
Scoglietto - Barcolana	72:74
Arte - CGI Milje	72:87
POM Tržič - Viilesse	61:54
dii boksarski dvoboj za svetovni naslov srednje kategorije med Argentincem Monzonom in Kolumbijcem Valdesom.
TENIS
Servolana CUS Trst CGI Milje Itala
POM Tržič Jadran Barcolana Edera Scoglietto Viilesse Inter 1904 Arte Gorica
3 1 3 1 3 1 2 2
LESTVICA 4 4 0 4 ■ 4 4 4 4
3
4 4 4 4 3
309:236
266:249
305:273
366:362
299:257
341:324
222:211
261:287
278:276
238:282
275:304
207:266
NA SVETOVNI LESTVICI
Connors prvi Panatta deveti
NEW YORK, 16. — «World Tennis Magazine» je objavil lestvico najboljših teniških igralcev v pretekli sezoni. Lestvica je zaka:
1.	Connors (ZDA)
2.	Borg (Švedska)
3.	Nastase (Romunija)
4.	Vilas (Argentina)
5.	Ramirez (Mehika)
6.	Orantes (španria)
7.	Dibbs (ZDA)
8.	Solomon (ZDA)
9.	Panatta (Italija)
10. Tanner (ZDA)	Robert Danev (Kontovel) meče na koš v srečanju dečkov Bor B - Kontovel
llllMiiMiniiiliiMiIliMiii1iiiiiiiiiiiiii||iiii,iI„iImiiiiiiiiiiiiiiuiii, im, I„„„„uu„   mm,.iiimiiMimiiiiiiimi......
ODBOJKA
TEDENSKI KOMENTAR
Nabrežinke imajo še možnosti da se uvrstijo v finaiai del
V prvenstvu deklic jutri na «Prvem maju» odločilen spopad Sloga-Julia
Jugoslovanska košarkarska reprezentanca bo na Balkanskih igrah v Bolgariji igrala proti Romuniji, Grčiji in Bolgariji. Turnir se bo pričel v nedeljo, 19. decembra, in se bo končal 21. decembra.
PRIHODNJE KOLO (11.12.) Jadran - Scoglietto (18.30 v Dolini), Servolana - Inter 1904, CUS Trst - Barcolana, CGI Milje, - POM Tržič, Itala Gradišče - Viilesse, E-dera - Arte.
NAJBOLJŠI STRELCI JADRAN: Starc 103 (7:11), Klobas 90 (16:23), Adrijan Sosič 48 (i'2:26), Ražem, 38 (17:35), Zavadlal 24 (6:6), Kraus 20 (0:5), Koren 4 (0:0), Francia 2 (2:2) in Sancin 2 (0:0).
BOKS
MADRID, 16. — Organizator Martin Berrocal je izjavil, da bo prire-
Kvalifikacijski del odbojkarskega prvenstva 2. lige se nagiba h koncu. V petem kolu pa so naši štirje tretjeligaši dosegli najslabši u speh. Zmagale so samo igralke Sokola, borovci in borovke so bili prvič poraženi, zastopnice Brega so ostale petič zaporedoma praznih rok. V konkurenci deklic je Sloga izbojevala tretji zaporedni par točk.
MOŠKA B LIGA
Prav gotovo ni nihče pričakoval, da bodo odbojkarji Bora prepustil: izkupiček gostujoči šesterki Monse-kce. To pa še toliko manj glede na dejstvo, da so Tržačani tega nasprotnika že premagali pred domačimi gledalci. Pred nastopom \ Nabrežini je Monseliee zmagal samo enkrat, kar pomeni, da gostje niso enakovredni nasprotniki borov cem.
Na samem igrišču pa je bilo povsem. drugače. Potem ko so domačini zmagali v prvem setu je bilo nadaljevanje pravi polom. Popustili so na vsej črti in gostje so to skrbno izkoristili. Domačini so kolikor toliko uredili svoje vrste šele na začetku četrtega niza, potem ko je Monseliee povedel z 2:1. Vsa la prizadevnost ;,e trajala razmeroma kratko in gostje so se tako maščevali za prvi poraz. Ne glede na la spodrsljaj pa so sLovenski fantje dosegli zadani cilj, osvojitev enega od prvih dveh mest in s tem igranje v drugi polovici prvenstva med šestimi boljšimi ekmami. To pomeni obenem tudi obstanek v tej konkurenci tudi v prihodnjem pr venstvu.
Drugi mestni tekmec Volley je ostal praznih rok v srečanju s Cus iz Benetk in povrhu kar petič za poredoma. Za obstanek med dnjgo-ligaši bodo morali Frison in tova riši v drugem delu prvenstva pošteno zavihati rokave.
IZIDA 5. KOLA
Bor - Monseliee	1:3
Volley Trst - Cus Benetke	0:3
PRIHODNJE KOLO
Cus Benetke - Bor, Monseliee -Volley Trst.
LESTVICA
Cus Benetke	5	4	1	14: 5	8
Bor	5	4	1	13: 9	8
Monseliee	b	2	3	10:11	4
Volley Trst	5	0	5	3:15	0
ŽENSKA B LIGA
Pred zadnjim prvenstvenim kva-
lifikacijskim nastopom so znani samo trije zastopniki, ki se bodo potegovali za napredovanje v višjo ligo: Volley Bali iz Pordenona. Mo gliano Veneto in Bor. Ostali trije pa bodo znani šele v soboto Zvečer. Prav tako so znane tri ekipe, ki bodo igrale drugi del rirvenstva v slabši skupini m se tako potegovale za obstanek med drugoliga-ši: Agi iz Gorice, Primavera iz Movente Vicentine ter Breg. Čeprav smo že v polni zimi se nam v soboto obeta na treh igriščih izredno «vroče», saj bo boj izredno o gorčen.
PRVA PODSKUPINA
V tej skupini je prišlo v zadnjih dveh- kolih do nepričakovanih pre senečenj in neverjetne, izenačenosti v setih, da bosta zmagovalca neposrednih obračunov prvi in drug/ na lestvici, Naklučje pa je naneslo, da igrata med seboj Bolzano in Sala iz Trenta, ki imata 6 točk in Casalasca iz Cremone in Bonate Sotto, ki imata po štiri.
IZIDA 5. KOLA
Bonate Sotto - Sala TN	2:3
Casalasca - Bolzano	3:0
LESTVICA
Sala Trento	5	3	2	12:11	6
A, P. Bolzano	5	3	2	9:9	6
Bonate Sotto	5	2	3	11:11	4
Casalasca	5	2	3	10:11	4
DRUGA PODSKUPINA
Po zadnjem prepričljivem uspe bu ima Sokol . iz‘ Nabrežine še , možnosti za osvojitev drugega mesta v tej podskupini. Za, vsako cenò pa, mora v gosteh premagati neposrednega tekmeca Libertas iz Forde nona. Nabrežinke pa morajo nasprotnicam prepustiti samo, niz. Slovenske odbojkarice čaka torej iz redno težka naloga, ki, po zadnjih nastopih, ni nedosegljiva. To pa seveda, če bo sójeri,je objektivno in ne nastopijo’ slučajni faktorji. Po prepričljivi zmagi v meštnem derbiju z. Libertasom je Volley Bali povsem na varnem, kot nima Agi iz Gorice kaj več iskati. Spopad med tema dvema zastopnikoma bo v soboto le gola formalnost.
IZIDA 5. KOLA
Sokol - Agi Gorica	3:0
Libertas PN - Volley Bali 0:3
PRIHODNJE KOLO
Agi - Volley Bali, Libertas Por-cienon - Sokol.
LESTVICA
Volley Ball PN 5	4	1	14: 7	8
Libertas PN	5	3	2	11:11	6
Sokol	5	2	3	10:11	-1
Agi Gorica	5	14	8:14	2
TRETJA PODSKUPINA
V	tej podskupini je praktično Ž2 vse odločeno. Ne glede na zadnji in obenem prvi poraz Bora v Mo-gliano Venetu sta ta dva zastopnika na prvem in drugem mestu lestvice. Potem ko so Tržačanke izgubile srečanje s 3:0, je prevzel prvo mesto Moglia.,o Veneto. Odbojkarice Brega so morale tudi pred domačimi gledalci prepustiti točki Primaveri. Za nameček se je tekma končala z istim izidom, kot v Noveriti Vicentini. Za Breg bo ..počila končna odločitev v drugem delu prvenstva.
IZIDA 5. KOLA
Mogliano Ven. - Bor	3:0
Breg - Primavera N. V.	1:3
PRIHODNJE KOLO Breg - Mogliano Veneto. Primavera Noventa Vicentina - Breg.
LESTVICA
Mogliano Ven.	5	4	1	14: 4	8
Bor	5	4	1	12: 5	8
Primavera N. V.	5	2	3	7:11	4
Breg	5	0	5	2:15	0
DEKLICE
V	tej konkurenci sta med štirimi zastopniki Julia in Sloga najmanj za razred boljša. O končnem zmagovalcu bo slej ko prej odločal drugi neposredni obračm v soboto, na stadionu «1. maj». Tako ACLI od Sv. Jakoba, ki je v priih nastopih izbojeval samo eno zmago in še slabši . CUS, ki ni zmagal niti enega seta, res nimata kaj iskati. V zadnjem nastopu so «slogašice» odpravile ACLI. Samo dan kasneje pa je imela Julia z istimi nasprotnicami precejšnje težave, saj se je tekma končala šele po petih setih igre.
NEKATERI IZIDI Sloga - CUS 3:0, CUS - Julìa 0:3, Sloga - ACLI Sv. Jakob 3:0, Julia -ACLI Sv. Jakob 3:2.
PRIHODNJE KOLO Sloga - Julia, ACLI Sv. Jakob -CUS.
LESTVICA
Julia	4	4 0	12	5	8
Sloga	4	3 1	10	5	6
ACLI Sv. Jakob 5	14	9	12	2
CUS	303	090
G. F.
KAREL
PRUSNIK • GAŠPER

na plaitt
Čez čas se na vratih prikaže mladi Vanči. Opiral se je i 3	vse telo pa je imel prerešetano s kroglami. Hlače
n bluza sta bili krvavi in raztrgani. Prestreljeno je imel esno roko v zapestju in nad lahtom. Ranjen je bil tudi no IH1' srečo niso bila ranjena čreva. Bil je strašen P ged:^ bled v obraz, rane pa so zevale. Sam se je privlekel » T„ avrha in se splazil po vseh štirih po strmem pobočju ie uh3 patere8a si sam komaj zmagal v dobri uri. Fant jo trni' i,- ar P? svoje po strmini in tako ga je zgrešila pa-ja, ki smo jo že prej poslali v pomoč, riva beseda tega šestnajstletnega mladeniča je bila:
1 ovariši, ne zamerite... nahrbtnik sem odvrgel ... ni-sem mogel... puško pa sem prinesel...» nem	je še vedno stiskal v levici, kajti desnica mu je
lienn Cn° ^-1Se^a telesu. Trudno se je ozrl na svoje okrvav-dal r,-?tr°1Z'|e.' ^aJsbi mu je odvzel puško in mu v zameno dohrA 0 _ln.dve bombi. Vanči pa je prav žalostno zrl za rane , ™av.2enco. Ob tem prizoru smo pozabili na njegove L- e ,aJ se Je fant nezavesten zgrudil na slamo. fašistov3o zate(n se.je vrnila patrulja. Zavrh je bil še poln tovarišev re^ ec^a Je okolico, pa ni našla treh pogrešanih
Naslednjega dne smo naložili ranjenega Vančija na nosila in patrulja ga je odnesla v partizansko bolnišnico «Ameriko» pod Košuto. Precej daleč sem ga spremil. Pot je bila težavna, nosilnico so morali spuščati po pečinah in sklalah. Vanči kljub bolečinam ni zastokal, le globoko je zavzdihnil, zaprl ustnice in stisnil zobe. Srečno so ga prinesli v bolnico. Izlizal se je še pred osvoboditvijo.
Istega dne je šla patrulja tudi na Zavrh, ki so ga esesovci ponoči zapustili. Našli so naše tri tovariše mrtve. Med njimi je bil tudi Adolf, ki mi je zvesto stal ob strani v tolikih borbah.
Ko sem se poslavljal od njih pri odprtem grobu na Zavrhu, mi je bil pred očmi drvar Adolf. Spomnil sem se, kako mi je v Solčavi pokazal svoje prejšnje stanovanje. Bila je manjhna temna luknja z mračnim oknom, prej podobna starodavni kleti kakor človeškemu bivališču. Osupnil sem. Pravili so mi vendar, da je bil Adolf eden izmed najbolj pridnih delavcev. Pojasnil mi je, da je delal pri gostilničarju in lesnem trgovcu Ropetu:
«Star sem petinštirideset let,» je tedaj pravil zagrenjeno, «pa imam le eno samo obleko. Ničesar drugega! Delal sem pa vse življenje. Ej, kako je Rope živel na račun naših žuljev...»
Adolf je bil plečast mož, roke je imel močne kot medved in domačini so ga večkrat v šali klicali za medveda.
«Nas je plačeval zelo slabo. Služkinje so delale pri njem celo leto za tisoč dinarjev. Kadai: ni imela dela v kuhinji, je morala iti na žago nosit deske, ki jim je bil še moški komaj kos. če se je kdo pritožil, je Rope hladnokrvno odgovoril: «Si boš pač moral poiskati delo kje drugje... pa tudi stanovanje.»
Adolf je hudirjevo dobro vedel, čemu je prijel za puško. In svojim nekdanjim sotrpinom, drvarjem, hlapcem in deklam je res priboril boljše življenje. Danes se morda le malokdo spomni «holcerja Adolfa» in njegove zatohle luknje,
kjer mu je splesnila edina obleka. Tedaj pa, ko sem sredi marca 1945 stal ob njegovem grobu na Zavrhu in gledal za-mrzlo prst in prve telohe, s katerimi smo mu okrasili grob, sem šepetal :
«Le skromno počivališče smo mu morali pripraviti, dragi tovariši, preskromno za vaša velika srca..,
AVSTRIJSKI BATALJON
Prizadevanje, da bi tudi globlje v Avstriji zanetili protifašistično borbo, je želo prve uspehe. S pomočjo naših zvez so prihajali vedno novi avstrijski tovariši, pripravljali pa smo odhod tudi mnogih protifašistov iz Gradca in z Dunaja. V naših enotah se je nabralo že toliko Avstrijcev, da je bilo stanje zrelo za osnovanje samostojnih avstrijskih formacij. Mnogi avstrijski protifašistični borci so tedaj zaprosili Glavni štab NOV in PO Slovenije, da bi dovolili osnovati avstrijske bataljone, ki bi bili v sklopu Slovenske narodnoosvobodilne vojske.
Sredi oktobra 1944 je bil na osvobojenem ozemlju v Črnomlju že prvi sestanek avstrijskih vodilnih protifašistov s slovenskimi vojaškimi predstavniki. O tem sestanku je 16. oktobra 1944 avstrijski protifasist Adreas sestavil zapisnik, v katerem piše med drugim :
«1. V okviru Jugoslovanske osvobodilne armade bo čim-prej osnovan avstrijski bataljon. Zaradi tega bonio izvedli naslednje ukrepe:
a)	V IV. operativni coni bomo osnovali zbirni center za tiste Avstrijce, ki pridejo v poštev za avstrijski bataljon. Tja je treba pošiljati vse avstrijske vojaške dezerterje, avstrijske partizane itd., ki so na osvobojenem jugoslovanskem, oziroma slovenskem teritoriju. Tam jih je treba pregledati in rekrutirati za avstrijski bataljon.
b)	Na področju Črnomlja moramo ustvariti manjše taborišči? za Avstrijce. Tja je treba pripeljati izbrane, posebno
zanesljive, posebno sposobne Avstrijce iz omenjenega zbirnega taborišče IV. cone. da jih pripravimo za posebne naloge.
c)	Posebni kurirji, ki jih bomo poslali v Avstrijo morajo organizirati, da bodo v večjem številu prihajali avstrijski prostovoljci. Te bomo prav tako poslali v zbirno taborišče VI. cone, jih pregledati in rekrutirati za avstrijski bataljon.
d)	Zahtevati moramo 20 do 30 protifašističnih vojnih ujetnikov, ki so v ruskem ujetništvu. Ti morajo poznati krajevne razmere na štajerskem in Koroškem Sem morajo prispeti najkasneje v štirih tednih (so tudi prišli).
e)	Z organizacijo avstrijskega bataljona so zadolženi z avstrijske strani tov. Mitja in dva avstrijska tovariša iz IV cone, s slovenske pa tov. Ahac. Tovariši niorajo čimprej pričeti z delom.
2. Treba je stremeti, da se osnuje komite ali odbor Avstrijske osvobodilne fronte. Zaradi tega je treba po razgovoru s tov. Valnerjem najti še enega znanega socialnega demokrata in iskati kontakt s katoliškimi kmetijskimi krogi. Komite bomo osncnmli, ko nam bo uspelo pridobiti ustrezne osebnosti.
Opozoriti moramo vse avstrijske kroge, da morajo okrepiti delo med nekdanjimi člani sindikatov in zadrug.
Poskusiti je treba izdati skupen poziv, ki bi ga podpisali Valner in Andrej (podpisanega s pravimi imeni). Istočasno moramo osnovati sindikalni komite, ki bi se predstavil javnosti...
Časnik, ki bi ga urejevali tu, naj nosi naslov «Avstrijski osvobodilni borec» in podnaslov «Borbeni list avstrijskega osvobodilnega gibanja » Izhaja naj začasno štirinajstdnevno na 6 straneh Radijske oddaje od tu za Avstrijo je treba dajati enkrat dnevno v dolžini 15 do 20 minut.
( Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23
Naročnina
Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din
Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6	17. decembra 1976
Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS • 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de*
lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000.
Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italija pri SPI.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
I zdaj in tiska

Član italijanske zveze časopisnih Tr5* založnikov flEG
MED VLADO IN PREDSTAVNIKI ENOTNE FEDERACIJE SINDIKATOV
PO NAPORNIH POGAJANJIH DOSEŽEK SPORAZUM ZA REŠITEV SPORA Z DRŽAVNIMI NAMEŠČENCI
Odpadla nevarnost stavke, ki je bila napovedana za 21. decembra - Sporazum bodo morali ratificirati predstavniki osnovnih sindikalnih organizacij - Zagotovljeno kritje višjih izdatkov z učinkovitejšo davčno politiko
BELCI IN CUFFARO 0 OSIMU
RIM, 16. — Danes nekaj po 18. uri se je zaključilo srečanje med predsednikom vlade Andreottijem in drugimi predstavniki vlade na eni strani ter predstavniki sindikatov na drugi strani. Na srečanju sta obe stranki dosegli sporazum glede spora med državo in njenimi uslužben-ci (državni upravni uslužbenci, nameščenci pošte in telekomunikacij, nameščenci na železnicah, v bolnišnicah, uslužbenci krajevnih ustanov, šolniki itd.). Podpis sporazuma je preprečil stavko v vsedržavnem merilu, ki je bila napovedana za 21. t.m., če ne bi prišlo do poravnave.
Srečanje se je začelo davi ob 10.15. Predsednik vlade Andreotti je sprejel predstavnike enotne federacije CGIL, CISL in UIL v navzočnosti ministrov Stammatija (zakladno ministrstvo), Moriina (proračun in gospodarsko načrtovanje), Tine Anseimi (delo), Malfattija (prosveta) in podtajnika Bressanija.
DOHA, 16. — Udeleženci petrolejske konference v emiratu Katar so se načelno dogovorili za podražitev nafte v razmerju 10 do 15 odstotkov. Tako je izjavil predsednik konference Abdel - Aziz Althani, šejk in katarski petrolejski minister ob zaključku popoldanskega zasedanja. Konferenca se bo nadaljevala jutri dopoldne, ko bi tudi morala pasti dokončna odločitev o tem, za koliko naj bo od 1. januarja 1977 naprej cena «črnega zlata» višja. Zdajšnja osnovna kotacija znaša 11,50 dolarja za sod.
Današnje zasedanje je potekalo brez petrolejskega ministra Saudske Arabije, šejka Yamanija, ki je, kakor znano, odločno proti takojšnjemu navitju naftne cene in zahteva, naj ostane ta zamrznjena še nadaljnjih 6 mesecev. Z njim sta potegnila še dva druga ministra, velika večina delegatov 13 držav izvoznic nafte, ki tvorijo OPEČ, pa se ogreva za 15-odstotno podražitev. Najbolj trdovraten je v tem smislu iraški petrolejski minister, ki je po popoldanskem zasedanju med tiskovno konferenco kratkomalo zabrusil: «Yamani se bo že spametoval, saj ve, da ima glavno besedo večina!»
Kot rečeno, danes popoldne savdskoarabskega ministra ni bilo, ker je odpotoval v domovino na posvetovanje s kraljem Khaledom. Nekateri vedo povedati, da je slednji navezal stike z iranskimi oblastmi. Kakor koli že. Yamani se je zvečer vrnil v Katar; s kakšnimi namerami, ni znano, dejstvo pa je. kakor zatrjujejo poznavalci arabskih razmer, da se v Doho nikakor ne bi vrnil, ko se ne bi nameraval tvorno pogajati s svojimi dvanajstimi kolegi. To naj bi pomenilo, da je Saudska Arabija popustila, to pa zopet, da bo sprejela podražitev nafte za 10 od sto (za več vsekakor ne).
Saudska Arabija ter Iran pridobita polovico vsega surovega petroleja, ki ga vsako leto navrtajo na območju držav OPEČ.
Kolikor zadeva odnos med petrolejskimi izvoznicami in državami industrializiranega sveta velja omeniti sledeče: po mnenju ekonomistov OPEČ so se cene z Zahoda uvoženih industrijskih proizvodov povišale od septembra 1975 (ko je bil sprejet zadnji sklep o podražitvi surovega petroleja za 10 od sto) kar za 26 odstotkov, torej bi bil 15-odstotni porast cene nafti ne le povsem u-temeljen, temveč nujen; zahodne države, porabnice tekočega goriva, pa trdijo, da ie inflacija dosegla le 10 odstotkov. Industrijske države tožijo, da jim bo podražitev nafte preprečila izhod iz gospodarske krize, petrolejske dežele pa odvračajo, da nimajo namena nositi stoodstotnega bremena za stisko, v kateri se na-haiajo bogati.
Udeleženci katarske konference so se domenili, da bodo del dohodkov od podražitve petroleja namenili posebnemu skladu OPEČ za pomoč državam tretjega sveta, tako da se bo povečal od sedanjih 800 na 1.500 milijonov dolariev.
Pozno zvečer je prišla vest, po kateri je venezuelski minister za petrolejske zadeve Valentin Hernandez najavil, da bo 11 od 13 držav članic OPEČ 1. januarja zvišalo ceno nafte za 10 odst.: drugi dve državi naj bi jo navili samo za 5 odst. (dg)
Afriški voditelj Mugabe na sestanku z Minieem
BEOGRAD. 16. — Delegacija afriške nacionalne unije Zimbabve ŽANU, ki jo vodi generalni tajnik Robert Mugabe, je začela danes pogovore
Sindikalno federacijo so predstavljali Lama za CGIL, Macario in Camiti za CISL ter Benvenuto za UIL.
Kot smo dejali, je prišlo do pozitivne rešitve vprašanja šele pozno popoldne. Okvirni. sporazum pa predvideva okvirno naslednje točke, oziroma rešitve: od 1. januarja letošnjega leta pa do vključno 31. januarja prihodnjega leta se bodo prejemki državnih uslužbencev in nameščencev povišali za deset tisoč lir mesečno. Sporazum predvideva zvišanje trinajste plače za letos v znesku 30 tisoč lir:
od 1. februarja 1977 sp bodo prejemki zvišali za nadaljnjih 15 tisoč mesečno (vsega skupaj torej za 25 tisoč lir), za 15 tisoč lir pa se bo še zvišala' trinajsta plača za prihodnje leto .(skupno povišanje torej v znesku 45 tisoč lir).
Kar pa se tiče pravnega- in gospodarskega uokvirjenja, sporazum
z jugoslovanskimi predstavniki. Srečala se je s predsednikom zvezne konference socialistične zveze Dušanom Petrovičem in z zveznim tajnikom za zunanje zadeve Milošem Mmičem.
Pogovori, med Mugabejem in Petrovičem so se nanašali na razmere v Zimbabveju (Rodeziji) in na napredek oboroženega osvobodilnega boja naroda te dežele. Govorili so tudi o poteku in rezultatih ženevske konference o prihodnosti Rodezije, na kateri je sodeloval tudi Mugabe.
Tudi Minic in Mugabe sta razpravljala o razmerah na afriškem jugu, pa tudi o nadaljnji pomoči Jugoslavije afriškim osvobodilnim gibanjem v njihovem boju za dokončno osvoboditev in neodvisnost Zi-mbab veja.	V. B.
BUENOS AIRES, ì6. — Po podatkih ministrstva za gospodarstvo so cene na debelo v Argentini narasle med lanskim in letošnjim novembrom kar za 399,7 odstotka.
BUENOS AIRES. 16. - Bombni a tentat na sedež argentinskega obrambnega ministrstva je povzročil najmanj štirinajst smrtnih žrtev in nekaj desetin ranjenih: To je samo zadnji .člen krvave verige nasilja, ki je privedlo Argentino na rob državljanske vojne.
Odgovornost za atentat, si lastijo «montoneros», bivša skrajno levičarska frakcija Peronovih pristašev, ki bije neizprosen boj proti fašističnemu režimu predsednika Videle. Bomba je eksplodirala v dvorani, kjer je bila v teku konferenca nekega visokega častnika, zato je tudi število žrtev tako visoko. Mestne bolnišnice so se takoj napolnile, po prvem policijskem poročilu, ki je govoril le o dveh
predvideva te roke: za državne ti-pravne uslužbence bo uokvirjenje začelo veljati s 1. januarjem 1977; popolno izvajanje uokvirjenja z- gospodarskim učinkom pa bo začelo veljati od L januarja 1978. Za poštne uslužbence bo uokvirjenje začelo veljati 1. maja prihodnjega leta, popolno izvajanje z gospodarskimi u-činki pa se bo začelo 1. maja 1978.
Za vse druge kategorije bodo veljali naslednji roki: pravno uokvirjenje od 1. oktobra 1977, njegovo polno izvajanje z gospodarskimi u-činki pa od 1. oktobra 1978. Celotno operacijo bodo 'zaključili s polnim izplačilom 13. plače leta 1-978.
Vlada je izračunala, da bo celotna Operacija stala 900 milijard lir v prvih dveh letih (1976 in 1977) ter 1.200 milijard vsako leto po začetku leta 1978.
Ali je ta sporazum zadovoljil predstavnike sindikatov ter še posebej u-službence' in nameščence vseh ustanov, ki spadajo v okvir državne u-prave? Ko so ga vprašali, če so vse kategorije zadovoljne, je generalni tajnik železniških uslužbencev CGIL Degli Esposti odvrnil: «Vse in nobena».
Z današnjim sporazumom med sindikalnimi predstavniki in vlado se seveda spor še ni dokončno- zaključil, saj bodo morali predstavniki raznih kategorij na terenu oceniti njegovo vsebino ter odgovoriti federaciji do 28. t.m. Šele ko bo prišlo do dokončne ratifikacije, bo sporazum začel veljati.
Današnji sporazum predstavlja kompromisno rešitev, ki. je v mno-gočem bližja vladnim stališčem, kot pa sindikalnim. Vlada je menila, da zahteve sindikatov hudo nadkri-ljuiejo finančne zmogljivosti državne blagajne. Sindikati so med drugim zahtevali povišanja, ki bi znašala okoli 50 tisoč lir za vsakega nameščenca v državni upravi. Nadalje so zahtevali, da bi se izvajanje pravnega in gospodarskega uokvirjenja začelo istega dne za vse kategorije, in sicer s 1. januarjem prihodnjega leta. oziroma (za gospodarski učinek) s 1. januarjem 1978. Vlada na je trdila, da je to nemogoče zaradi za-padanja kolektivnih pogodb v različnih časih.
Kljub temu pa so sindikalni predstavniki pozitivno ocenili doseženi sporazum. Lama je dejal, da je sporazum absolutno pozitiven posebno če se upošteva splošni gospodarski položaj. Generalni tajnik državnih uslužbencev UIL Di Poče pa je poudaril potrebo po reformi struktur in poenostavljenju postopkov v javni upravi. Pozitivno je ocenil sporazum tudi minister Moriino. Predsedstvo vlade je že izdalo poročilo v
mrtvih, pa so si naglo sledila druga, število žrtev pa se je izredno hitro višalo. Zadnje poročilo govori o 14 smrtnih žrtvah, obračun pa ni dokončen tudi zaradi tega, ker je vsaj osem od ranjencev v smrtni nevarnosti,
Atentat naj bi bil zadnji odgovor levičarskih gverilcev na krvavo policijsko represijo v državi. Še v zadnjih dneh je bilo deset gverilcev ubitih: sedem v samem glavnem mestu, trije pa v oboroženem spopadu s policijo v severni pokrajini Chaco. Najhujši atentat pa so gverilci izvedli julija letos v palači zvezne varnostne policije, kjer je zaradi eksplozije bombe umrlo 21 agentov, kakih se-
katerem izraža podobno oceno.
Minister Stammati pa je precej vznemiril sindikalne predstavnike, ker je baje izjavni, da bo treba za kritje novih izdatkov pritisniti na davčni vijak. Vsi sindikalni predstavniki odločno zavračajo poskus, da bi se javno mnenje mobiliziralo proti državnim uslužbencem. V tej zveži pa je menda že določeno, da ne bo prišlo do hujšega davčnega pritiska, ker so bili ti izdatki že predvideni ter jih bo. mogoče verjetno kriti z učinkovitejšo davčno politiko.	• .	' -
Medtem, sporočajo, da se bodo predstavniki federacije CGIL, CISL in UIL srečali ,s predstavniki demokratičnih strank, ki so odgovorni za gospodarsko politiko svojih organizacij. Do srečanja bo prišlo prihodnji torek ob 17. uri. Na sestanku bodo obravnavali predloge sindikalne federacije za premostitev sedanje gospodarske krize.
RIM, 16. — Tudi letos se nam božični in novoletni prazniki naznanjajo z vrtoglavim naraščanjem cen, ki bo doseglo višek v prihodnjih dneh. Draginja se od dneva do dneva zaostruje ne le zaradi skokovite inflacije, ki smo se ji sicer že privadili, marveč tudi zaradi okoliščine, da tovarne in podjetja, pa tudi državnoupravni aparat ravno sedaj delijo toliko pričakovano trinajsto plačo.
Dejstvo, da se le v nekaj dneh denarni obtok neznansko poveča, skušajo trgovci izkoristiti z navi-tiem cen v želji, da bi ob praznikih čimveč prislužili. Samo v Rimu se je te dni denarni obtok zvečal za kakih 130 milijard lir. Trgovske špekulacije utegnejo postati sicer dvorezen meč, kolikor bi lahko kupce odvrnile od nameravanih nakupov raznega potrošnega blaga in trajnih dobrin.
Tega se mnogi trgovci tud: dobro zavedajo, tako so nekatera
demdeset pa je bilo ranjenih. Tudi sam predsednik Videla je malo pozneje, 2. oktobra, le po naključju ušel atentatu v Campo de Mayu, kjer je bemba počila pod govorniškim odrom, na katerem je bil Videla le nekaj sekund prej.
(t.m.)
DUNAJ, 16. — Avstrijo je zajel val hudega mraza. Na Dunaju in v vzhodnih predelih države neprestano sneži, v zahodnem delu Avstrije pa imajo jasno vreme. Temperatura je povsod nizka: v Innsbrucku so danes izmerili kar 20 stopinj pod ničlo.	......
Rodezijski rasisti še naprej prelivajo kri temnopoltih
SALIS3URY, 16. — Med rodezijskimi rasi ličnimi oblastmi in vplivnim nacionalističnim voditeljem, škofom A-belom Muzoreko je nastala hudo trenje zaradi smrti temnopoltega metodističnega duhovnika Elishe Kuwane in njegove žene. Bila sta ubita, in to predvčerajšnjim v zagonetnih okoliščinah.
Muzorevva zatrjuje, da so ju umorili rodezijski vojaki, belci, vojaške oblasti pa zavračajo obtožbo in na-giašajo, da sta nesrečnika padla pod svincem temnopoltih gverilcev blizu mozambiške meje. Smithovi rasisti pripominjajo, da so nedaleč od kraja, kjer sta padla duhovnik in njegova žena, odkrili gverilsko oporišče. Dodajajo še. da so vojaki v poslednjih dveh dneh ubili 11 temnopoltih borcev za osvoboditev Rodezije (Zimbabveja) izpod nacifašističnega jarma.
Muzorewa očita rasistom, da so pred dnevi umorili tudi tri zahodno-nermške katoliške misijonarje.
Upi v čimprejšnjo mirno rešitev rodezijske krize so zaradi odložitve ustrezne ženevske konference na 17. januar zopet skorajda splahneli. Počakati bo treba na rezultate diplomatske dejavnosti predsednika konference, Angleža Ivorja Richarda, ki obišče v kratkem New York, nato pa afriški jug (28. t.m.).
l jihova stanovska združenja že izračunala, da bodo božične kupčije kar za 20 odst. nižje od poprečja iz zadnjih let.
Cene so se že v poslednjih mesecih občutno povišale, tako v prvi vrsti oblačilom (za 20 odst.), obutvi (za 30 odst.) in krznenim izdelom (za več kot 40 odst.). Zaradi tega naj bi ljudje potrošili za obleke, obutev in razne dodatke le deseti del trinajste plače za skupnih 200 milijard lir. «Malo upov imamo, da bi tako veselo trošili za raznovrstna darila in luksuzne predmete, kakor so pred štirimi ali petimi leti!» tožijo trgovci o kandidatih za letošnje božične nakupe.
Z druge strani trgovske stanovske organizacije ogorčeno pobijajo trditve, po katerih naj bi bilo na vtjanje cen pred božičem «modna razvada» ali groba špekulacija. Zanikajo tudi, da bi uilo višanje cen neupravičeno. Na področju prehrane — pravijo — se omejujemo le na take poviške, ki nam dovoljujejo, da se lahko prebijamo naprej in si po možnosti zagotovimo skromen zaslužek. «Pač pa se velikanske vsote denarja stekajo v blagajne lažnogrosističnih podjetij, ki z «mastodontskim» in skrajno vabljivmi prodajnim aparatom razpečujejo za milijarde lir vsakovrstnih artiklov in nam na nelo jalen ter protizakonit način odjedajo zaslužek» se pritožujejo rimski trgovci na drobno in zvračajo krivdo za tale položaj na zmešnjavo in samovoljno ravnanje trgovskih magnatov,
Kaj pa menijo v sindikalnih krogih? Pristojne organizacije osrednjc-sindikalne federacije CGIL - CISL -UIL seveda ostro obsojajo pojav sistematičnega višanja cen in pripominjajo: «Najhujše pri vsem je dejstvo, da se po praznikih cene ponovno ne znižajo, temveč ostanejo na pretirani ravni.» Učinki se opažajo v prvi vrsti v krogih manj premožnih potrošnikov, kakor so delavci in nižji uradniki. Spričo tega so sindikalisti mišljenja, da bi bilo mogoče umetno predpraznično višanje cen poleg z drugimi sredstvi preprečiti ali vsaj znatno zavreti tudi z drugačnim načinom izplačevanja uslužbencev, in to zlasti, kolikor zadeva «trinajsto». Te ne bi smeli plačati v celoti decembra, temveč po obrokih skozi več mesecev. Nadalje zahteva sindikalna federacija preosnovo mehanizma za nadzorstvo nad cenami in tarifami in med drugim še preustroj državne ustanove za tržne posege AIMA, katere delovanje ni v skladu s potrebami in zahtevami porabnikov, temveč koristi predvsem špekula ciji. (dg)
Koliko
je petrodolarjev
(Nadaljevanje s 4. strani)
zaCijam, ostalo pa gre v najrazličnejše sklade in naložbe.
iz gornjega sta razvidni dve dejstvi. predvsem to, da se «višek» iz leta v leto manjša. Z druge strani pa je očitno, da iz leta v leto narašča količina petrodolarjev, ki se steka v ZDA. Leta 1974 je odšlo čez Atlantik 22 odstotkov petrodolarjev iz «viška», lani 32, letos pa doslej že kar 44 odstotkov. Iz Velike Britanije j?a dolarji spet uhajajo: saj smo rekli, da so ietos odnesli iz Velike Britanije 800 milijonov dolarjev.
In kam gredo dolarji? V začetku
(Nadaljevanje s 1. strani)
lovanja ob l. eji, po londonskem sporazumu, predstavljajo obdobje močnega dozorevanja, do katerega sta delavski razred in študirajoča mladina prispevala odločilno.
Tako so tudi dozoreli časi, ko je tržaško mesto trezno sprejelo osimski sporazum.
Cuffaro ni zanikal obstoja negodovanja in nasprotovanja, oziroma- pomislekov med Tržačani za enega izmed delov gospodarskega sporazuma, ki predvideva industrijsko cono na Krasu. Toda gospodarski sporazum predstavlja perspektivo za celotno severovzhodno Italijo, Furlanijo, Goriško in Tržaško, ki bo s predvidenimi infrastrukturami končno povezana s svojim naravnim gospodarskim zaledjem.
Industrijska cona na Krasu je doslej prva take vrste, razumljivo je torej, da c- o njej veliko govori in piše. Izbira kraja, kjer naj nastane, je bila več ali manj pogojena za”adi pomanjkanja razpoložljivih področij na sicer majhnem tržaškem ozemlju, vendar ne zanikamo dejstva, da je njena lokacija problematična. S tem v zvezi je vsaka drugačna rešitev dobra, če bo izšla iz prijateljskega dogovora med podpisnicama sporazuma. Končno je o-simski sporazum le približno določil ozemlje, na katerem naj se cona razvije. Pri preverjanju, toda samo
smo omenili naložbe libijskih petrodolarjev v družbo Fiat. Gre za čedno vsoto, ki pa se ne more kosati z neprimerno večjimi vsotami, ki so jih države članice OPEČ naložile drugod po Evropi ter po ZDA. Kuvajtska vlada je na primer odkupila 14,6 odst. glavnice zahodnonemške družbe Daimler Benz. Iranska vlada je odkupila 25 odst. glavnice družbe Fried ter 25 odstotkov velikega Kruppa v Bochumu. Tu imamo tudi že nem-ško-iransko trgovinsko banko iz Hamburga, ki je za 25 odst. lastnica delnic nekega drugega zahodno-nemškega podjetja. Ista banka se je polastila 50 odst. glavnice Per-lit, itd., itd.
Na Angleškem, kot poročajo iz raznih virov, izvoznice nafte kupujejo predvsem zemljišča v najbolj kvotiranih mestih in mestnih področjih. V Ameriki pa so naložbe najrazličnejše, saj kupujejo izvozniki nafte delnice velikih družb, cele banke ali tudi nebotičnike.
Za konec kratke zanimivosti:
Mnogi ekonomisti so se v začetku «eksplozije» tega bogastva spraševali, kam bodo bogataši, ki so obogateli čez noč, razmetavali denar in so ugotovili, da je tega manj kot je bilo pričakovat; in da v nekaterih državah članicah O PEC zelo gospodarno ravnajo z novim bogastvom. Toda preveliko bogastvo ima tudi svoje negativne posledice. Neka «princeska» iz Katarja, iz manjhne deželice ob obali Perzijskega zaliva, iz mesta Doha, kj je bilo do pred nekaj leti preprosto ribiško naselje, si je naročila v Parizu draguljev v vrednosti 2 milijard in pol lir. Neki saudski «knez» je prav tako v Parizu naročil 80 zlatih ur z dra gulji, ki jih je poklonil svojim 80 gostom, ld jih je bil povabil na kosilo. Neki arabski šejk je za svojega lovskega sokola naročil zla to verižico s 3.000 briljanti, za kar je plačal 500 milijonov lir. Neki dvor ob Perzijskem zalivu je naročil pri neki znani angleški družbi namizni servis sicer iz alpake, toda sestavljen iz 51.000 kosov. . .
v fazi izvajanja že ratificiranih sporazumov, lahko sodelujejo zdrave sile znanosti in kulture, predvsem na tržaški univerzi. Ne smemo namreč pozabiti, je dejal Cuffaro, da je ta cona predvidena v skupno korist in jo bosta podpisnici v tem smislu tudi uresničevali. Tudi na jugoslovanski strani so občutljivi za ekološke. in druge probleme in je torej razumljivo, da bosta sosedi znali najti skupen jezik. Raziskave, znanost in preverjanje ob splošnem sodelovanju krajevnih dejavnikov naj torej pokažejo, katera je najboljša rešitev.
Lahko bomo našli tudi druge rešitve, je nadaljeval Cuffaro, tudi zato, ker bi se v daljši perspektivi labko dokazalo, da je 15 kvadratnih kilometrov proste cone premalo, če bi pobuda uspela. Lahko bi se torej izognili preveliki koncentraciji industrijskih pobud na enem samem področju in razširili normativ skupnih con na druga obmejna področja v naši deželi.
Vemo, je dejal Cuffaro, kako odgovorno in resno se Jugoslovani ukvarjajo s temi problemi in zato tudj ne dvomimo, da bo mogoče najti pravilno rešitev.
Cuffaro je nato posvetil zaključni del svojega posega vprašanju slovenske manjšine v Italiji.
Kakor se vlada obvezuje glede ostalih pobud, ki jih predvideva sporazum, tako je važno, da se obveže tudi glede tiste točke ki določa najvišjo možno zaščito slovenske narodne manjšine in to nikakor ne samo na področju, kjer je doslej veljal londonski memorandum, pač pa na vse dele slovenske narodne skupnosti v Italiji. V enaki meri morajo biti zaščiteni v videmski, goriški in tržaški pokrajini, ker je sedanja praksa različnega ravnanja ustavno nedopustna. Vlada mora zajamčiti najvišjo možno zaščito, se pravi globalno zaščito (tu je Cuffaro polemiziral z Belcijem, čeprav ga ni imenoval, v zvezi s pojmom «postopnosti» manjšinske zaščite) slovenske manjšine. To pa pomeni, da mora zajamčiti rabo slovenščine v izvoljenih organih naše dežele, samostojnost slovenske šole (kateri naj se omogoči razvoj manjšinske specifičnosti pouka in povezavo z narodno matico), neoviran razvoj kulturnih pobud in končno gospodarski in gmotni razvoj, vključno s kvalificiranim zaposlovanjem, brez katerih bi vsaka enakopravnost bila zgolj teoretičnega značaja.
Ves ta skupek ukrepov v praksi pomeni globalno zaščita manjšine. To pa je preizkusni kamen italijanske demokracije, je vzkliknil Cuffaro. Tu je komunistični poslanec o-menil tudi položaj Italijanov v Istri in na Reki ter skupek ustavnih in drugih norm, ki sta jih s tem v zvezi uresničili socialistični republiki Slovenija in Hrvaška. Tudi Italijanom iz Istre je treba omogočiti in olajšati brez vsakršnega vmešavanja razvoj odnosov z narodno matico. Samo tako bodo lahko narodne manjšine na tem območju zaživele in uresničile svojo vlogo povezovalca med sosednimi in prijateljskimi narodi.
Predvidevanja
novopečenih
hiromantov
RIM, 16. — Ob pol treh popoldne, ko je večina poslancev še sedela za obloženimi mizami gostilu okoli Montecitoria, ali v samopostrežni restavraciji v pritljičju zabornice. je predsedujoči dal besedo radikalnemu poslancu Giacintu Pannelli (z umetniškim vzdevkom «Marco»), Radikalni zvezdnik je bil očitno sekiran, toda to ni ganilo pre bednika. Pannella je tako pred devetimi poslanci v prazni dvorani lahko dal duška vsem svojim retoričnim domishcam. Povedal je. da radikalcem še ni jasno, kako bodo glasovali v zvezi z ratifikacijo italijansko-jugoslovanskega sporazuma, ker se pač strinja z definicijo meje. V isti sapi je tudi dodal, da je po njegovem politično bistvo osimskega sporazuma v njegovem gospodarskem delu in ne v definiciji meja. Glede gospodarskega dela pa so radikalci
odločni nasprotniki sporazuma. Kako bo torej glasoval? Bog vedi. Vsekakor pa je iz Pannellovih ust zbornica spet izvedela, kakšna pošast se bo naselila na Krasu. Spet se tu govori o megalopolisu, vendar je Pannella izračunal (k sreči je pri tem jemal študije Piccolovih pisem nekoliko bolj previdno), da se bo na Krasu naselilo samo pol milijona ljudi. Poleg revnega Trsta bo na tri kilometre razdalje (ni tiskovna napaka, rekel je prav tri kilometre), nastalo ogromno mesto, v katerem bo mrgolelo Bosancev. Črnogorcev, Slovencev... skratka črne delovne sile, ki jo bodo izkoriščale multinacionaine družbe. Ubogi Tržačani tega niso sicer vedeli, toda za osimskim sporazumom je «ameriška stranka», kot jo imenuje Pannella, ki je na Krasu zavohala svoje interese, Jugoslovani pa so nasedli v svoji naivnosti.
Nekoliko bolj previden je bil demo-proletarski poslanec Gorla, ki je poudaril, da njegova stranka podpira politični del sporazuma, nasprotuje gospodarskemu. Pri tem je dodal, da se bodo poslanci DP vzdržali glasovanja, če zbornica ne bo sprejela njihovih popravkov. Kakšna pa je bodočnost Trsta in Krasa po mnenju demoproletarcev? V mešani coni se bo zgodilo nekaj nezaslišanega. Iz branja osimskega sporazuma je namreč Gorla prišel do zaključka, da bo industrijska cona lovišče zahodno-nemškega kapitala, kateremu se bosta morali italijanska in jugolovan-ska brezpravna raja uklanjati. To pa zato, ker bo tam veljal nemški zakon o delovnih razmerjih, ki je strog in krivičen. K sreči so jugoslovanski delavci na to pripravljeni, saj se že sedaj množično izseljujejo v Zahodno Nemčijo, potem pa jih bodo preusmerjali nekam proti Sežani.
Misovec Nicosia pa se je dobesedno pačil in krivenčil voj obraz, ko je govoril o slovanski požrešnosti, ki se bo okrepila v trenutku, ko bo na Krasu zraslo to ogromno več stoti-sočglavo mesto.
Ne bomo na koncu pozabili še tega, da se igra s klobukom nad 60 tisoč podpisi v Trstu še vedno nadaljuje. Misovci in radikalci priznavajo, da so podpisovali, vendar odločno nasprotujejo integralni prosti coni. Demo-proletarec pa je dejal, da njegovi pristaši niso podpisali in se z integralno cono ne strinjajo, češ da je potrošniška.
Prosim, naj nam odpustijo, če jim ne bomo v svojih poročilih natresali vseh predvidevanj, ki jih novopečeni hiromanti v zbornici razlagajo v zvezi z razsulom Jugoslavije «po Titu», ki se giblje od verjetnosti sovjetske zasedbe tja do Krasa (misovec je mnenja, da bi tedaj iz proste cone ob Sežani obbkovali novo Svobodno tržaško ozemlje), pa do verižnega razkroja celotnega vzhodnega bloka, ko bi Italija morala izkoristiti priložnost in zahtevati nazaj vse, kar ji je bilo odvzeto po prvi svetovni vojni.
St. S.
Delegacija LR Kitajske na obisku v Jugoslaviji
BEOGRAD. 16. - Na prijateljski obisk v Jugoslavijo je danes prispela delegacija prijateljstva kitajskega ljudstva. Vodi jo eden od veteranov kitajske revolucije in vidnih osebnosti kitajskega političnega življenja či-Pengfei. Od leta 1971 do 1974 je bil kitajski zunanji minister, zdaj pa je generalni tajnik stalnega komiteja vsekitajske narodne skupščine. Med obiskom v Jugoslaviji, kjer se mudijo kot gostje socialistične zveze, se bodo kitajski predstavniki, kot napoveduje Tanjug, srečali s številnimi vidnimi političnimi osebnostmi Jugoslavije. Obiskah bodo tudi Črno goro in Vojvodino.
Seja CK UIL
RIM, 16. — S poročilom zveznega tajnika Torda o organizacijskih vprašanjih se je danes popoldne začelo zasedanje centralnega komiteja UIL. Generalni tajnik Benvenuto je bil danes zadržan v palači Chigi zaradi sindikalnega spora javnih uslužben-' cev in bo zato svoje glavno poročilo podal jutri zjutraj.
ZERIAU
TRST - TRADICIONALNO POHIŠTVO TEL. 37-838
CORSO ITALIA
TRST - UL. S. LAZZARO 1 • TEL. 37-838 faclljj SfiOp
imiuinimiii i mimi umi im iiiiiiiiiiiiinmiiiniin»iriiiniiimi»i muniti iiiiiiinnimi m
S KONFERENCE PETROLEJSKIH MINISTROV 0PEC V D0HI
PETROLEJ SE PODRAŽI ZA 10-15 ODSTOTKOV
Minister Saudske Arabije Yamani do zadnjega proti podražitvi in za šestmesečno zamrznitev cene
«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiHiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiituiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
S procesa Panzieri - Mantakas
Današnja sodna obravnava na rimski poroti proti Fabriziu Panzieriju, ki je z izginulin Alvarom Lojaconom obtožen umora misovskega aktivista grškega porekla Mikisa Mantakasa februarja lani, je bila posvečena zasliševanju manj pomembnih prič. Vzdušje ni bilo napeto. Proces se bo nadaljeval v torek. Na sliki (telefoto
ANSA) Fabrizio Panzierj med karabinjerjema
lllllltllllllllllllll II II III Mlllllllll II II lili lili lllllll’il II III lil Ulili llllri lil llllll lili" "il (lili lllllllllllllllllllll lllllllll llturilllllllll UHI lllllllll lllll llllll III llllllll II IIIIIIIIIIIIIIII
ARGENTINA NA ROBU DRŽAVLJANSKE VOJNE
14 mrtvih v bombnem atentatu na sedež obrambnega ministrstva v Buenos Airesu
luiiHiiuiiiiiiuiiiiiiiHuuuiHiiiiHHUiiiHiiuiiHiuiiiimiiiiHiiHiiiHiHUHiiiiHiiiimmuimiuiimiiiiiniimiiiiHiiiuimuHiiiHiuiiiiiiumiiumiiiiimimiiiiimmii
ZARADI TRGOVSKIH ŠPEKULACIJ IN S «TRINAJSTO» POVEČANEGA DENARNEGA OBTOKA
Božični prazniki v znamenju vrtoglavega naraščanja cen
Oblačila so se podražila za 20 odst., obutev za 30 odst. in krzneni izdelki celo za 40 odst. - Italijanski trgovci črnogledi: kupčije naj bi se skrčile za 20 odst.