15. številka. Ljubljana, v petek 19. jannvarja. XXVII. leto, 1894 Uhaja t sitk dan avetier, izimfii nedelj« in praznike, ter velja po po? ti prejeman za avbtro-ogerske deželo za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden eaeioc l gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znafia. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po f> kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrst tiska Dopisi naj se izvole frank i rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni Stvo je na Kongresnem trga št. 12. upravnifitva naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Volllci! Volilna komisija za trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani je, kakor smo že javili, razpisala volitve. Te se bodo vršile z ustnim glasovanjem ali osebnim oddajanjem glasovnic rtlie 31. fanu-varja v mestni dvorani Ljubljanski. Oni volilci pa, kateri nočejo ustno voliti, ali osebno oddati glasovnic 3 1. j a n u v a rja volilni komisiji, naj zadnji čas do 29. januvarja na deželi c. kr. okrajnemu glavarstvu, in v Ljubljani mestnemu magistratu pošljejo glasovnice z izkaznico v r ed. V glasovnici morajo tisti trgovci in obrtniki vpisani biti, katere volilec voli, in glasovnico mora tudi volilec podpisati. Glasovnice se smejo odprte ali zapečatene odđati ali odposlati. Ako so zapečatene, je treba, da je tudi zunaj napisano volilčevo ime. Ako imajo ženske same v svojih rokah kako trgovino ali obrt, voli v njih imenu opravitelj njih trgovine ali obrta, in mora tedaj on podpisati glasovnico in tudi še pripisati besedo „ opravitelj ■. Pošljejo se pa glasovnice c. kr. okr. glavarstvu po pošti, poštnine prosto, ali pa po posebnih poslih ali po županstvu ali pa se dajo c. kr. davčnemu uradu, da jih pošlje c. kr. okr. glavarstvu. Po dogovoru z mnogimi udeleženci se priporočajo za volitve v trgovsko in obrtniško zbornico čestitim volilcem naslednji gospodje: 1.) Trgovcem I. in II. volilnega razreda, kateri dobe rudece glasovnice: Fran Hren« trgovec z lesom, veleposestnik v Ljubljani; Ivan Pcrdttll, trgovec in posestnik v Ljubljani; Fran Ks. Souvail, trgovec in posestnik v Ljubljani. 2. ) Trgovcem III. volilnega razreda, ka- teri dobe višnjeve glasovnice: Alojzij Lonček, trgovec v Ljubljani; TomaŽ Pavšler, trgovec z lesnim blagom, posestnik v Kranji. 3. ) Obrtnikom II. volilnega razreda, ka- teri dobe bele glasovnice: O ros I rt v Dolence, voščeninar in posestnik v Ljubljani; Janko Kersnik, lastnik žage in veleposestnik na Brdu; Josip Rebek, ključavničar v Ljubljani; Feliks Stare, lastnik žage in veleposestnik na Kolovcu; Filip SlipailČIČ, stavbeni mojster, posestnik v Ljubljani; Jernej Žitnik, čevljar in posestnik v Ljubljani. N&rodni volilni odbor. Odločilni korak. V deželnega zbora isterskega seji dne 13. t. m. čital je predsednik slovenskc-hrvatakega kluba posl. S p in C i ć to-le velevazno izjavo: Visoki dež. zbor! Ker ae v stenografična ia-vestja tega visokega dež. zbora ne postavlja niti ono, kar govore poslanci tega dež. zbora v hrvatskem ali slovenskem jeziku, torej v jeziku večine prebivalstva v tej kronoviui, niti ono, kar spišejo bodi kot predlog, bodi kot interpelacija; ker ae a tem očitno krši določba § 42. deželnozborskega poslovnika, glasom katerega je v stenografična uvestja postaviti popolnoma vse, kar se je govorilo in storilo v deželnozborakib sejah, kakor tudi določba § 41. istega poslovnika glede na zapisnike o aejah; ker so ae v izveBtja in v zapisnike o sejah postavile krive navedbe, dočim se proti določbi § 39 deželnozborakega poslovnika niso n ti v izvestja niti v zapisnike postavili storjeni popravki; ker je neka zasebna stranka tožila poslanca Matka M a n d i ć a zaradi govora, govorjenega v deželnem zboru in tiskanega v „N a š i Slogi4', češ, da je njegovo trditev, da je dotični govor v deželnem zboru govoril, postavilo visoko deželno glavarstvo na laž, potrdivši a svojim dopisom z dne 20. marca 1893, At. 1586, da dotičnega govora ni v sten o Grafičnem zapisniku* ter je valed tega za poslance, govoreče v tem deželnem zboru v hrvatskem ali slovenskem jeziku* pravo poslanske imunitete povsem brez koristi in brez veljave; ker c. kr-miniBterstva iz steoograhčnega izvestja ne morejo doznati vsebine govorov, govorjenih v hrvatskem ali slovenskem jeziku, kakor na pr. pred kakimi dvema leti c. kr. poljedelsko ministerstvo ni moglo izvedeti za neke govore, izrečene v tem deželnem zboru; ker valed rečenega nezabeleževanja hrvatskih in slovenskih govorov, predlogov in interpelacij ni mogoče, da se v zmislu § 40. deželnega pravilnika za Istro Nj. Velečanstvo, naš premilostni ceBar in kralj ne more točno in popolnoma informovati o deželnega zbora delovanju in ker je c. kr. vlada zastopana v tem deželnem zboru po odločnem pristašu in bivšem članu jedne diželnozborske stranke, proti katerega pristranskem in hrvatskemu narodu sovražnem postopanji je bilo opravičenih in utemeljenih pritožeb, kakor svoj čas v dalmatinskem, tako v novejšem času v tem deželnem zboru — kakor na pr. dne 21. avgusta 1883, dne 5. decembra 1887, dne 12. marca in dne 13. septembra 1892 — in v državnem zboru — kakor na pr. v seji due 20. februvarja 1892 in dne 21. marca in 28. novembra 1893 — do katerega valed tega na hrvatski in slovenski strani ni mogoče imeti nikakega zaupanja, zato izjavlja podpisanec svečano v svojem imeni in v imeni svojih tovarišev v tem deželnem zboru: dr. Antona D u k i ć a , Frana F lega , Slavoja Jenka, dr* Matka L a g i n i e , Matka M a n d i ć a , Dinka S e r-šiča, dr. Andreja Stangerja in dr. Frana V o-I ari ca, kateri ao ga v to nalašč pooblastili, da je njemu in njim nemogoče, sodelovati UBtmeno pri razpravi o pojedinih predmetih v tem deželnem zboru in stavlja sledeči nujni predlog: 1. rjaj se v zmislu jasnega besedila poalovnika (§§ 42, 41) govori, predlogi in interpelacije, govorjene oziroma spisane v hrvatskem ali slovenskem LISTEK. W e r t h e r. (Srbski spisal L. K. L a z a r o vi ć. Preložil J. P. Planinski.) (Dalje.) In a temi besedami, ki ae niso niti malo tikale govora gospoda N^dića, napoti se v gostilno, kjer 8e je hranila večina gostov. Pred gostilno so že sedeli in poatajali gladni gostje. Vsi so pohajkovali, nihče ni nič delal, le odvetnik Nestor ae je igral z novimi kartami in potegnil na zahtevauje časi po štiri ase, čaai po Štiri fante. Nebu je rdelo na zapadu, a solnce je bilo videti nekako trudno, veliko in ravnodušno, kakor obraz tistega godca tam, kateri bo po večerji sviral na klarinet. Na široki cesti leži prahu za pest na debelo in na njem, rekel bi, aanjave kolovozne brazde. Po malem brdu navzgor leze voz s pleteno streho, na njem pa rožljata zavornica in coklja, ki visita ob verigi na sori. Trudni gostje zvedavo pogledujejo na nove potnike in cela druščina nekako oživi. Radovednost in ničevi razgovori, intrige, kartanje in ljubavni prizori, to je poglavitna stsar vsakih toplic na avetu. Naj pride le jeden novinec, takoj poizvedujejo po njem. Bodi ai to ali ono v javnem življenji, najdlje v štiriindvajsetih urah ae bo vedelo, kaj je, odkod je, ali je oženjen, koliko mu je let in koliko ima plače, ali karta itd. In če Bta mu vnanjost in stan brez vsakeršnega pomena, rekli mu bodo tudi po štiriindvajsetih urah „oni a preklano ustnico", ali „tista s psičkom*. Ni torej čudo, ako je vsa publika, dasi je bilo javljeno, da večerja čaka, ostala na planem, da vidi nove potnike. Izpod strehe izplazi se človek, visok, suh, malo zaokroženih obrvij, čmernega čela, kateremu utegne biti morda petintrideset let. Namesto na vago stopi z nogo na branovlek, omahne naprej, ae odbije z roko od koujevega križa in skoči prav nespretno na tla. — Drži se! vzklikne Košutič tako, da ga je Bamo najbližja okolica mogla slišati. Hkratu se jame sladko smijati in ozirati, ali mu bo kdo pomagal. Toda radovednost je carevala na vseh licih in njega dovtip je propal. GoBpod, kateri je skočil iz voza, pomoli svojo roko 8 črno rokavico pod streho, in ob to rokavico se nasloni druga iz voza, imena in mala. Gospod privzdigne nekoliko roko in jo trdno drži. Za rmeno rokavico se pomoli cela roka, koj potem pleče, glava, drugo in hipoma se prikaže celi Božji stvor, na videz ženska. Ne vem, kako bi jo opisal? Labko jo gledaš po veti dan, in zopet, da te kdo vpraša, ne bi mu vedel povedati, kakošna ji je glava, kakšen nos, kakšno lice! Le oči! Te črne, na pol odprte oči, iz katerih neprenehoma odseva Banjavo hrepenenje po nekem nebeškem snu. Samo pogledaš jih, in pred teboj izniknejo kakor iz tal Sarkije*), jatagani, besni konjiči, ki nosijo v druge kraje v naročji junakovem lepe deklice, mandolinate *), handžarji, dvoboji, in vsa ona čudesa, ki se pripovedujejo v južnih povestih. Ako si mladenič in junak, ti je nekako žal, da je minula vitežka doba, ter ti ni bilo usojeno, da opašeš meč ali da se zarOd š. Za takšne oči ae je Šlo v muke, zanje ae je lila kri, gubila čast in izdajala domovina. Ta ženska je vzbudita toliko pozornosti, daje malokdo videl dekletce tako kakih sedmih do osmih let, katero je tudi izstopilo iz voza. Celo ženski gledalci so ae tako zagledali, da jim ni bilo videti na licih niti sledu zavisti. Poročnik Vasiljevič ne more strpeti, da celo v udovioi prisotnosti ne bi dal duška svojemu divljenju, katero se je končavalo i besedami: — Ali te uči! Čista arabska kri! Udova ga je malo po strani pogledala. Ku- *) Neka vrsta tambur. Prel. prip. jeziku beležijo v atenografiČoib izvestjih iu v zapi-Bnikih o sejah tega deželnega zbora; 2. naj se pozove cea. kr. vlada, da ae v tem deželnem zboru da zastopati po nepristranski, ne strankarski in obema narodoma v deželi jednako prijazni osebi, kateri bi zaupal ves deželni zbor, ne glede na narodnost in na stranko. V Poreču, d"8 13 januvana 1894 Vekoslav Spinčić, narodni za stop. kot predsednik hrvatsko-slovuuakega kluba. Isteraki slovanski poslanci storili so a t> izjavo odločilni korak in radovedni smo, dosežejo li tirjano svoje pravo ali ne Deželni zbor kranjski. (V. seja dne 19. januvarja 1894 ) Ob '/aH ari otvori dež glavar De tel a sejo koustatujo^ sklepčnost zbornice. Ko se je prečital in potrdil zapisnik zadoje seje, izruče se došle prošnje dotičnim odsekom, da poročajo o njih. M»j njimi je tudi prošnja dram. društva, da bh mu dovolijo za bodočo gledalsko sezono po tri slovenske predstave na teden, katero je izročil poslanec dr. Tavčar. Ittotako se izreče poročila dež. odbora (pril. 38—41.) dotičnim odsekom. Posl. Š u k I j e uteinel|Uje svoj samostalni predloK, zadevajoč delež dežel pri prihodkih novega osebnega dohodninskega davka, glaseč ae : Slavni deželni zbor naj skleue : Razmotri vat i vprašanje, je-1 i način, po katerem namerava vladna predloga o direktnih personalnih davkih (državuozb. pril. 380) urediti dotične deleže posameznih dežel (§ 271), primeren za vojvodino Kranjsko ter ugoden deželnim tiuancatn? V daljšem govoru poudarja veliko važuost preosnove direktnih davkov, ki je ne samo potrebua nego naravnost neizogibna. Sedauia davčua sistema ima mnogo dedostatkov. Navaja, da je uravnava direktnih davkov v pruskem kraljee.tvu uzorna in cit ra izrek finančnega ministra M quela. Davki naj se odmerjajo po davčni možnosti. V mnogih slučajih država jako nejednako postopa proti jiosauiičuim davkoplačevalcem. A tudi davčua morala davkoplačevalcev je slaba, dokler davkoplačevalci ne vedo natanko, kaj jih čaka. Na prvi pogled je ponudba finančnega ministra ugodna. Davčno vprašanje je jako težavno in delikatno. Niti približno ne znamo, koliko bi utegnila vreči nova doklada. Navaja nekatere številke in dostavi, da so se čuli v državnem zboru prav resni pomisleki, kar razjas-njuje z izgledi iz raznih avstrijskih dežel, koliko plačujejo davkov. Kot odškodnino za ves osebni dohodninski davek, ki ga prepustimo vladi, zahtevajmo primeren delež od realnih davkov, v prvi vrsti od gruntu h Otj bi se b l deželni zbor nekaj mesecev preje sešel, ne bi bil govoril o tem predmetu, zdaj pa se je situvacija premeuiia iu ko mu zdi čas ugoden. Nasvetuj^ kouečno, naj se predlog izroči odseku 7 članov. Posl. Klun predlaga, naj bode 8 članov. Posl. baron Schvvegel pa 9 č!anov, s katerim predlogom «•• striuja tudi poal. Šuklju. Voiitev odseka ue bode vršila koncem seje. tanić se ju lokavo nasmehnil, a Košut,ć je že jel pripovedovati o neki ženBk>, zaradi kateie so se trije ubili, in sicer prvi s samokresom, drugi z nožem, a tretji se je zadavil. Janko pa prebledi in vzdrbti, ko uzre to žensko. Src? mu prične liti in v grlu ga jame še-getati in da.it . Naglo se pomakne za gostilničin steber, odkoder zgine kakor bi treni). Htt v svojo aobo, zakieue d.eri, sede na posteljo, zamiži in še roko pomakne na oči, in potlej: Uzre jo majhno, tolikšno, ni ji bilo niti pet, gest let. OkolU glave si je privezala bel robec, iz kateregu ji zro licu, kakor iz okvira. To je bila ona, zaradi katere je kot di|ak v velikem mestu tolikokrat v mraku deval roko ua oči in se izročat mislim, polnim hrepenenja, kateremu ni bilo osnov ni kru.a ni konca, kakor tisti melanholiški ariji, katera mu je .z lajne v odlomkih udarjala na uho skozi odprlo okno, preti gavana po ropotu vozov in vrvenji velikega mosta. To je bila ona; kateri je on nekedaj »poklonil* kos zemlje, ograjene s količki, katero sta ona dva imenovala „livada", in vanjo zabodeno vrbiuo vejico, kateri sta onadva rekla ,grra". To je ona, pred katero se je on nekedaj hvalil, kako je z dvema bučama Ive Vukičav ć* pre-pluval Savo — dasi tako prav za prav ni bilo — Poal. Kr»nik predlaga, naj ae temu odseku izroči novela k agrarskemu zakonu, kar ae vzprejme. Posl. baron Scbwegel poroča o proračunu bolniškega zaklada za I. 1894 in glede pokritja atavbinskih stroškov za novo bolnico v Ljubljani. Finančni odaek predlaga: Redna potrebščina bolniškega zaklada ca 1. 1894 se proračuni z 79 959 gld in redno pokritje b 16 655 gld., prunamkljej 62.304 gld. je torej pokriti is deželnega zaklada. Glede izredne potrebščine in glede stroškov za zgradbo deželne bolnice, ki se bode dogotovila tekom tega leta, so stroški za bolnico in za hiralnico bili proračunjeni na 573 000 gld. in bode iz deželnega zaklada po odbitih prispevkih bolniškega zaklada z 128 000 gld., kranjske hranilnice z 80 000 gld , mestne občine Ljubljanske b 36000 gld., je ostanek 329.000 gld. pokriti iz deželnega zaklada. D.ilie naj deželni odbor skrbi, da se izdela natančni stavbinaki račun za bolnico in hiralnico, iz katerega bodo razvidne rinanei.elne transakcije za zgradbo in instalacijo teh dveh zavodov in d« se tekoči račun vsako letd predloži deželnemu zboru, da ga vzame na znanje. Izredna potrebščina bolniškega zakladi za I. 1894 se določi na 473.000 gld. in se pokrije s prispevki bolniškega zaklada, kranjske hranilnice in mestne občine Ljubljanske, skupaj 244 000 gld. in z vsoto 229 000 M deželnega zaklada. ' Posl. Klun naznanja svoje in somišljenikov stališče in pravi, da se ne strinjajo s predlogi. Proračun se potem odobri po predlogih finančnega odseka. Potem se je rešila dolga vrsta raznih prošeuj. Konec prib.) Politični razgled. Notranje dežele. V L i ubijan i, 19. januvarja. Pravila »opet* „Omladino". Iz zaslišavanja zatoženca Zieglhoferja je Še omeniti, da ni hotel izpovedati, kam je od njega nabrani denar za Ki ževo rodovino. Zatoženec Vaj gert, brat liubunke umorjenega Mrve, je izjavil, Ua He čuti nedolžnega, da nt pobjal oken redakcije „Hlasa Naroda**, in da ni bil član nikakega tajnega društva, ker je samo inejnarodeu HocijalUt in dru-u»'«a nič. Tekom zaslišavanja odobril je Vajgert is rečno, da je njegova sestra Mrvi vzela njegovo he-U ?,ihco in jo izročila dr. H Toldu ter tako pripomogla, da se je pokazalo, da je bil Mrva agent provocateur. Pri vćerajšaji razpravi bili so navzočni tudi mlado »'eški poslanci dr. Krima'. Sokol, Vaclav Janda in Hf.v.novskv Zagovornika zatožencev Vaigert in Tuček sta zahtevala, naj se zatožba proti njiju kl j »otima umakne, ker je zatoženec Faifar priznal, da je on jedini storilec. Predsednik je opominjal novinarske poročevalce, naj poročajo povsem objektivno in potem zatoženca Zieglof-rja vprašal, če pripozna, da je iz zapora poslal svoji materi list, v katerim prosi svojega očeta in hišnikovo ženo, naj krivo pričata. Ta list so pazniki zasačili, predno je prišel adresatinji v roke Državni pravdnik je takoj proti Ziegelhoferju dvignil zatožbo radi poakušene goljufije. Potem ae je začelo zsslišavanje 20 let starega odvetniškega pisarja Vaclava Č i ž e k a Ta je priznal, da je bil član „Omladine" in popisal organizacijo, tendence in zveze tega društva, točno tako, kakor zatožoica. Izid kako je na beanem ujčevem konji preskočil plot — a to je Se manj bilo. Prod njo se je on nekedaj bahal, kako pojde na vojsko, kadar doraate do vrha, in kako bo sekal Turke, kakor kristavec na vrtu. Ona se mu šegavo nasmeje: „A kaj boš, če te udari puška ali sablja?" „Nič!" „To te bo bolelo I* „Naj me!" „Pa se boš jokali" »Kaj jaz?" Vzame iz Žepa svojo britvico, zahode si jo v stegno in koraka m ino nje s ponosno glavo. Ko ona uzre kri na npga svitlih hlačah, zakriči in omedli, a on v ekstazi hodi v jednomer mimo nje, dokler naposled tudi sam ne omahne in se ne zgrudi tik nje. Od-tintibdob mu je ona prav vse verovala in vsa se mu vdala, tako, da jo je neki dan, ne da bi bil koga kaj vpršal, odvel seboj v komedijo. Tedaj mu je bilo že trinajst, a nji oBem let. Kako se je ona tedaj zaupno izročila njega varstvu in se gnetla za njim skozi kopico drugih otrok pred vhodom! Ali ko ona vsa ponosna sede tik njega na klop in se oba izročita temu največjemu uživanju — tedaj ujega oče ves rdeč pribiti iu sredi predstave odvede oba domov, držeč njo za roko, a njega za uho. Cel teden dnij ga je prijemala ona s svojo ročico za tisto uho in ga izpraševala: „Ali te boli?" In glej, sedaj se mu zazdi, da ga ouo še boli! (Daljo prib.) javil je tudi, da je slišal, da sta se mladočeška poslanca grof Kounic in dr. Kaizl udeležila nekega shoda „0mladine" in da je mladočeška stranka ponudila mejnarodnim socijalistom 100 gld. podpore, da io podpirajo v boju za splošno volilno pravico. Za CiŽekom je bil zaslišan novinar Jaroalav Veselj. Njegove izpovedi ao brez vsako važnosti. Koncem dopoludanske obravnave ao pazniki zaprte satožence na hodniku preiskali in jim odvzeli svinčnike in beležke, katere ao si bili naredili pri obravnavi v Bvrho zagovarjanja. Zatolenci so od očno protestovali in dosegli, da ao ae jim vrnile beležke. Pri popolndanski obravnavi zaslišan je bil zatoženec Jan Duda. Prisna, da je nabiral prispevke za venec, kateri je bil položen na grob Jana Nerule, taji pa, ds bi se bil udeležil demonstracij v predvečer cesarjevega rojstnega dne. • Volitve na Češkem* Te dni vršili sta g'i na Češkem dve volitvi, katerim ni moči odrekati velikega simptomatičnega pomena. Jan grof Harrach, jeden najodličuejših čeških rodoljubov, kandidoval je v okraju, kateri je zastopal že veliko let v dež. zb>ru. Negov nasprotnik je bil drž poalanec dr. Kramar, ki je tudi zmagal. V nekdaj Masarvkovem volilnem okraju voljen je bil predvčerajšnjim dr. Č rnohorakv dej Inim poslancem. Novi poslanec, jeden glavnih zagovornikov v pravdi zoper „Omladince", ie: znau kot jeden najradikalnejših članov občinskega sveta Praškega. — Vzlic izjemnim naredba m, vzl.c vsemu pritisku združenih nasprotnikov torej ni moči zaožiti mladočeškega gibanja. Poljska delegacija^ Poljski državnozborski poslanci se doslej niso mogli zjediuiti, k6ga bi bilo namesto Jaworekega voliti predsednikom kluba Lsti, ki imajo zveze ■ poljskim klubom, javljajo aedaj, da ae je konservativna večina poljske delegacije zjedinila na viteza Zaleskega, bivšega ministra za Gališko v Taaffeovem ministerstvu. Vitanje države. Situvacija v Srbiji. Vesti iz Srbije pobijajo druga drugo. Jedni trde\ da se je stališče Gruićnvo '/.boljšalo, in da Sve-tomir Nikolajević ne more sestaviti koalicijskega ministarstva, ker ga napreduj«ki in liberalci nečejo podpirati Z druge strani se zopet trdi, da je kriza še vedno akutna in vsa situvacija jako problematična. Da res ne vladajo normalne razmere, svedoči to, ds je kraljev tajnik dr. Miličević potoval v Pariz k raz-kralju Milanu. Vladni „OJjek" prereka govorico, da se hoče kralj z Milanom posvetovati o suspendiranju ustave. V ponedeljek se skupščina zopet snide. Kriza, se reši, čim se vrneta dr. Miličević iz Pariza in Paaić iz Peterburga. Rusko brodovje v Sredozemskem morju, „Kolnische Zeitung" javlja iz Aten, da je ruski poslanik pri grški vladi prosil, naj se nekdanja skladišča na otoku ParoB, katera je bila ruska vlada svoj čas tam zgradila, da brani v njih, kar treba za mornarico, odstopijo v porabo Rusiji. Grška vlada de ni odgovorila, a ni dvoma, da bo ruski zahtevi ugodila. Paro« bo torej faktična postaja ruskega brodovjs v Egejskem morju Popisi. Iz KtarcgM trga pri Rakeku, 17. januvarja. [Izv. dop.] Že dlje časa se ni nihče iz našega kraja oglasil, ter kaj poročal o naših domačih razmerah. V prvo naj naznanim, da je z novim letom začela pri nas najmlajša posojilnica poslovati, ter da je do sedaj njen promet zelo živahen in ima ona gotovo lepo bodočnost pred sabo, kar jej tudi Bpretno poslovanje zagotavlja. Na starega leta dan imela je naša čitalnica svoj redni občni zbor, kateri se je zvršil na zadovoljnost vseh udeležencev. Bil je to pravi pravcati prijateljski zabavni večer. Na to vršila se je volitev predsednika, katerim je bil z vzklikom izvoljen prejšnji večletni predsednik g. Franjo Petache, njega namestnikom g. dr. Eduard Volčič, tajnikom g Ferdinand Vigde in blagajnikom g. Franjo Žagar, v odbor so pa še sledeči gospodje: Ivan Štritof, Tomaž Mlekuž, Ivan Bezeljak, Peter Hauptman in Ivan Krajec. Naročena je čitalnica na 11 slovenskih listov. Pričakovati je, da bode čitalnica dobro uspevala in tako častno učakala svojo 25letnico, do katere je le Še kratek čas, namreč 2 leti. Dne 24. t. m. napravili so tukajšnji najemniki lova in drugi odlični lovci lovski [desni venftek, katerega čisti dohodek je namenjen revnim šolskim otrokom. Kar moram o tem venčku reči, je le to, da je bil v resnici eleganten. Udeležba je bila zelo velika, kar je pri nas kaj nenavadnega. Vsled tega je čisti dohodek za nače razmere zelo povoljen, ter se je on še prvotnemu namenu oddal. Naznanim naj Še, da pri nai bripa precej močno razsaja, kar cele družine ao bolne. R s d i v o j. Domače stvari. — (Pomagalo je!) Interpelacija poslanca Hribarja glede razpisa dveh tehničnih uradniških mest pri obratnem ravnateljstvu c. kr. državnih železnic, s katerim se je zahteval dokaz, da so prosilci zvršili ksko tehniko, na kateri je nemščina učni jezik, je imela popoln, uspeh. Rečeno ravnateljstvo je namreč obnovilo razpis imenovanih uradniških mest in to pot zahtevo, naj prosilec dokaže, da je zvršil nemško tehniko, popolnoma izpustilo, kar amo vzeli a zadoščenjem na znanje. Pomagalo jel — (Češka „Omladina" in Štajerski Slovenci.) Kdor je cital obtožnico drž. prnvd-ništva Praškega zoper člane „Omladine", izvedel je na svoje veliko začudenje, da so bili zatoženi češki radikalci v zvezi 8 — Štajerskimi Sloveuci. Kdor pozna krotke, malenkostno-korektne štajerske Slovence, ni mogel verjeti, da bi bilo na tem kaj resničnega. Poizvedovali smo zalorej na prstojnem meBtu, ua katera fakta se naslanja ta trditev Praškega drž. pravdništva. Is kaj smo izve teli ? Da je neko slovensko društvo na Štajerskem dobivalo svoj čas radikalni časopis „Pukrokove listvV To je vse in to je dalo povod, da je Praško državno pravd nidtvo v zatožrnco postavilo trditev, da so bili neki štajerski Slovenci v zvezi z „Onladmo". Tiskovni zakon nam brani, izreči o tej utvari svoje muenje. Nekaj pa lahko povemo: Oe je vsa zatožba tako podprta, kakor ta dolžitev, potem je zidana — na pesek I — (Nemška prijaznost.) List „Oester-reichische Illustrirte Zeitung" prihaja te dni v Ljubljano na ogled in s povabilom na naročbo. Naslovi p. n. gospej, gospodov so pisani nemški, n. pr.: „Wohlgeboren Frsu, Herru N. N. in Laibafb", le stanovanje je označeno v slovenskem jeziku, n. pr.: „Kolodvorske ul'ce št. . Radovednež nas praša: Je li to znak srečnejše „koalicijske dobe"? Ali menijo na Dunaji, da ie gospod deželni predsednik valed sodbe državnega sodišča glede* ozna-čenja trgov in ulic v Ljubljani tol kanj strogo postopal, da nosijo trgi iu ulice že samo slovenske napise? Mi pri uredništvu odkritosrčno povemo, da jasnega odgovora ne moremo dati, pričakujemo pa, da bode to pojasnil v jedni prihodnjih deželnozborskib sej gospod baron Hein s pomočjo gospoda barona Žvegelja, ali pa gospod poslanec Klun, ki je krepko Bodeloval pri razupiti koalicijski večerji. — (Iz pisarne slovenskega narodnega gledališča.) Kakor Be je kratko že včeraj poročalo, bodetadne 21. t. m., v nedeljo, dve predstavi in sicer popoludue ob 3. uri p red p ustna ljudska burka „Vrban Debeluhar". Za to predstavo ne veljajo predplačaoi sedeži ter so ae vstopnine tako izdatno znižale, da bode vsakomur, ki se le malo zanima za naš oder, mogoče si ogledati v Ljubljani tako priljubljeno predpustu primerno burko. Zvečer ob '/a8. uri pa se ponavlja valed mnogostranske želje Weberjeva opera „Čaro-strelec-. — V začetku februvarja meseca pričakujemo odličnega gosta od Zagrebškega kazališta, komika goap. Vaclava Antona, ki bode nastopil v veseloigrah „Jednajsta zapoved" in „Ugrabljene Sabin ke". — (Slovensko gledališče.) „Prenočišče v Granadi" — jedina izmej Kreutzerjevih oper, ki ni že v rani mladosti bila pozabljena — privabila je pri sinočni reprizi mnogo občinstva in iz nova dokazala svojo privlačno silo. Nežne, sentimentalne kantilene ho bile hvaležno in z odobravanjem vzpre-jete, živahnejše točke pa z velikim ploskanjem. Številne uaivitete, ki so krive, da nam dandanes kapel-niške opere več ne ugajajo, )e občinstvo blagohotno prezrlo. Živahno ploskanje veljalo je večinoma pred-Btavljajočim umetnikom. Brezpogojno priznanje, izrečeno gdč. L e š č i n a k i in g. N o 11 i j u ter gosp. Đ e n e š u že pri prejšnjih predstavah te opere, velja tudi za si nočno reprizo. G. Beneš je to pot svojo veliko arijo živahno in ognjevito pel, ne da bi bil kaj pretiraval, in dosegel tako jako lep uspeh. Tudi manjše uloge (gg. Vašiček, Rue.Perdan) so se dobro pele. Gosp. Rusu priporočamo čistejšo intonacijo. Zbor je bil izvrsten. Molitev in finale prvega dejanja je prištevati najlepšim točkam Hkoncu si dovoljujem splošno opazko, da harmonije barv pri kostumih ne smejo prezirati niti solisti niti koristi. Toliko ukusa se sme že zahtevati. —ff_ — (Kranjsko društvo za varstvo lova.) V tega društva odborovi seji dud 13. janu- varja se je sklenilo, da je prošnja za nagrade in pohvale, katere daje društvo za priznanja vredne čine, uložiti pri odboru do (ino 1. marca t. 1. Dotične čine, bodfBi da je prosilec, jiodavSi t?e v nevarnost, ujel lovskega tatu ali pokončal mnogo roparske zverjadi išd., navesti ie na kratko v prošnji, katero mora potrditi prosilcev predpostavljene Pohvale in nagrade dobe v prvi vrati tisti prosilci, kateri so ali sami društveuiki, ali pa so to vsaj njihovi predpostavljenci. — (Občni zbor pevskega društva „Ljubljana",) ki se je vršil dne 14. t. m. v FerlinČevi restavraciji, je bil prav dobro obiskan. Predsednik g. Gutnik pozdravil je mnogobrojne zboro-valce, povdarjal izdatni napredek društva v preteklem letu in to tako glede pouaa v šoli, za kar si je stekel gosp. L. Bdar velikih zaslug, kakor tudi, kar se tiče poučevanja in napredka v petju. Društvo si je naročilo raznovrstnih novih pesmi, in omislilo tudi dragocen harmonij, ki služi šoli in pri pevskem pouku. Kar Be tiče javnih nastopov, gre dru&tvu zasluženo priznanje. Sodelovalo je pri vseh veselicah, izletih in zibdvah odličnega bratskega društva „Sokola". Svoj narodni čut in ljubezen kazalo je druUvo pri vneli, po odlični naši šolski družbi prirejenih veselicah; — pri glavni skupščini sv. Cirila in Metoda v Sežani zastopala je druStvo petorica pevcav. — Pozivu pisateljskega društva v Ljubljani in Čitalnice v Kranji odzvali bo se pevci polnoštevilno in drage voljo in sodelovali povsod v splošno zaduvoljoost. Pevsko društvo „Ljubljana" ima v Liubljanskib in tudi zunanjih Slovencih odličnih zaveznikov, kar mu jamči obstanek in bodočnost. Predsednik izreče odboru iu izvršujočim članom zahvalo na trudoijubivem in uspešnem delovanji, gg. podpornim članom na podporah in doneskih, proseč oadaljne blagosaklo-njenoBti in vztrajnosti. — Glas m tainikovega poro čila priredilo je društvo 2 izleta, ,eden na Šmarno goro, drugi na Lavrico. Pri Ferlincu in pri Virantu vršili sta se veliki vrtni veselici« Finančni uspeh je bil vsakikrat izredno dober. Pevski zbor sodeloval je trikrat pri veselicah in pri občnem zboru Šentjakobsko Trnovske ženske podružnice sv. Cirila in Metoda, istotako tudi pri veselici, prirejeni na čast skupščinarjem na Hafnerjevem vi tu. V Sežano is!e-telo je pet članov pevcev, kjer bo zastopali društvo. Pri 25letnici Kraniske čitalnice, pri odhodnici podčastnikov 17. pešpolka pri „Virantu", pri Vaesokolski slavnosti v Šiški je društvo korporativno nastopalo. Dalje izletelo je s „Sokoli" v R bnico in ondi pelo pri sveti maši. Na Frana Gestrinovem, po pisateljskem društvu prirejenem večeru, trudilo se je društvo poveličevati spomin prerano umrlega pevca. V celoti uastopilo je društvo v preteklem letu 21krat. Končavši izreka tajnik zalivalo gosp. pevovodji Jos Gepudru in vsem članom. Blagajuik poroča na to o dohodkih, ki so znašali 866 gld. 82 kr. in o izdatkih v znesku 814 gld. 47 kr., naznanjajoč, da je prebitka 72 gld. 35 kr. Tajnikove m blagajnikovo poročilo >e je odobruje vzelo na znanje in obema izrekla zahvala za vestno in iuarl|ivo delovanje. V odbor bo bili izvoljeni in sicer z vzklikom g. Ant. Gutnik, predsednikom; g. Jak Zalazuik, podpredsednikom; dalje gg. Josip Rebek, Josip Petrič, Josip Vidmar, Lavoslav Verovšek, Avgust Pclašek, Radivoj Korene in Ivan Pabeška odborniki ; Vekoslav Tavčar, šolski nadzornik. Kot preglednika računov pa gg. Andrej Kramar in Makso Armič. — (Vojaške veeti.) Letos bodo poklicani k orožnim vajam izmej domobrancev: 1) tisti, ki so bili potrjsni leta 1893, 1890. iu 1888., 2) tisti iz let 1886 , 1885., 1884, 1883. in 1882., ki niso bili pod orožjem več kot 16 tednov; 3) potrjeni izza let 1892. in 1891 , ki niso bili pri vajah več kot 8 tednov; 4) potrjeni iz leta 1889. in 1887, ki se niso vež bal i več kot 12 tednov; 6) reservisti iz leta 1883., kateri so prišli letos v domobranstvo; 6) domobranci dopolnilne reserve iz leta 1893., 1890. in 1887., ki niso služili več kot 8 tednov in oni iz leta 1891. ter 1892, kateri še niso bili nikdar pri vojaških vajah — (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanji mestne občine Ljubljanske) od 7. do 13. januvarja. Novorojencev je bilo 18 (= 29 64•/••). umrlih 22 (=35 88 °/00), mej njimi so umrli za škrla-tico 1, zs jetiko 3, za vnetjem sopilnih organov 1, za želodčnim katarom 1, valed mrtvouda 1, valed starostne oslabelosti 2, za različnimi boleznimi 13. Mej umrlimi bito je tujcev 8 (=»96 3%), iz zavodov 15 (= 68 1 %)• Z" infekcijoznimi boleznimi bo oboleli: za škrlatico 2, za tifuzom 2, za hripo 102. — (Vreme) Po upravo sibirskem mrazu po« slednjih dni, ko smo imeli blizu 20° C mraza, da je kar škripalo pod nogami, omehčalo se je vreme nekoliko. Včeraj zvečer začelo je roaiti in je bilo jako nevarno hoditi po spolzkih tleh, danes pa imamo južno in deževno vreme že ves dan. — (Ženska podružnica družbe a v. Cirila in Metoda za Škofjo Loko in okolico) je zagotovljena. Osnovalni shod podruž-ničin bode v nedeljo dne 21. januvarja ob 4. uri popoludue v prostorih Škofjeloške čitalnice. — Slava domoljubnim damam ! — (Za novo ustanovljeno bolnico) usmiljenih bratov v Kandiji dajal bode mestni zastoji Novomeški vsled sklepa zadnje seje vsako leto po 100 gld. podpore. Želeti je, da bi tudi druge dolenjske občine posnemale ta izgled. — (Narodne č i t a l n i c e v P t u j i) glavna skupščina za 30. društveno leto 1893. bode v ne« del|o dne 21. januvarja 1894 ob 3. oziroma 4. uri popoludan v lastni hiši „Narodni Dom*. — (Za v i n or e j ce.) V mesecih od marcija pa do novembra vzprejme se v vinorejski šoli v Maiibnru in na trsovnici v Borlu po 12 viničarjev v poučevanje. Poleg brezplačnega pouka o vseh strokah vi nore je, dobi vsak teh učencev po 4 gld. 50 kr. na mesec za delo, katero opravlja. — (Razpisane službe.) Pri deželnem Btav-binskem uradu za Kranjsko razpisano je mesto pristava z dohodki X. čin. razreda, eventuvalno mesto stavbinskega praktikanta z adiutom letnih 600 gld. Zabteva bo znanje obeh deželnih jeziko. Prošnje do dne" 31. t m. pri deželnem predsedstvu. — Na jednora sredo! ljudski šoli v Poljanah je razpisano mesto učitelja in voditelja s plačo 450 gld., funkcijsko priklado 30 gld. in prostim stanovanjem. Prošnje do dne 28. t. m. pri okrajnem šolskem svetu v Novem Mestu. t---1 Slovenci in Slovenke! ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda! ^ Ji Razne vesti. * (Napisi ulic v Pragi) V poslednji seji mestnega postauiškega kolegija vstavila se je z o žirom na razsodbo upravnega sodišča glede javnih napisov v Ljubhani, na predlog mladočeškega po-slauca Klime namestu preliminiranih 2000 gld., vsota 6000 goldinarjev v proračun. * (Darilo mesta Lyona Moskvi.) Mastni svet Moskovski dobil je v znak pobratimstva od mesta Lyona krasno svilnato zastavo in nastopni dopis: Ly»m, drugo mesto francosko pošilja ta dar Moskvi, drugemu mestu Rušite. Svilnata zastava ima barve vaše dežele, ki so tudi barve Francije Naj plapola ob radostnih dnevih, vetrovi prihajajoči iz Francije, naj jo razpenjajo in nje šumenje naj bodu odmev radosti, s katero smo pozdravljali častnike ruskega brodovja Zastava bode visela v mestni dvorani po* leg podobe carjeve. Moskovska duma je dovolila 12 000 rubljev, da se kupi a srebrom okovana vazs iz malabita, katero bode poklonilo mesto Moskva, kot nasprotno darilo mestu Lvonu. * (Mesto Trnovo v Galiciji) bilo je te dni v veliki nevarnosti. HI /u erančnega skladišča smodnika vnela se je hiša iu je požar pretil tudi smoin tiuici. Ako bi se bilo to zgodilo, bila bi nastala velika katastrofa za mesto. Ognjegascern ae je po Brečilo odvrniti veliko nesrečo in omejiti ogenj. * (Švicarji in „Reichsdeursche".) Kako malo simpatij imajo nemški Švicarji za svoje brate iz „rajha", kaže dogodba, ki se je pripetila v St. Galleou Švicarski častniki pozvali ao za neki častniški ples oddelek nemške, oziroma pruske vojaške godbe. Pred poslopjem, kjer je bil ples, zbrala se je velika množica ljudstva, ki je napravila mač-nico iu metala kamenje v poslopje, da je morala policija posredovati in je zaprla več razgrajalcev, ki bo se razkropili še le proti jutru. Književnost — »Pred stolom Tvoje milosti". Mašni napevi zložil Mihael Haydn (1737—1806). Za cvete ro glasni moški zbor u pravil Ant. Foer-8ter. V „Ceciliji" nam je g. Foerster znani „Pred stolom" za mešani zbor tako popravil, kakor to zahteva sedanja cerkvena giaBba. V spomin stoletnice Haydnovega delovanja (M hael je brat slovečega Jožefa) nam jo je g. skladatelj upravil za moški zbor. Ze zaradi lahke in pri p r ob te h ar mani za c je bode ustreženo raznim šolam in društvom, tudi takim zborom, ki bo manj izvežbani; zlasti pa, ker to „inašott po mnogih krajih še vedno radi po;6. Nekatere točke „maše" je g. skladatelj postavil nizko, ker ae je hotel izogniti to novim načinom z mnogimi predznamenji; temu bode pomagal vsakdo 8 tem, da intonuje sleherno točko (razen „Kredo") pol tona vifie. Tisk je razločen in posebno je podloženi tekst (slovenski in nemški) velik. Gena (20 kr.) dvanajst stranij obsegajoče^a zvezka je gotovo nizka. Dobiva se pri gosp. skladatelju in v katoliški knjigarni. Kdor potrebuje več iztisov, ker prepisovanje posameznih glasov ae pač ne izplača pri tako nizki ceni partiture, iz katere pevci lahko pojo, naj se obrne na g. skladatelja samega — „Vatrogasac" ima v št. 2. to-le vsebino: Izpisek srje odbora zaveze kranjskih gasilnih društev ; — Uvedba vatrogasnih nadzornika u Ugarskoj; — Novi meniji vi usfnak; — Kako sam se oduševio za vatrogastvo; — Narodnost u gasilnih družtvab; — Iskrice; — Josip Pšeu c«; — Poziv na pred-platu ; — Iz vatrogasnih družtava;— Naši dopisi; — Svaštice. Telegrami „Slovenskomu Narodu'4: Praga 19. januvarja. Začetkom današnje razprave zoper Omladince, svaril je predsednik zatožence in poslušalce, naj se vedejo, kakor se spodobi pred sodiščem. Potem se je čitalo brezimno pismo, v katerem se predsedniku in drž. pravdnikoin grozi z umorom po diiiamitni bombi, če bi zatožence obsodili. Radi tega pisma nastala mej predsednikom in zagovorniki rezka kontroverza. Zagovorniki zahtevali, naj se pismo ne priloži aktom. Sodišče je sklenilo, da je pismo aktom priložiti. Pragma 19. januvarja. Pri razpravi o zakonu gleđć ustanovitve dež. železniškega so-veta zahtevali Mladočehi, da morajo vsi člani soveta biti zmožni obeh deželnih jezikov. Ta predlog je bil odklonjen, vzprejet pa predlog, da mora dež. odbor skrbeti za varovanje ravnopravnosti pri tem uradu. Praga 19. januvarja. Trgovinska zbornica je volila mladočeškega kandidata Prokopca deželnim poslancem. Rim 19. januvarja. General Hensch sestavil za provincijo Massa-Carrara vojno sodišče in zaukazal, da je redarskomu oblastvu oddati vse orožje. Nemiri še niso končani. Ustaši v Lunigiani imajo 1200 izvrstnih pušek, tudi v Carraresi imajo ustaši nove puške. Bordeaux 19. januvarja. Na ladiji „Equatoru primeril se je včeraj grozovit dinamitu! atentat. Ladija je bila došla iz južne Amerike. Najbrž je nekdo oddal kot tovor stroj, ki se je sprožil in prouzročil eksplozijo. Mnogo oseb ubitih. Vsi tovori uničeni. Ladija je močno poškodovana. Nesreča bi bila še večja, da niso potniki že pred eksplozijo zapustili ladjo. Berolin 19. januvarja. Finančni minister Miquel predložil je deželnemu zboru pruskemu proračun. Deficit znaša 70,200.000 mark. Minister Havden predložil je zakonski načrt o ustanovitvi kmetijskih zbornic. logostranaka poraba. Gotovo ni domačega zdravila, katero se da, tako mnogoatranako porabiti, nego „Moli ovo francosko žganje in sol", ki je takiato bolesti utelujoCe, ako ae namaže t njim, kadar koga trga, zakaj to zdravilo upliva na mišice in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica 90 kr. Po poštnem Eovzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekar A. MOLL, c. in r. dvorni založnik, DUNAJ, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno M0uL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 6 (16—1) „LJUBLJANSKI zvor stoji na vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. 9W IIMIIM' IW1 Tujci: 17. januvarja. Pri Malieit Šaro iz Postojim«. — VVeias, Baldauf iz Gradca. — Charles, Toriaer iz Celovca. — Klein, Bock, Sinek, VValdbeim, Freier z Dunaja. — Straus iz Plzna. — Winterhalter iz Holnograda. Pri Nlonn: Boti6, Spengler, Kresa, Vesel, Klinger, Herbst, Goldbammer, Herzog, Kaindl z Ponuja. — Wango ir Celovca. — Revender iz Zagreba. — Kiroai lz Gradca. — Mrhar, Podboj iz Ribnice. — Pincherl is Trsta. Pri *)»vKrftk<'ui ilvoru i Troat z Dunaja. — Geyer iz Beljaks. — Stimitz iz Kočevja. Umrli so r l,jiil>!janl: 17. januvarja: Friderika Verderber, adjunktova hči, 5 let, na Bregu it. 16. — Julij Podobnik, kurjacev sin, 1 mesec. Cesta na južno Železnico it. 12. — Franc Po-Ijsnko, poštnega sluge sin, 3 leta. Hrenove ulice Št. e. 18. januvarja: Ana Zupančič, gostija, 83'/, leta, Sv. Petra cesta St. 47 — Neža Kregar, vrtnarica, 75 let, Dunajska cesta it. 16. V deželni bolnici: 15. januvarja: Bfihajl Rus, gostao, 76 let. — Marija Smolic, gostija 60 let. 16. januvarja: Ana Cof, gostija 50 let. — Miklavž Kali š, goatač, 69 let. — Janez Sevnik, dela veo. 54 let. MeteorologiČno poročilo. 9 o Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. a «1 00 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer Srednja 73» 1 as. '36 8 mat. 736 4 m temperatur —10 4° C — 5 2» C — 2 6" C. s —6*1«, z si. sev. si. BVZ. si. vzh. & 41° ( obl. obl. obl. tod nor 0 00 ms malom. dne" 19 januvarjp t. 1. Skupni državni dolg v notah..... 98 gld. Skupni državni dolg v srebru .... 98 „ Avstrijska zlata renta....... 119 „ Avstrijska kronska renta 4°/0..... 97 „ Ogerska zlata renta 4°/0...... 117 „ Ogerska kronska renta 4°/0..... 94 „ Avstro-ogerske bančne delnice .... 1020 „ Kreditne delnice......... 354 „ London vista. . , ,....... 124 „ Nemški drž. bankovci za 10o mark . . 61 , 20 mark............ 12 , 20 frankov . . . ,....... 9 „ Italijanski bankovci........ 43 „ C, kr. cekini . . ........ 6 „ Dne 18 20 05 85 15 55 95 90 W«/i 24 94»/, 10 89 januvnrja t. I. 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 145 gld. Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld.. . 195 , Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . . 128 „ Zemlj. obč. avstr. 4*/!% zlati zast. listi 121 „ Kreditne srečke po 100 gld...... 194 , Ljubljanske s ročk o...... . 23 , Rudolfove srečke po 10 gld...... 23 . Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld.. . 153 , Tramway draSt. velj. 170 gld. a. v. . . . ^75 „ Papirnati rubelj......... I 50 50 50 76 50 50 34"/, kr. C. Ir. glavno ravnateljttVB avstr. drž, železnic. Izvod iz voznega reda -velia.Tria.ee'* od 1. olctoTora, 1893. Naitopno omenjani prihajalni In odhajalo! daii označeni to v T«đnJeevropMkmtn *<*»•*. 8r«dnJeerropekl eaa j« k rajnemu 6*1 u t Ljubljani aa 3 minuti naprej. Odhod ll LJubljane (jnž. kol.). OS 19. uri S tnin. po noH otabnl vlak t Trbli, Pontabel, Beljak, Celovec, Franaenafeite, Ljubno, Dunaj, dea Selatbat ▼ Auaaee, liohl, Omunden, Solnog-rad, Lend-Oaatein, Zeli na Jonom, Stejrr, Lino, Bo-dojoTioe, PlaenJ, Marijine vare, Rger, Franoore vare, Karlove vare, Prago, Draidene, Dunaj via Ajnitettin. Ob 7. uri 00 tnin. *JutrmJ oiebni vlak ▼ Trbil, Pontabel, BeUak, Oe-lovec, Franaenafeate, Ljubno, Dunaj, če« Selathal r Solnograd, Dunaj via Amitetten. Ob 11. uri SO tnin. dopoiuAnm oiebni Tlak t Trbla, Pontabel, Beljak, Oolovoo, Franaenafeite, Ljubno, Dunaj. OS 4. uri HO min. popitudn* osebni vlak » Trbiž, Heljak, Oeloreo, Solnograd, Lend-Oaatein, Zeli na Jeaeru, Inomoit, Bregnlo, Ourih, Oenavo, Paric, Lino, Iiohl, Badejevioe, Flaenj, Marijine Tare, Kger, Franoove Tare, Karlove vare, Prago, Draidane, Dunaj via Amstetten, Prihod ▼ LJubljano (juž. kol). Ob B. uri SS tnin. mfutml oiebni vlak a Dunaja via Ametetten, DraaV dan, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Hgra, Marijinih varov, Plznja, Budejevio, Holnograda, Linoa, Steyr», Ieohla, Omunden«, Zolla na jeaeru, Lend-Oaeteina, Ljubnega, Beljaka, Oelovoa, Franaenafeite. Trbiža. Ob 11. uri 97 tnin. riojtoludne oiebni vlak a Dunaja via Ametetten, Draiden, Prage, Franoovih varov, Karlovih varov, Bgra, Marijinih varov, Planja, Budejevio, SolnogTada, Ieohla, Gmundena, Linoa, Stevra, Pariaa, (lenovo, Curilm, Bragnioe, Zella na jeaeru, Lend-Oaateina, Ino« moita, Ljubnega, Oelovoa, Pontabla, Trbiia. Ob 4. url SS tnin. popohtdnm oiebni vlak a Dunaja, Ljubnega, Beljaka, Oelovoa, Franaenifeite, Pontabla, Trbiia. Ob 9. uri »7 tnin. m—hmr oiebni vlak a Dunaja, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiša. Odhod ta Iajubljone Cjuž. kol.). Ob 6. uri 93 min. mjuintf v Kočevje. „ 19. „ OO n opoiudnm „ „ ,, S. lO ,, SSSMr1 „ n Prihod v LJubljano (juž. kol). Ob H. uri lO tnin. mJutrtO ia Kočevja. ,. i. „ Ol „ popoludnm „ „ Odhod ls LJubljane (drl. kol./ Ob 7. uri 18 tnin. *Jutr<\) v Kamnik, n 9. n OS „ popoludne „ n „ S. n SO „ *vr*rr „ „ Prihod v LJubljano (drž. kol.). Ob O. uri SI tnin. tjutr^} ta Kamnika. n 11. „ IS „ dopoludne n „ 4-15> i 1038 Tova ril I Alt a zaloga šivalnih strojev in velocipedov 18 IVAN JAX v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 13. ■H Ceniki zaatonj ln poštnine prosto. K- HajholjNe vošćila s vet A! Fernolendt voščilo za čevlje. Cea. kralj. flD Priv> tovarna utem. I. 1835 na Dunaj i. To voščilo brez galice (vitrijola) se lepo črno sveti ter vzdržuje iiNiife trpežno. == Povsod v salogl. (801-26) Zaradi ponare|an| naj ae pazi natanko na moje im« Wtr Fernolendt. ~wm Potrtega srca naznanjamo vest, da je dne l8. januvarja L894 naŠ ljubljeni oče, oziroma stari oče, gospod Andrej Kalischnig c kr. poštar in posestnik svet Mar-* m 7>S. letu svoje dobe, po kratki bolezni, previden s 'tirni zakramenti za umirajoče, v Gospodu zaspal. Pogreb pokojnika vršil se bode v soboto, dne 20. januvarja, ob 11, uri dopoltldne na mirodvoru v Trziči. Sv maše zadušnice brale se bodo v lami cerkvi v Tržiču. Predrazega rajnkega priporočamo v blag spomin! Tržič, ilnc 18, januvarja 1894. j Marija Stare, bči. — Ferd. Stare, c. kr. okr. sodnik, zet. — Ferdinanda. Leo, Egon, Celestina, Bruno in Lujita, un uki. (91) Bratje Tolazzi v Rovinju (v Istri) ponujajo: najfinejše rdeče namizno vino liter po IA kr.; će se vzaino nii)iiiau| OO litrov, se blago odpošilja od kolodvora Rovinjske^. (70—3) L Luser-jev obltž za turiste. »ti j&PJČ/ platib, petah m y^t§j> JŠTa drugim trdim ** [. I ilHKillll kožo Dobiva 80 v lekar ti: lil Caotovt* in liilro \ajoce sredstvo proti ^^cJS kurjim o('<'soli, L. Ur^H; v ItiMlolfovem S. |il. Sladovi(|, F. llaiku; v Knimiikn I Močnik; v €elov«l A. K^ger, W. Tluirniwald, J. Itimba-cber; v Brezah A. Aicli-ingDr; v Trmi (na Ko-ruškem) 0. Mouner; ▼ It. Maku F. Sohols, Dr. E. Kumpt'; v l^orioi G. B. Pontoni; v WoIIh-berurn A. llutli ; v Kra-"II K Slivnik; v Rad. Koui U. E. Andrion; » Iliriji JoHip \V:nlo; v Rn«loTl|lei A. Roblok ; v tVIJi J. Kupfersclnuid. I.dajatcli iu odgovorni urednik: Juhi p Nu 111. Lastniuu in tisk „Narodne T -kasne".