Naj reč j i slovenski dnemil^^ v Združenih državah | Velja za vse leto ... $6.00 I Za pol leta.....$3.00 ~ Za New York celo leta . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 List; slovenskih ^delavcev v Ameriki. TELEFON: C0ETLAKDT 2876. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Poet Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. The largest Slovenian Daily in the United States. limed every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CORTLANDT 2876. NO. 91. — ŠTEV. 91. NEW YORK, SATURDAY, APRIL 18, 1925. — SOBOTA, 18. APRILA 1925. NOVI FRANCOSKI FINAN. MINISTER Caillaux je prevzel mesto v novem kabinetu. — Briand je postal minister za zunanje zadeve. Prejšnji izgnanec je izvojeval prvo zmago pri svojem zopetnem vstopu v francosko politiko. Herriotu ni bilo ponudeno nobeno mesto. Poroča Arno Dosch-Fleurot. PARIS, Francija, 1 7. aprila. — Joseph Caillaux je izvojeval svojo prvo zmago ob priliki svojega senzacijonalnega zopetnega vstopa v francosko politiko. Vplival je toliko na Brianda, da se je slednji udal njegovi volji. Postal je finančni minister v kabinetu Paula Painleveja, ki se je boril celih osem in štirideset ur, da stvori kabinet. -Ta dva skrajna tečaja v francoskem političnem življenju, pretkani, intrigantski Briand, ki se malo briga za silo, in Caillaux, ki je trden v svojem sklepu, da se vrši vse kot diktira on, bosta najbrž povedla vlado skozi nov politični eksperiment. Edvard Herriot, prejšnji ministrski predsednik, nima nobenega mesta v tem čudnem stvoru. Ob poltreh zjutraj je objavil Painleve seznam svojega novega kabineta. Louisu Loucheurju je bilo ponudeno mesto trgovinskega ministra, a je odklonil. Briand ga je včeraj zvečer dve uri pregovarjal. Loucheur je po polnoči privolil. Painleve bo potreboval sveže podpore, da zadržuje Brianda in Caillauxa, ki se ne razlikujeta le po temperamentu, temveč sta dejanski sovražnika. Trebalo je Maurice Sarraulta, najboljšega po-gajatelja med radikalci, da spravi oba skupaj. Načrt Caillauxa je bil spraviti Brianda v kabinet, kajti brez njega bi bilo malo vrjetno, da bi Painleve, Caillaux in Sarrault pripravili senat do tega, da sprejme stroge finančne odredbe, za katere se Caillaux zavzema. Pavsem naravno je bilo, da je Painleve poklical Caillauxa, kajti radikalci so le čakali prilike, da ga zopet spravijo v politiko. Osebni triumf, na katerega je čakal, pa je bil, da je postal vse obvladujoča postava v močnem kabinetu in z veliko večino v poslanski zbornici. Politična borba yied radikalci in konservativci pa je bila neizmerno poostrena vsled zopetnega vstopa Callauxa. Prešnji mnistrski predsednik Poincare je izjavil, da je to izzivanje senata. Tudi z Brandom v svoji sredi in na odličnem mestu ni še gotovo, da bi moglo dobiti novo ministrstvu večino v senatu. Ce pa bo padlo, se bo najbrž končalo z razpustom parlamenta in s srditimi novimi volitvami. — Prevzel sem finančno ministrstvo, — je rekel Caillaux, ko se je ob treh zjutraj napotil domov. — Lotil se bom naloge, da spravim francoske finance v red in sicer tam, kjer sem jih pustil. — Resigniral je kot finančni minister marca meseca 1914. — Problem je postal bolj težaven radi finančne politike tekom vojne in od takrat naprej, a metoda uravnave financ je ostala ista. Moje metode in principi se niso izpremenili. — Uravnan proračun bo postavil breme tja, kjer se ga najlažje nosi. VOLUME XXXTTI. — LETNIK XXXIII. Strašen umor posledica norčije. Mlada umetnica, ki je risala uzorce, mrtva.— Preddelavec težko ranjen. — Napadalec je skušal izvršiti samomor Morilec je najbrž duševno zmeden. IjCTpa mlada umetnica, rrsalka uzorce v, je bila ustreljena včeraj v delavnicah New Arft Textile (Printing Co., na iztočni 50. cesti in njen ipreddelavec je bil resno ranjen od nekega nadaljtiega uslužbenca, (ki je Mkušal nato izvršiti samomor "ter se nahaja sedaj kot jetnik v Bellvue ibolaiiei. Norčije so dovedle do te trojne tragedije. Deklica je bila Miss Goldie Minfz, iz Davidson; ' Avenue v Bronxu. Dovršila je Washington (Irving višjo solo ter narodno akademijo Ka izdelovanje uzorcev. Dve kroglji sta ji prestrelili tilnik. ena prša, nadajna pa bok. Forinan, Gabrijel Arakelia, star trideset let, leži v Flower bolnici s krogljo v glavi in dvema v hrbtu. Napadalec, Aleksander Taka)va-rian, star pet in trideset let, pa se je ustrelil v desno sence. Ko je ležal ranjen v svojem uradu za delavnico, je izjavil Arakelia nasletlinje: — Takaivarian in Arakelia sta bila prijatelja vsa štiri leta, odkar sta dejala skupaj v delavnici. Ko pa je bila t.sne Jfi. ma.rea 1914 je prišla žefna Caillauxa v urad Figara ter ustrelila Calmetta. Francija je ^stala histerična. V senzacijonalnem procesu, tekom ikaterega se je pre-čitalo več nadaljnih pisem, je bila Mme. Caillaux oproščena, malo pred izbruhom vojne. Vsi so domnevali, da je karije-ra Caillauxa končana, a bil je zopet izvoljen poslancem ter imenovan plačilnim mojisbrom francoske armade, kajti vojna je potisnila na stran vse drugo. Ktoialu pa je bil navidezno dis-kreditiran pri vojaških oblastih. Leta 1915 je objavil neki londonski list poročilo, da se je skušal pogajati glede separatnega miru med Francijo, Italijo in Nemčijo. Ko je postal Clemeneeaai ministrski predsednik, je bil Caillaux aretirah. Po treih letih v ječi se je pričela protti njemu obravnava rad i veleizdaje. Bil je oproščen veleizdaje, a spoznan krivim dopisovanja, ka bi lalilko bodrilo sovražnika. ObSojen je bil na deset let izgube državljanstva, pet let izgnanstva iz Pariza in na ječo. fcaptero je že odsedel. Mnenja glede Caillauxa so različna. Njagovi pristaši pravijo, da Preki sod na Bolgarskem. Eksplozija je zahtevala 150 človeških življenj. Nad dvesto oseb je bilo ranjenih. — Bolgarski poslanik je izjavil, da je bila zarota skovana po naročilu ruske sovjetske vlade. — Notranjost katedrale je popolnoma razdejana. SOFIJA, Bolgarsko, 17. aprila. Ko se je vršila včeraj v katedrali Svetega Kralja božja služba za usmreenini generalom Georgijem, je eksplodirala >bomba. Posledice eksplozije so bile strašne Soglasno z najnovejSimi poročili je bilo mrtvih 150 oseb, med njimi 20 žensk in 10 otrok. Število več ali manj poškodovanih znaša nad 300. Med nsmrčenimi je 6 generalov, 30 častnikov, neki bivši član bolgarskega kabineta bi policijski šef. Tamed Članov sedanjega kabineta ni bil nihče ranjen. Notranjost katedrale je popolnoma uničena. Policija vestno zasleduje atentatorje, toda dosedaj se ji ni posrečilo še nofbene.ga aretirati. Bolgarski poslanik v Berlinu je izjavil, da je bila zarota skovana po naročila ruike sovjetske vlade. Po vsej Bolgariji je proglašen preki sod. Atentat na Caillauxa. ' PARIZ. Francija. 16. aprila. — Medtem ko so se danes posvetovali pomiloščeni Caillaux dn drugi s Pa inlevejem glede sestave novega ministoštva, je brl aretiran pred poslopjem ministrstva za zunanje zadeve neki vojni pohabljenec. Amtoine Demasin. ki je baje prežal na Caillauxa. Demasin je izjavil policiji, da je hotel ustreliti Caillauxa, ker je slednji atentator. Ko so ga vprašali, na kak način je hotel izvršiti svoj naklep, je potegnil iz žepa nabasan revolver ter ga izročil policistom. Najbrž je duševno zmeden. Deček priznal gozdne požige. MONTICELLO, N. V., 17. apr. Celo serijo gozdnih požarov, ki so divjali preiko 380 akrnv goxda v Roo-sa Gap in PhiHpport pokrajini pred dvema tednoma, je zanetil Rdbeiit Tcrwalliger, star 12 let. ki je priznal uradnikom Sullivan okraja, da je zanetil požar, ker ni hotel iti v šolo ter bi rad videl, da (bi šolsko poslopje zgorelo. R—3 na varnem. LONDON. Anglija. 17. aprila. Angleški vodljivi zrakoplov R--33 ki se je vrnil s svojega neprostovoljnega potovanja preko Severnega morja, je bil malo po dveh popoldne zopet ob svojem jarbo-hi v Pulham, potem ko je še nekaj čaisa manevriral. Vsi člani posadke so nepoškodovani in na varnem. jc 'bil le preveč lojalen in da je skušal služiti Franciji s tem, da jo spravi iz vojne. Drugi pa pravijo, da je bil njegov izgon posledica politične borbe med Clemenceaujem, Poincare-jem in Caillauxom. Amnestijska postava, sprejeta tekom lanskega poletja, je vrnila Caillauxu državljanstvo. PRED VOLITVAMI V NEMČIJI Stresemann bo najbrž pokazal hrbet Hindenburgu ter prešel v tabor Marxa. — Bojazni v inozemstvu glede učinkov, katere bi imela izvolitev Hindenburga. — Edinole pod republikanskim režimom je zajamčena bodočnost Nemčije. * {—-- BERLN, Nemčija, I 7. aprila. — Zunanji minister Stresemann je imel včeraj zvečer v Hamburga govor, kojega vsebino se splošno smatra kot nasvet nemškemu narodu, naj ne glasuje za generala von Hindenburga pri bližajočih se predsedniških volitvah. Čeprav je skrbno pazil, da ni omenil nikakih imen, niti imena maršala, niti republikanskega kandidata Marxa, je opisal Stresemann, ki pripada kot voditelj Ljudske stranke bloku desnice, sedanji položaj Nemčije približno istotako kot je storil to Marx v svojem govoru v Koenigsbergu. Govor Stresemanna je napravil na poslušalce vtis, da si nemški narod ne more privoščiti ob priliki predsedniških volitev rizika, ki bi popolnoma zmedel zunanjo politiko vlade ter izpodkopal gospodarski napredek dežele. Stresemann je povsem jasno nanigmil, da bo njegova stranka pri volitvah bojkotirala Hindenburga. Izjavil je, da se more Nemčija zopet postaviti na noge izključno le pod republikanskim režimom. Hindenburg, katerega podpirajo sedaj monarhisti, je bil obdolžen, da se je udeležil gibanja, kojega namen je bil spraviti Hohenzollernce v Nemčijo. Postavil se je na isto stališče kot Marx, ko je rekel: — — Položaj Nemčije označuje dejstvo, da smo v večji meri odvisni od drugih narodov kot smo bili kdaj poprej. Mlatenje fraz je bilo že tedaj neumestno in brez hasni, ko smo bili še mogočni, a velike kretnje, katerim ne slede nikaka dejanja, škodujejo le onim, ki jih delajo. — Cast in dostojanstvo Nemčije nimata nobenega opravka s širokoustnimi besedami, kajti obe lastnosti se boljše razodevata v smotrenem delu ter izvrševanju dolžnosti. Mi nočemo ničesar drugega: — Da nas puste same. in v miru, da se bomo mogli zopet dvigniti ter pospešiti blagobit dežele s tem, da zadostimo obveznostim, katere smo prevzeli. Veliko presenečenje se je pojavilo včeraj vsled poročil iz New Yorka, da so bila prekinjena, vsa. pogajanja za nemška posojila v Združenih državah in sicer z utemeljitvijo, da se glase poročila glede položaja Nemčije vsled nominacije Hindenburga neugodno. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Dum to naše cene sledsdsj JUGOSLAVIJA* 1000 Din. — $17.30 2000 Din. — $34.40 5000 Din. — $85.50 Pri nakariHh, ki znafiajo manj kot kot trn tM dinarjev II Motov sa poštnino in druge stoike. geifsiiljs na sadni« potte In izplačuje "Pefttni Čekovni ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE* 200 lir ........... $ 9.40 500 lir.......... $22.50 500 lir ..........$13.80 1000 lir........ . . $44.00 kal lit Ur raftiassM »—efcej »e II Pri naročilih, Id saaiaje sa poštnino in druge stroške. v Trsta. Za pofflljatve, ki presegajo PETTISOC DINARJEV ali pa DVATISOO £JR dovoljujemo po mogočnosti še poseben popust. In Lina sedaj m stota«, sanja so wftrd la i; Is tega raslega nasi al __dne, ko naas pride postsnl dsaar r roka. FOtajJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO S NAJKRAJŠEM ČASU TEB KAČUNAMO EA BTBOftKB |Lb ■B W Htm Ii Draft. FRANK SAKSEB STATI BANK 82 Oarttandt Street, New York, N. r ■H OitAS N4rRODA,f»- A** 1925. GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Število Nemcev po evropskih pokrajinah. Owned and Pubtkked by SLOVJ5NTC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank 8akaer, president Louis Benedik, treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, Mew York City, N. Y. GLAS NARODA "Voice of the People" Issued Every Day Except Sunday* mud Holidays, Za celo leta velja list ta Ameriko in Kanado _______________ $6.00 Za pol leta ------------------- $3.00 Za četrt leta_________$1.30 Za New York ta celo leto _ $740 Za pol leta .... ......................$3.50 Za niozemstva ta celo leto $7.00 Za pol leta____$3£0 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. 'Glas Naroda" izhaja vsaki dan isvzemii nedelj 4m praenUsou. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobcujes-^ Denar saj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče wmmni, da hitreje najdemo naslovnika* '•G L A 8 NAROD A", 92 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. ALI POZABLJAMO NARAVO. Pred veliko vojno »o bivali 'Nemci domala povsod prav tam. kjer ko danes, a vemdar je poprej skoro ni bilo nemške skupine, ki ne 'bi bila v ulogi gobpodujočega naroda. Talko je ibilo v vsej Avstriji in nemško-poiji&tti pokrajinah. Na Ogrskem jim tudi ni bi'lo hudega, dasi so Madžari prama njim uveljavljali svoje težnje po madžarizaciji dežel pod krono sv. Štefana. Celo v Rusiji -o imeli tamkajšnji Nemci izredno ugodno pozicijo; iz njihovih baltiških aristokratskih rodbin so se rekruti rali najupdivmejši ruski visoki državni in vojaški ftmfccijonarji. -|Z osvoboditvijo slovanskih lax drugih narodov srednje in vzhodne Evrope se je stvar temeljito spremenila in danels so se mnogo-kje uloge zamenjale, le da se Nem cem nikjer v polni meri ne vrača njilo za drago. Ali (potisnjeni so vendar povsod « svojih gospodu-jočih poaieij in uvrščeni med običajne narodne manjšina Najstovilaeje so zastopani Nemci v češkoslovaški republiki, kjer jih je Mrtalo 3.250.000 to je 2Z oc&totk. celokupnega prebivalstva. Nasprotno pa je po Nemški Milijoni tn milijoni nesinpnih oči so begaH >po listih, da naj dejo poročila o bolezni B«be- ftutha, znanega base-ball igralca. To statistiki v Nemčiji le 110 tisoč ne mvohira mkakega omalovaževanja Calvin Coolidga a-li Charles 0c}m>v in fK>ieg iegSL 90000 Luži. Eiliota in vsi cd tega tudfi lahko rečemo, ne da bd poniževali prvdh Ukih Srbov, Avstrija navaja dveh. da je Babe Ruth glede obsega popularnosti prvi državljan dno le 12000 Oehov, ali bra vedno kakih dežele V tem CKziru nas ni dva tr-oč let civilizacije in ti'iuinfa indu-•strijalnega sistema .povedlo predaleč proč od onih robustnih dni, ko je prebivalstvo Grške prineslo svo^e olimpijske zmagovalec v{Nemeev< da5im je ^^ po tnumfu skozi odprtino v mestnem obzidju. 0e pomislimo, da nam^ih podatkih v Nemčiji 1.100- marveč so kakor v Vojvodini ali v Rumunigi, raztreseni po vsej državi. Runi unija je z Erdeijfcsko. vzhodnim »Banatom, Bukoviuo ter Be-saralbijo dobila okroglo 800.000 Nemeav, katerih glavni del je v Erdelju in Banatu. Litva ima 80.000 Nemcev, iki bivajo največ ob dolnjem Njeine-nu okrog Klajpede (Memel), ki je pripadal do 1919. Nemčiji. L&tvija ali LoitiSka štej« 65.000 Nemoev, ki so prebivalci mest in graščaki - veleposestniki. Estonska ima 4o.OOO Nemcev; ti so iste šoeijalne strukture kot v Lat vi ji ter tvorijo potomce bal 'tiskih križarskih kolonistov: iz njih je izhajala visoka neimško -ruska uradniška aristokracija, ki pa je danes izgiulbrta vsakršno veljavo. Nemci nimajo v teh. dveh državah nikakršne bodočnosti. Naposled je v Rusiji še vedno 1,120.000 Nemcev, ki bivajo v velikem številu v koloniji ob Volgi okrog Saratova (442,000), dalje v l* krajini (388.000), v severni Kavikaziji (68.000), v evropski Rusiji sploh (130.000). ostalo pa raztreseno v manjših množinah po vseih pokraijinah sovjetske linije. V Italiji ter v navedenih naro-bržkone dnili državah srednje in vzhodne jih biva taonkaj še 300.000. Poljska dana okroglo 2000.000 se vedno imponira telesna čilost in da polnijo imena Rutha, Demp-s< \ ? Tilden iu Nurmi še vedno pr ve strani velikih listov, potem moramo reči, da nismo še v taka meri bdološki pomehikužneži kot nas je naslikal pred kratkim profesor Henry Osborn, ko je dal izraza potrebi i>ovratka k bolj neposrednemu stiku z naravo kot ga je imel človek v časih Cromagtnonskega plemena v južni Franciji. Popolnoma res* je, da stojimo v manj teknem stiku z naravo prazgodovinskega človeka* "Boj za obstanek" je bil .takrat neizmerno bolj oster ali pa se je vršil bolj 11a odprtem. V onih dneh je pomenjala narava velikanskega tigra seekani, ter do.vodnji, plazovi in kužne bolezni, vse to jc obiskovalo prazgodb vinske ga človeka. Na prijetnejših strani pa je ponic-njalo to gozdove, gore in vedro nebo, kot ozadje dela in igre. Profesor Osborn pravi: — Dupkinski deček jc gotovo užival .prednosti, katerih ne uživajo naši doeki. Obdan je bil od v^eh strami odi žive narave, polne čudovitih pojavov, ki so ga poliii4e z grozo in praznoverjem. Ko se jim vrne privilegij, ki ga je užival duplinski dfeček in ko pridejo prvič v direktni stik s čudesi in lepotami narajve, čutijo ne le dečki in deklice, temveč tudi moški in ženske, mladi in stari radost, katere niso mogoče še mkdar preje občutili. Mogoče pa smo si ohranili več pristne radosti, katere nam prinaša narava kot pa bioloških vrednosti, ki so posledica neposrednega stika z naravo. Povprečni človek ne teče danes tako hitro, lie skače tako visoko in se ne poslužuje svojih mišdc tako močno kot pa se jih je v oroinagnouKkih eaš-i-h. Navdušenje, katero vzbuja igra lint ha, tek lahkonogega Finca ali skakanje catiformjsTcega mojstra tennisa pa je l>recej slično navdušenju ljudi v crroimagnctaskkh časih vspričo takih uspehov. Te navdušenje pa oi le navdušenje debelega in okornega gledalca, ki zasleduje igro. Trditev Osboma je resnica le gletJe nogometnih tekem Rnth pa je proizvod milijonov dedkov, ki so igrati base-ball na pralnem lotu m Tilden, Nunni irn Jones so proizvodi C00 Poljakov. Jugoslavija ima. kakor znano, 503.000 Nemcev, dočim je ostalo Evrope biva tedaj skunaj 8.683,-000 Nemcev, kii uživajo vsi usodo narodnih manjšin. Od tega pa odpade na kompaktno naseljeno nemško prebivalstvo le zelo majhen del. dočim sestoji ogromna večina iz narodnih drobcev, raztresenih ali koloniziranih med v Avstriji okroglo 160.000 Sloven- drmgimi, kompaktno naseljenimi cev in Hrvatov ' Italija ima v Tretntinu in Julij ški Krajini 270.000 Nemcev. 1 Madžarska je obdržala še vedno anatno število to je 550.000 mer se seveda ruska Nemcev, ki ne ibivajo kompaktno,J ne računa. narodi. Slovanov je otetalo še vedno pod nemško vlado kakih 1,580.-000 do 1 milijona 800.000. pri če- eanigracija Pretresljiva usoda ruskih dijakov Sovjetska vlada je napravila z visokimi šolami v Rusiji že nešteto kompliciranih poizkusov. Zmetala je vse poprej obtertoječe visoke šole in spremenila njihova imena, vizela jim je vso avtonomijo ter jih spravila v popolno odvisnost od komunistične stranke. Uvedla je odiozni sistem političnega nadzorstva nad univ. profesorji, spremenila je programe in odpravila več fakultet, ker bi rada spravila univerze v ožji okvir praktičnih Sol. Glavni cilj reorganizacije šol vidi sovjetska vlada v tem, da dobi iz njih nadomestilo za buržoazne špecijaliste, ki morajo zdaj hočeš noče« služiti 'iovjcitskemru režinra. Takozvani ličnih prizadevanj. Če je inštinkit za igro znak prhmthmosti, po-,"rdeči speci" (proletarski stro leni igra moderni človek več kot cromagnon&ki človek, kojeg^a igra j<> pomenjala skorno vedno deto. Hodil je na hrr, lovil rirbc, tekel, -skakal in plezal izključno le za življenje. Cromagnon&ki človek 11I vedel ničesar o naravi, ki je last mo- ko vnjaki) so boljčevikom tako pri srcu, da so jim žrtvovali avtonomijo univerz. politično svobodo profesorjev, več fakultet Ud. Bur derr.ega dečka. Ce razširite izraz narava preko dreves, reke. živali žuazni specialisti igrajo v admini na sile narave, ki so v resnici čudovite in zagonetne, potem je modemi deček ki se*>tarvlja svoj radio prav tako blizu naravi kot je bil cromagnonski deček v svoji medvedji špalji. Narava jc tudi vtelešena v Fordovem motorju in če ni Babe Rnth naš prvi državljan, potem je Henry Ford. V radiju, brezžičnem brzojavu in številnih drugih zavojevaaijih naravnih sil, vibra-eij in drugih majiifestaoij. se nam v vedno večji meni meri razodeva roajiični stik človeka z naravo. Raznoterosti Boj proti volkovom. Kakor poročajo iz Rige, so se napadi volkov na konje m govedo v Rusiji tako pomnožili, da je Beda j organrarral ruski komisari-jat za poljedelstvo pravcato vojno zoper .to zverjad. Po uradnih statistikah so volkovi zadnje tedne raztrgali 52.684 konj, 50.253 krav in 25.070 glav drage živine. Pri tem je treiba poradarit 1, da gre tn le za uradne številke in da je prava izguba na konjih in govedih najbrže veliko vo5ja. Sovjeti nameravajo pritegniti k lovu na cove vojaštvo, kn naj se jih lo-prvi vrati s strOnunooL Ba- pisala navado j končni -cilj, tj. da za-sigura A-saj »nekaterim iprolet-ar-cem višjo naofbraiabo. V refemici je T>n stvar drugačna. Ker je sama breiz finančnih >redstev, mi mogla zasigurati akademski omladini znosne materi-jalne eksistence, ker je prosvetni komisarijat po navodilih komunistične stranke uvedel v -univerze različne nove ustanove, med katerimi zavzema glavno mesto politika in vohunstvo, so biLi akademiki kmalu tako preobloženi z delom, da si niso znali pomagati. Zlasti proletarski akademiki, ki večinoma niso dovršili srednje šole, napetnjajo zaman vse sile, da bi obvladali nov sovjetski program. Posledice eksperimentiranja z umiverzaoni so naravnost strašne. O tem se lahko prepričamo, če prečitamo poročilo o zdrav stvenem staraj u ruske akademske omladiue. V "Pravdi" priobčuje neki Čerkasov rezultate zdravniškega ogleda akademikov moskovske univerzo. Od prvega letnika, piša Čerkasov, se bolezni med akademiki čedalje bolj širi Notranjščino katedrale Svetega Kralja v Sofij-i je razdejala bomba. Zarotniki so vedeli, da je zbrana v cerkvi vsa važnejša bolgarska ■ posvetna gosposka ter so jo hoteli poslati za generalom Geor-gijem na oni svet. In res je mrtvemu generalu sledilo šest nadaljnift generalov ter trideset višjih častnikov. * Ce bi se kaj takega- zgodilo pred letom 1914, bi i-zšlo ameriško časopisje v posebnih izdajah ter bi bile natisnjene vse podrobnosti in objavljene slike vseh umorjenih. Dandanes srno pa vajeni takih dogodkov Poročilo o katastrofi, posebno, če ima katastrofa kako politično ozadje, ne pretrese nikogar več. * V zadnjih desetih letih smo toliko č it ali o krvi in mesarstvu, vojni in vojnih grozotah, da ob takih prilikah niti z očesom ne trenemo. V Ameriki je dandanes poglavitna briga, koliko je mogoče dobiti za par dolarjev. Ljudje po evropskih deželah se pa temeljito bavijo z vprašanjem, kako bi bilo dolarjev. Balkaiiski prizor v rimski zbornici Rim, 27. marca. Rimski parlament je imel danes svoj veliki dati: ministrski predsednik Mussolini se je po pol-drugomesecni bolezni prvikrat zopet pokazal v zbornici. Torej velika "festa"! Otvorila se je ob 15. Bilo pa je nekako okoli 16.20, ko je Mussolini v spremstvu ministra za notranje stvari Federzonija, ministra pravde Rocea in državnega podtajnika Di Scalee stopil v dvorano. Vsa fašistovska večina je bila hipoma pokoncu in vstali so tudi maloštevilni apozicijonalci, ki so bili v dvorani, med njimi bvši ministrski predsednik, Salan-dra. Večina je burno začela ploskati in pridružile so se ji tudi galerije. Obsodeli so samo komunisti. Bilo jih je kakih pet tam gori na okrajni levici. Mussolini, nekoliko omršavel in bled. se je zahvaljevati, kimajoč z glavo, in lahen sniešek mu je igral okoli ustnic. Ko je ploskanje ponehalo in so utihnili '"Evviva"-klici, je zaoril s krajne levice krik; "Viva il coinunismoV Kakor bi udarila strela v zbor-,nico. je vjilival ta krik na fašiste. '' Vun! Vun ! Vun iz dvorane!" je kričalo vsevprek in cel kup fa- tis-tov^kih poslancev je planil mogoče dobiti par|1>roti komunistom, dočim pa so gi zojiet začeli ploskati in vzklikati Mussolini ju. Zboi-nični Dolar je postal os, krog katere storji so imeli dosti opraviti pre- se vrti svet. Pretresljivi dogodki, posebno če se odigrajo v kaki balkanski državi, so pa stranskega pomena. Caillaux je postal francoski finančni aninister. den ^o naskakujoče fašiste odrinili od komunistov. V tistem hipu je druga skupina fašistov začela neti fašistovsko himno ';Giovi-nezzo'' ob burnem ploskanju tovarišev in galeriji. Komaj pa ^o nehali fašisti, so vstali komunisti in zapeli mednarodno himno, ki To je v sedanjem času najvaž-Jj, po^ročila v fašistih naravnost nejsa služba, iki jo zamorc oprav- ^no razpoložene. Kričali so in psovali. da se je vse treslo, dvigali pesti in se drag preko drugega prerivali proti komunistom. Kakih dvajset jih je v teku planilo s skrajne desnice preko srede dvorane 11a skrajno levico In obkolilo ono peščico komunistov, coz Spregovoril Caillauxovo ime, o*taIa veSna. in ž njo vred -aleje bila njegova patriotism dolž- ^ pa je z dl>iim kriikom. osl. Geirnarija (kom.V tlrugi fašisti pa na ostale tri komuniste, in udri, kolikor duša da. Dva ali tri komuniste .so še vrg^i skozi vrata in šele potem je polagoma nastal mir. Ves ta čjik je zbornični predsednik Casertano ostal mirno na svojem mestu in ni niti prijel za zvonec. Mussolini je sedel na ministrski kloi in gledal, kakor bi ne bilo nič. kako so fašisti obdelovali komuniste, ter se je potem, ko mu je večina s sodelovanjem galerij po končanem boju in doseženi zmagi, ponovno priredila viharne ovaeije. zopet, lahko nasmehnil. V tem pa so iz dvorane vrženi komunisti zasedli svoje prostor? in seja je lepo mirno nadaljevala, ne da bi bi jo bil predsednik prekinil ali pa še celo moreja koga ukoril zaradi — dostojnosti in kršenja dostojanstva zbornice. Ijati v domovini Francoz. Tekom vojine je bil Caillaux dolge mesece zaprt, nato je bil pa izgnan iz Francije. Kadarkoli je med vojno Fran- membe. Toda izpreanemba s Tail-' lauxom se je završila izvanredno naglo — v pičlih desetih letih. prvi pograbil poslanca Picellija (komunista), nakar se je pričel Ne podlagi tega je prav lahko domnevati, da bomo še dočakali dne, ko se bo pojavil na kjndon-skih, beograjskih, madridskih ali bukareških ulicah smešen možice k in pripovedoval slehernemu, ki ga bo hotel poslušati, da je bivši kralj. I Ljudje se mu bodo pomilovalno smehljali, kot se smehljajo vsako- J m ur, ki je daleč zaofetal za duhom časa. I ; pretep, da si lepšega hi mogoče I predstavljati niti v beznici najskrajnejšega rimskega predmeta. Poslanca Gennari in Damen (komunista) s?e branita s pestmi in zobmi, ali nasprotnikov je preveč. Oddaleč ni videti drtrge-ga. uego dviganje in padanje pesti. Kvestorji Renda, Guglielmi in .Buttafiehi se trudijo, da jim t'e- Na j novejša obleka za otroke. je * Mussolini na kr- neprestano pregamja kot politic- jo. V prvem letniku je povprečno no nezanesljive elemenrte. Vlada se -zaveda, da so to njeni sovražniki. da mmzijo 'boljševike in njihov režim, in zato napenja v*se site. da si preskrbi svoje specijali-ste. Ali to ji ne gre od rok. Akademska naobrazba spremeni akademike, ki so /bili poprej morebiti dovolj kdnnmistieno navdahnjeni, v odločne nasprotnike sovjetskega sistema. Vlada se bavi proti teknu pojavu tako, da je napravila iz akademske nadbraizbe stanovski privilegij, <}a sprejemajo na univerze saano osebe proletar-*e krvi, ki so dokaoale svojo v-danost komunističnim idejam. V ta namen je prišlo že opetovano takdEvaaega ciwie.e.n ja visokih fcl. Sovjetska vlada ob takih pri- Jlf ^^^ , ^jkah brezefczirno agpodi z univerz yy*j rač»n. w študente , ki nao •zaddstili triem 8taoo^Bkm cahtevam ki ki aktivno ne ititdtefojejo konra-fllstiČne prflMptode. Sdelo ae je, i doaeie ao^ jet*a viada na ta 48 odstotkov bolnih akaideanikov, v drugem in tretjem pa že 90 — 100 odstotkov. Na univerzah študira tudi mnogo žensk. Med njimi ni našla zdravniška komisija na omenjeni univerzi nobene zdra ve. Od 664 oseb je bilo po temeljitem zdravniškem ogledu višaj za silo zdranrih sanoo 191, ostalih 473 jc trpelo na 898 boleznih. Na vsakega akademika odpadeta torej kar dve bolezni. In isti Čerkasov se po tej strašni statistiki začudeno vprašaje: "Kakdao smisel ima pošiljati z univerz v življenje inženjerje, u-eenjake in umetnike, med katerimi je 90 odstotkov bolnih ? Taki 1 JEudje so aamo v nadlego dnwb'r in dr»avi, fe ji^t nora leč^i .T" ROJAKI, NA^OCAJTB SE na 'GLAS NAfiODA' NAJVEČJI vja* v i V Italiji milu. i Njegovi podrepnfki pravijo, da, se bodo vršile prihodnje volitve šole leta 1929. Pri volitvah tzra'zi narod svojo voljo. V tej volji je ponavadi tudi obsodba vsebovana. Ali se fašisti boje ljudske sod-! be in obsodbe? Ali vedo, kako se bo obsodba glasila in je vsledtesga nočejo slišati do leta 1929? * Iz Škotske poročajo, da pijejo v sedanjem častu tamošnji prebivalci večinoma le kavo. Kofc enano. je na Škotskem najboljše žganje. Škotom se najbrž bolj izplača piti karvo ter pošiljati žganje v Ameriko. Slika nam predstavlja dekletes, "oblečeno v najnovejšo otroško modo za letošnje poletje. Vojaška konferenca ruskih obmejnih izjav. V mo-kovskih krogih vlada radi bližajoče se konfereucc zastopnikov generalnih štabov armad baltiških držav. Poljske in Rumu-nije veliko vznemirjenje. '"Izve-stja" vehementno napadajo angleško vlado, češ da hoče s pomočjo ruskih obmejnih držav napraviti okoli sovjetske Rusije obroč, ki naj bi jo zadušil, oziroma vrgel sedanji režim. PAZITE NA SVOJ ŽELODEC! Walter Johnson, junak zadnjih svetovnih iger ter največji "pitcher'' sedanjega časa. je izjavil pred kratkim v nekem članku, da trpi (lotsti base-ball igralcev vsled želodčnih bolezni, ker vedno jedo, bodiisi prehitro, bodisi preveč. On pa dobro paszi na svoj želodec ter je vsled tega vedno v dobrem stanju. Geslo vsakogar naj bedc^ "Pazi na želodcc !" Nikdar ne pozabite logične "posledice : "Z uporabo Trinerjevega Grenkega Vina!'* To zdravilo uravna grehe proti dieti, obdrži črevesje odprto, pomaga prebavi ter odpravi iz vašega črevesja vso zaostalo strupeno snov. Nikdar ne razočara. Mr. John Szivan nam je pisal 18. februarja iz Lorain. Ohio: "Tnrnerjevo Grenko Vino uporabljamo za svoj želodec, ki je bil v slabem stanju: odkar ga uporabljam se čutim dosti boljšega". Ali ste poskušali Trinerjev Liniment v sluearjih nevralgičnih bolečin, lumbaiga. ntrnjetfiih mišic ali oteklin? Ali veste, da Trinerjev Mi rilec Kašlja hitro pomaga v slučaju prehlada T Če ga ne morete dobiti pri vašem sosednjem lekarnarju ali prodajaleu zdravil. pišite oa: Joseph" Triner Oofai-pany. Chicago, HI. (Ad.) J V protestu, ki ga je objavilo županovo glasilo proti "Glasuj Naroda", je velika ponlota. V protestu je namreč rečeno, da napada "Glas Naaoda" časti-1 te slovenske duhovnike v Ameriki. To m točno. Naroda" ni še nikdar napada) ča&tiitih duhovnikov. SemfMutam se Glan Naroda obregne ob ljudi, ki niao v nobenem ^airu t tajit i, ker misljjo, jim J0 pod dohoKnutko krinko do-1 Taljena vsaka nearamnofirt. ' NAJBOLJŠO PRILIKO za obisk stare domovine nudi Vam veliki izlet v Jugoslavijo, katerega'priredi naš zavod-« najlepšim in na j udobnejšim parnikom — "PARIS'' dne 16. maj«. Vse potnike bo spremljal en naših v tem skusenrfe uradnikov do Ljubljane oziroma Zagreba. Odločite se pravočasno da Vam zamoremo preskrbeti najlepše kabine. 96 te izvttnTtdiSB prilike in pišite 20 itctdaljna na: FRANK SAKSER STATE BANK ^ ^ it 82 Cortlandt Street How Yorfe & if. . ' ■ : -< GLAS NAR0DA.-18- APR. 1925. (Nadaljevanje.) liil je okoli deset let star, suhega lica. živih oči, sir prahti od nog do glave. Stopil je pred ženske. — Ponižno prosim, če mi date kaj jesti. Gospodinja j?a je mirno premerila od vrha do ta!. — Čigav pa si? — Jože. ne, Janez Mlakar sem iz Ljubljane, — je čuda urno pravil deček, —»mati so mi umrli, oče leže v spitalu v Trstu, zidar so, pa so padli z odra, zdilj grem k njim. Tako sem lačen. . . — Kako je očetu ime? — Ma — Matija. — Ali imaš kaj bratov iu sestra? — Ja — ne, nič. » — Kako je mami ime? — Micka. — Kaj pa delajo tvoja uiama ? — Perejo. Ob nedeljah pa pomagajo v gostilnah. — KjeAli v nebesih ? — Saj si rekel da so umrli. — Ne, mama niso umrli, ata so umrli. — Kako je pa bilo ime atn? — Tomai. — Vidiš, prej si pa rekel, da so Matija in da leže v tržaškem špi-talu —{takšen si lažnjivec! Lastni jezik te tepe. Sram te bodi! — Kam pa hočeš sam po svetu? Ali da te volkovi požro v gozdu? Ali da te cigani vzemo s sabo? Ali da te pobero orožniki? — Hčeri Len-čki je namignila: — Idi. odreži mu kos kruha! Fant je ihtel in skrival lice v rokav. — Na! — je rekla gospodinja. -— tu imaš kruha, da ti ne bo treba krasti! Zdaj se pa Jkoj obrni in pojdi, odkoder si prišel! — Saj grem, — je rekel fant. — Se pil bi rad. — Le pridi z mano v Vežo, — ga je pozvala Lcnčka in deček je stopil za njo. Gospodinja je majala' z glavo. — Sprt mesten potepinček! Pa se le sinili človeku — težko ga zapodiš lačnega. . . Bog ve, kje se tvoj revček zdaj potika! in kod zdaj 011 prosi kruha. . . — Vzdihnila je: — Iioljši berač, kakor tat! Jerajeva je hitro vstala in šla v svojo sobo. Ni je bilo tisti dan ne k malici, ne k večerji. Tn drugo jutro je navsezgodaj izginila, le od matere se je poslovila.* Dv- poravnavi. proč iz Ljubljane mi dajo drugega kuratorja. — Vprašali so me koga ? — Kaj jaz vem. — Rekli so, da bodo pisali na gospoda župana, naj gospod župan koga nasvet nje. — Ali gre gospod Pire? Kam gre? — se je zavzel Jeraj. — Gre. Je že šel. Danes zjutraj so prišle lojtre ponj od dolenjske tete, z dveiii^ konjema; gor je pometal svojo robo, vrh robe Petra. voznik je pognal, pa so šli. Jeraj in Jera sta ponehala z delom, ta novica ju je zanimala. Nančo je izpodbujalo zanimanje. ki ga je dosegla:, in je nadaljevala. — Ja, dolg čas mu je bilo po ženi in fantu. Mene je odpuščanja prosil, če me je kdaj žalil, in dve desetici mi je podaril. Ja! tukaj sta! — Privlekla je globoko iz krila denarnico in jo po važnih pripravjfli odprla. Spravila je na dan dve desetici, ju položila na dlan in razkazovala Jeraju if Jeri s pristavkom, da je ena ogrskega kova. — Ja! In jokal se je, — je pravila. — Nič se ne jokajte, sem rekla, saj se bova šekdaj Videla, če ne na tem, pa na onem svetu. Pa je zamahnil z roko in rekel vozniku: Poženi, Andrej! Ko sta potegnila konja, mi je Peter pokazal jezik, jaz sem mu pa še daljšega, tako! Jeraju se je dobro zdelo, da se je Pirčev družinski razpor tako obrnil na bolje. Jera je vprašala: — Kje vam pa zdaj kuhajo, Nanča ? — Gospe kuhajo in gospodične, z najboljših hiš. Še ena resnična grof in ja je- vmes. Na starem strelišču. V ljudski kuhinji, se pravi. Tako svetlo žlico so mi dali, gotovo je bila srebrna. Ura je bila sedem, solncc se je nagibalo k zahodu. Jera je šla v hišo, da pogleda po večerji. Jeraj se je ozrl: kje je sin. Milan je bil preštel ves sad, potem se je bil pomaknil z brežiue dol proti vrtni ograji. Tod je raslo grmičje španskega bezga in zastiralo vrt pred prahom in pred pogledi s eeste. Spomladi so 011-du cvetele trobentice in vijolice in Milan si je zadovoljno ogledoval njih zeleno perjiče. Tačas se mu je pozornost obrnila na cesto. Prišla je po cesti gospa, se ozrla na hišno številko in postala. Stopila je proti pragu, pa se je zadnji hip premislila" in šla počasi naprej, glavo je povešala. Tako je dospela vštric Milana in Milan jo je spoznal. Bila je mama ! Začudil se je, da je kar zar- Jeraj je zdifj stanoval s sinom iu Jero v lični hišici pod Golovcem. Last je bila železničarja -vdovca, ki je bil redkokdaj doma | del. Bolj za£udil nego razveselil in mu je gospodinjila edina od- — in ni našel prvi hip drugih besed zanjo, nego: — Kam pa greste, mama ? rasla hči. Drugih stanovalcev ni bilo v hiši. Na obeh straneh je objemal hišo v rtič. ki se je za hišo razprostiral kakih sto korakov daleč v breg. Zadi je stalo sadno drevje, spredi obakraj hiše in ob ograji, ki je ločila hišo od ceste, so bile gredice s cvetjem in sočiv-jem. Bilo je {»opoldne po šesti uri iu vsa družina Jerajeva je bila na vrtu. Jeraj je golorok z lopato prekopaval gredico, kjer si je nameraval vse jat i črne redkvice. Stara Jera je plela, Milan je pa hodil od drevesa do drevesa in štel jabolka in hruške, koliko jih je gori. Imeli so poest, Korenovo Nančo. Stala je pri njih na vrtu in pripovedovala v svojem skrivnostnem slogu: — Kar premišljali so gospod in niso vedeli in so po-kKcali še enega gospoda, meni pa so rekli, da labko sedem. Jaz sem rekla: Saj lahko stojim. — Le sedite, so mi rekli in so bili sila prijazen gospod. — Naj pa be, sem odgovorila, da jim ne odnesem spanja, in sem se vsedla. — Kje pa se je to -godilo? — je vprašal Jeraj.* — Na cesarski sodniji, — je važno odgovorila Nanča. — Pircu niso dali stol*. Pire je stal. Samo jaz sem sedela. — — Knj pa sta imela s Pireem m nodnfjiT — je vpraša? Jeraj. — Pa ne, da ista se tožila t — Jerajeva se je zdrznila, ko je zagledala sina. Čutila je: zdaj se ji odloči usoda. Zastala1 ji je sapa, oprijela se je ograje in v strahu in pričakovanju gledala o-troka. Milan pa ji je zgovorno hitel praviti nič drugače, kakor da* se Ineni s sošolcem: — Mi stanujemo zdaj tukaj. To je naš vrt. Cvetlicam zalivam jaz. stara Jera pleve, ata pa koplje. Tako dobro se i-mamo, mama, bolje kakor pri Ko-rcnovih. Kam pa greste vi? Z otroško odkritosrčnostjo iz-pregovor j ene besede sina so pobile Jerajevo kakor udarci z betom. Tako-le sprejema otrok svojo mater, ki je ni videl dva tedna- — Jerajevi sta se zdela dolga kakor dve leti. Malo radovedno malo bahavo — brez ljubezni brez hrepenenja. Zavedala se je prepada, ki jo loči od lastnega otroka, Mar je prišla zastonj? Stemnilo se ji je pred očmi in naslonila se je na ograjo. Milan se je ustrašil. Vzkliknil je: — Ata ata ! Jeraj je spoznal iz glasu nujnost pnsfil je Nančo in skočil k sinu." Videl je medlečo gospo ob ograji, že je ogenil, kdo da je, pretreslo gar je in naokoli in skoz hišo je letel k njej. Prijel jo je pod pazduho in napol jo vedel, • napel nesel r sobo. — rekli: Ce gre Pirg Posadil jo je JUMffifo^- ™ — Ali hočeš vode? Ali ti je treba zdravnika? Pogledala mu je v skrbne oči, po hitro spet povesila pogled in zamežala. Tako nično se je čutila, tako sram jo je bilo, o če bi jo hotela požreti zemlja-! — Ničesar mi ni treba, — je šepetala. — Ko j bom dobra — da spet lahko grem. Jeraj je slutil njene boje in smilila se mu je. Toda boj mora dobojevati sama s seboj, ako naj bo zmaga trajna in trajen mir. Ziito je molčal. Čakala je majcene, prijazne odrešilne besede — ni je bilo: pri možu in otroku ni več prostora zanjo! Vstala je in omahujoč krenila proti durim. Jeraj jo je podpiral, pa ko je gledal njeno trpljenje, ga je prevzelo usmiljenje in ji je nem pobožal upadlo lice. Skromen je bil ta dokaz ljubezni, toda dovolj močan, da se jc v hipu skopnel Jerajevi še zadnji konec ponosa iu trme. Zdrknila je na koleni, glasno zaihtela in polj uho vala možu roko. Mokrih oči jo je dvignil Jeraj : — Saj si naša — saj si naša! Tačas se ga je oklenila okoli vratu in mu prav tiho, prav tiho dehnila v uho: — Odpusti! Odpustil ji je s poljubom in roko v roki sta se vodila po sobi in govorila o boljši bodočnosti in Jerajeva se je v solzah nasmejala in ji ni dalo miru, da se ne bi po-bahala: pokazala je svoji žuljavi roki. Jeraj se je spomnil in šel po Milana, ki ga je bila preudarna Jera pridrževala v kuhinji, pa ne brez težave. Zdaj ko je. smel. je Milan kar skokom planil v sobo. Zakaj sila se mu je mudilo, da iz dna srca in žarečih oči izbruhne novieo: — Mama, vi še ne veste, jaz sem bil pa v Trstu zaprt. Ta' novica je mamo bolj genila od najlepših priučenih besed, pritisnila je dečka k sebi, da je sko-ro zaječal. Jera je prinesla večerjo na mizo, zabeljen stroeji fižol in krompir v oblicah, oboje z domačega vrta. Pozdravila je gospo, kakor da se nista niti za trenotek ločili, v srcu pa jc čutila kos zadoščenja za prestane krivice. Toda vse neprijazno občutje jo je minilo, ko ji je gospa glasno odzdravila in stisnila roko. j Sklenjen je bil vsestranski mir. * *"" Pire se je vozil s svojo ropotijo po cesti, mešani občutki so mu polnili dušo in včasi ga je obšla misel, zakaj ni raje ostal v Ljubljani. Vse ga je dražilo: kamen na cesti, ki je kolo hreščalo čezenj, voznik, ki se ni pravočasno in tako umaknil, kakor bi se moral po razpoloženju Pirca, kužek, ki je lajal in se zaganjal v konja. — Take razmere! se je hudoval v mislih. — Ah, če mi ne bo všeč, se pa vrnem! Vpliv slepote na telesni razvoj (Nadaljevanje prihodnjič.) Novi kardinali. Kdor pozna v giavnih potezah vzrok oslepelosti, misli ue'hote na posledice sleposti. Direktno vpliva slepo>t na telesni razvoj slepcev, ue oeiraje se na ono vnanjo tipično Obiležje. 'ki je opazimo na obrazu, s tem, da ga skoro popolnoma omeji v svobodnem kreta-nju. slepec je zatfo navezan več ali manj na svojo najbližjo o"ko-iico. Kakor hitro koče kaan drugam. potrebuje vodnika. Zmise-1-na in umna viagcja sicer lajšata zlo. odpravki je pa ne moreta. Vse druge posc*bno>rti. ki vzbujajo pozornost pri slepe«, so indi-rektne posledice, ki se ne kažejo pri v-eh sle?peih enako, v i-ti meri. ampak so odvisne več ali manj od vzgoje in pouka, od časa osle-pelosti. to je ali je oslepel ost nastopila v zgodnji mladosti ali pa kasneje. Pri mnogih slepcih opa/aimo bo-ječnost in neodločnost. Pri hoji stezajo roke predse, da bi se kam ne zadeli ali zaleteli. Navadno drsajo tudi iz nogami. Zlasti opazimo to pri kasneje oslepelih. Oni pa. ki so slapi od rojstva ali zgodnje mladosti, pa so se pravilno vzgajali, se kretajo sigurno in gotovo. Marsikdo ha mislil pri takem vedenju, da niso slepi. V domači hiši ali po zavoidih se gibljejo prav tako kaikor da l>i videli. Najlepše opazimo to pri hoji po stopnicah, bi po njih ne hodijo mirno in počasi, ampak dirjajo in skačejo če-z dve. tri in več stopnic. — Pa tudii v neznanih krajih se vedo slepci hitro orientirati. Vzrok temu so rarzni zračni in tla-lcovni občutki, prihajajoči od raznih predmetov, ki se jim bližajo, p. pr. človek, stena, vrata, odprto okno, drevo itd. Nekateri znanstveniki pripisujejo ta občutek šestemu čutu. ki pa znanstveno ni še določen. Sicer pa je vobče znano pravilo, da postanejo vsled e-nega izmed manjkajočih čutov tirugi čuti ostrejši. Vzrok temu ni narava, ampak edinole vaja in večja intemzivnejža raiba. Saj vemo. kako izvrstno razvit tip in čut i-mata krt in nctcxpir. ki ne rabita vida prav nrič vsled stalnega biva r.ja v temi. Zato je ta zaostal v svojem raizvoiju. Ker se ne more slepec poljutnio prosto kreta.ti, omeji zato svoje gibanje na najpotrebnejše. Poleg tega so prisiljeni odrasli slepci vsled izvrševani ja. (svojega ob rt a največ sedeti. Vse to nikakor ne vpliva ugodno na slepčevo zdravje. Jako pogosto nastopijo molitve v prebavi. V zvezi s temi se po javljajo razni kožni izpučaji in uljesa. Bledi, bolestni obraz nam priča o pomanjkanju svetlobe in zraka. Vse telo osla'bi, zato tožijo o iitrujenofcti jJo malo napornem delu, po sprehodu itd. Pozimi jih rado zebe. Zato ljubijo gorko o-bleko. toplo jioJbo. posteljo z obilno odejo. Na seji tajnega konzistodija je imenoval papež nadškofa v Se vili rala. in Granadi za kandnral Telesno tLržanje je večinoma nelepOj neolikano, neokretno, nerodno. Raznak napak pri hoji, sedenju, pri jedi ne bomo opisovali. Zelo pogoste so razne grde navade. Radi si vrtajo s prsti v o-Česne dupline, gladijo telo, vrte neprestano glavo, mahajo z rokami, bijejo z nogaaui. emokljajo i. t. d. To delajo po cele ure. Vse te grde navade so res prave navade, ker niso bili pravočasno opozorjeni nanje. Tu pomaga le redna zaposlenost in vztrajna vzgoja ter pouk. Na mestu so čim pogostejši izprehodi. Neobhodno potrebni pri vsakem zavodu so obširni ho-iniki in ve ranite, ki služijo za iz-prehod po obedu in ob slabem vremenu, veliki vrtovi, telovadnica. Predvsem pa mora imeti vsaka šola za- slepce telovadnico, ki bodi opremijesna si vojaki. ki so nastopili aktivno vojaško službovanje I. 1923. Na čast pokojnemu Rooseveltu. Rumunska in garancijski pakt. Rumunska vlada je zavzemala dosediaj v vprašanju garancijske-, ga pakta pričakujoče stališče. Odgovorni faktorji so namreč mnenja, da more interese vseh vzhodnih držav zadovoljiti le splošna kontinentalna garancijska pogodba. Ako pa bo to nemogoče doseči. potem bo Rum unija stremela za razširjenjem defenzivnega sistema in se naslonila na eni strani na Oehoslovaško in Jugoslavijo. na drugi strani pa na Poljsko. " Adeverul'* in ^Independence Roumaiiie" objavljata članke, iz katerih je raizvidmo, da je tudi Rumtinija v velikih skrbeh za svo jo vzhodno mejo. IŠČEMO lokalne agente za prodajo Trinerje-vega Grenkega Vina in drugih Trinerjevih zdravi], y mestih, kjer še nismo zastopani. Izkušnje ni potreba. Za pojasnila pišite na — Joseph Triner Company, 1333-45 S. Ashland Ave., Chicago, 111. V kratkem bo otvorjen v Oyster Bay, N. Y., v .spomin pokojnemu predsedniku Rooseveltu park, katerega bodo krasili razni kipi. Med njimi bo tudi kip. 'ki ga je napravite kiparka ilrs. Bessie P. Vonnoch. Victor Lisjak Piano Co 5630 ST. CLAIR AVE.. CLEVELAND, OHIO Ali ste že slišali nove role z besedami: Spavaj. spavaj "Milka moja. danska sirota: Spninladril dih; Hej Slovani- Svela noO; Kolo In Valček ia gospe. Cena vsaki s potšnino vred 80c. Z naročilom se more postati denar. Slovenske Amer. Koledar za leto 1925 smo že skoro razprodali. V kratkem času smo ga prodali več tisoč. Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči, ker ga je le še par sto izvodov zalogi. Cena s poštnino vred 40 CENTOV. Oni naši zastopniki, ki de niso naročili koledarjev, naj se poiu-rijo, da ne bo preposzio. SLOVENIC PTJBUSHING GO., 82 CortJandt N. Y. O. DR. LORENZ 642 Penn Ave., PITTSBURGH* PA. EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK iPECIJALIST MOŠKIH BOLEZNI. H«Jt Uroka J» adravljenj* akutnih In kroničnih bol« ml ju Mm tm zdravim nad 25 lat tar Imam akušnja v vaah boleznih In kar znam alovensko. z»tc vaa meram popolnoma raxumott In -coin.tr vag oxdravirn 1" vrnem moč In zdrsvja. Skozi MM prltfatolf poaalm* akuinjo pri ozdravljenju moških brezni. Zato h popolnoma zanaatf na mene, moja skrb pa Je, da vaa MDolnam« T^I-^" »lm. Na odlalajta, ampak pridite dmpraja. »epoinoma aadra- Jaa ozdravim zaetrupljeno kri. mazulj« In Ko» po teleau. bolezni v ari« te. padanja las. bolečino v kosteh, stare rane, oslabelost. ilvCno In bolezni v'ma-hurju, todleah, Jetrafc, ialodcu. rmenlco. rovmatlzem, katar, zlatoillo naduha Ka. Uradna ura: V ponedeljek, sredo in petek od 9. dopolčtn« do * ▼ torek. Setrtek m sobota od S. dopoldni do 1. c- 00 19. dopoldne do S. popoldn*. popoldne; aedoljab ta Prikupen nasmeh. mm: j, \ IITITONijrilW.M, anr.VWK Na sliki vidite Mi&s Loy.se Wilson iz Los Angdleesa, ki se ana. po zatrdilu umetnikov, najbolj prikupno smehljati. Posebna ponudba našim čitateljem Prenovljeni pisalni stroj »OUVHt- <£20. B itreilco va slovenske dr- * OUTER* PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI Pisati na pisalni stroj ni ni kaka umetnost. Takoj laK-Ee Tsalf pile. Hitrost pisanja 4ob*te i« yajo. ■LOVENIC PUBLISHING COMPAHT ItwH W«w Tsrk, V. T. ADVERTISE ia GLAS NARODA oslaboje sistem in je vedno neprijetev, rTwkaj pcide na pomoč - ■ - - — vera,s Balsam. * Teši razdražen}©, odpravi pič-[ lost sluzov, olejSa kašelj in L može prepcočiti dosti pesnih ■bolezni. *-r u ■■-<» <','». . Cm 2*» ia 50 ccntov. m •» I -> ■ t n. « S. J t OAK RAPms I O V\ A Nove pošiljatve knjig. ijeli m veliki zamnhnh in poučnih knjig in jih prodajamo po ozoačooih cenah. ft ieMnjigali smo mmN mnoge vprašanj, zale ne odlašajte z naraotem, da katere ne zmanjka, prodne dobimo vašo naročilo. Z naročBora pošljite potrebno svoto bodisi i money ordrom, v znamkah ali giotov denar ▼ zavaromem pismu na: 6tAS NAHODA, 82 CorMt St., Nos M Prečitajte pazao oglase e norih kn^gah KNJIGARNA "GLAS NARODA POUČNE KNJIGE: Kneippor domači zdravnik .................ta..|lJ8 Naša sdravila ................................so Najboljša slovenska kuharica s mnogimi obsega 668 strani........................5 00 Nemško slovenski besednjak, (Wolf-Cigale), — 2 trdo vezani knjigi, skupaj 2226 strani .... 7.00 Jugoslavija, 3. sveaki, zemljepisni, Statistični in gospodarski pregled in —i ^ Zgodovina SHS-, 3. zvezki, zgodovinski podal. 7 ki Jugoslovanov in Slovanov sploh na Balkasm. Zelo zanimivo za vsakega Jugoslovana.....SJ2S POVESTI: Fabijola ali cerkev v Katakombah ............ 45 Gad je gnjezdo, povest iz dDi trpleoja in nad. Trdo vezano .......................... .75 Hadži Mnrat, Tolstojeva povert, pre vel Levstik. — Kraljica mtičeiiio&, trdo vezano ................80 Kresalo dnhov, trdo vezano ...................70 Kazaki, povest iz ruskega .......................70 K plačamo poštnino. , I iS OLAS naroda, 18. apr. »25. I ^ Veliki izdatki Coolidgeovega doma Poroča Vincent Wilcox. Stric Sam kot delodajalec bi se lahko marsikaj naučil od velikega btznesa. Modeme velike kor-poraeije pošiljajo svoje zastopnike v svet, ter jim dajejo, ne le pla če, temveč svote za različne stroške, celo precejšne vsote za zabavo. Stric Sam pa očividno ni nikdar cul o tem, če pa je. ima rajše svoje lastne, ekonomične metode. Tako plačuje na primer svojemu glavnemu managerju. — predsedniku, — ter mu dovoljuje gotovo svoto za pot-ovanje. a nobene prilike mii ne nudi, da »bi vložil svoje račune za nabave, zvezane z njegovimi posli. Vlada plačuje za vzdrževanje javne lastnine, kot je poslopje samo ter za svetlobo in gorkoto. Kadar pa se sprejme goste v Beli hiši. mora predsednik poseči v svoj lastni žep ter plačati račun. Vse to valiva seveda v veliki meri na obseg denarja, katerega hna predsednik v banki. Predsedniki McKinlev, -Cleveland in Harrison so upravljali svoje domače zadeve na tak način, da je ostal koncem vsakega leta prebitek od njih plač. Vsak teh je prirejal državne bankete in sprejme, a -zabave privatne gostoljubnosti so bile omejene .gli^de štovila in namenov, kajti ti predsedniki jih niso smatrali potrebnim. Predsednik Roosevelt je bil z<"-lo ratzkošen s svojimi zabavami ter jih je plačeval iz svojega lastnega, privatnega premoženja. Predscdmka Ta ft in Wirson sta bila le diskretno radodarna s svojimi prireditvami. Znano je,da je nače! predsednik Harding svoje majhno privatno premoženje, da plača različne družabne prireditve, o katerih je domneval, da so potrebne. Washingtonska družba ve že sedaj, da je ekonomija pred tednika Coolidgea nekaj več kot navadna politična gesta ali pa kretnja. Dokler bo on v Beli hiši. ne bo nikakih razkošnih banketov in družabnih prireditev. Precej pritiska se je izvedlo n* njega, glede načrtov za sijajno i-navgnracijo. Oni, ki dobro poznajo predsednika, pa niso nikdar ni ti za trenutek dvomili, da bo veti-ral katerikoli načrt, ki bi pometi jal izdatek le involviran pri tem a sijajna inavguracija bi imela za posledico obširne družabne obveznosti, katerih se Coolidge izogiba. Njegova ekonomija jc javna in privatna. * * * Vzdrževanje takega poslopja k*t je Bela hiša, zahteva seveda veliko število služabnikov. Vlada plačuje večino teh služabnikov, kar je le prav. Služabniki in osebni strežaji dobivajo na leto od $600 do $1.000. Če vzamemo vpo-štev obseg, število sob ter splošno okolico, spoznamo lahko, da je plača predsednika premajhna, da da bi se ž njo pokrilo vse stroške. Predsednik plačuje svojega privatnega kuharja, služabnika, ki opravlja nekatera lakajska dela ter dve ženski - hišiuji. Plačati mora zdravniško potstrožbo za svojo družino ter plačo perice. Vprašanje perila pomenja sam-posetoi problem. Vlada plačuje le z« čiščenje perila Bele hiše. Ničesar pa ni določeno za perilo predsednikove družine. Perilo Bele hiše, prte, brisače in drugo, plača država, a predsednik sam mora plačati za svojo osebno lastnino, kajti vse tozadevne račune se vodi ločeno. Letošnje apropriacije za Belo hišo »o znašale $96.660. Za vzdr-žanje« in druge stvari pa $110.000. Na okroglo rečeno se bo izdalo $360.000 za vzdržan je skupine o-mih, ki so vslussbeni v Beli hiši. Na plačilnem seznamu je dva in šestdeset oseb. — tajnikov, uradnikov, policistov, šoferjev, vrtnarjev in drufrih uslužbencev. Nekaterim se bo vdela ta vso*a visoka, a v resnici so stroški maj hni v primeri n takim gospodarstvom kot je Bela hiša. Razven V USODEPOLNEM TRENUTKU različnih delavcev, za katere skrbi država, mora plačati predsednik slehern grižljaj živil, katera ' se porabi v Beli hiša. Predsednik mora plačafti iz lastnega žepa vsa živila, katere se predstavi na državnih banketih. Plačati mora tudi veliko število natakarjev in fetrežajev, ki nastopijo ob takih prilikah. Predsednik Coolidge se je skušal omejdti tudi v tem ožini. kajti ponudil je svoje osebne uslužbence za delo. katepo je pod drugimi 'predsedniki plačala vlada. Stvar tradicije, da morajo biti stirežaji v Beli hiši južni črnci. Priti morajo iz prvorazrednih južnih hotelov, kajti prvorazredni hoteli v AVashongtomi se poslužujejo le belih natakarjev. Trije banketi so, katere mora 'predsednik na temelju tradicije prirediti. Ti banketi so na čast kabineta, diplomatic-nega zbora ter najvišjega sodišča. Ti banketi niso tako cerimonijozni kot državni banketi, ki stanejo predsednika od štirih do petih dolarjev za sedež. Predsednik Coolidge se je tudi v tem oziriu oddaljil od svojih predhodnikov. Zavija se v * vmmM M- v. Ko je divjal po južnih delih Illionisa grozen tornado, se je družina Marka Tavlorja pravočasno skrila v podzemsko klet. Vsi sc bili rešeni. Toda, ko so prišli zopet na beli dan, so v svojo veliko žalost opažali, da je njihovo hišo in vsa gospodarska poslopja odnesel vihar. Njemu siičen je bil Benjamin Harrison. Zapustil je mesto predsednika v udobnih okoliščinah. Malo se je brigal za cerimonije ter varčeval k denarjem. Po zaključen ju termina je pa dobival kot odvetnik višje pristojbine kot katerikoli drugi odvetnik v Ameriki. Lincoln je bil naravnost reven človek, ko jc bil ievoljen predsednikom. Malo se je briga lza denar ter ga izdajal v dobrodelne s vrhe. Ce bi bil dovršil svoj drugi svoj ekonomski načrt ter je uver- - , . . , terram; 01 sel brez dvoma v priva- jen, da ga mora širiti potom oseb-* nega vzgleda. Mrs. Harding je vprizorila številne popoldanske zabave in tudi Mrs. Wilson, predno je predsednik zbolel. Mrs. Roosevelt je bila prav posebno radodarna s svojimi povabili. Te popoldanske prireditve so obsegale veliko število ljudi. Niso pomenjale le običajno čašo čaja ter biskvit. Ponudilo se je drage sandwiclie. sladolede, čokolado in mrzle pijače. Letni stroški takih prireditev so bili seveda veliki. Vlada plačuje po $1500 na leto za hišnika in $2.000 na leto za kuharja. Svoje hleve mora vzdrževati s svojim lastnim denarjem. On plačuje konjarje, kajti vlada plača le stroške krme ter daje na razpolago hleve. Med predsedniki Združenih Držav niso bili vsi dobri finančniki. Nekat-eriu so zapustili Belo hišo ob koncu svojih terminov s skrajno neznatnimi bančnimi u-logami. 'Stroški, zvezani z njih u-radom, so jih premagali. Predsednik Jefferson je izdal večji del svojega lastnega, privatnega premoženja v času, ko se je t no življenje s par sto dolarji v žepu. Taft je bil precej premožen, ko je prišel v Belo hišo. Ker ni bil za pravi j i vec, se je umaknil s čedno svotico na strani. Predsednik Wilson ni bil bogat, a s smotreno ekonomijo, kljub naraščajočim žrvljenskam stroškom, se je umaknil iz javnega življenja s precejšnim premoženjem. Predsednik Coolidge jc znan kot skrajno frugalen mož. Zanimivo bo opazovati, v kakšnih finančnih okoliščinah ibo zapisi svoj sedanji urad. Grofica Tisza umrla. Kakor so časopisi že poročali, je umrla te dni v Budimpešti grofica Ilona Tisza. žena bivšega madžarskega ministrskega predsednika Štef. Tisze, katerega so ustrelili vojaki v revolucionarnih dneh meseca oktobra 1918. Da osvežimo spomin na tiste nemirne čase, ko je imelo človeško življenje takšno ecno kakor list na veji ali zrno peska v morju počajamo našim bral- knili dalje. V tam trenutku pa je zadonelo več strelov. Grof je bil smrtno ranjen ter se je zgrudil na tla. Grofica Ilona, ki se je zavedla usodne minute, je pokleknila po-Jeg umirajočega zakonskega druga In je dvignila njegovo glavo na svoja kolena. Gladila je z roko njegovo čelo ter mu naravnavala lase. Grofičina nečakinja Denisa Almassv pa je pozvala služinčad, Za dobro vdrfnenje w se more ali primerjati a dobrin. Maria Pain-Expeller-jem Pri prvem namenja prehlada se potluiite tea« ubornifa domačcfM pripomočka ter preprečite komplikacije. 35 tn 70 centov po lekarnah. Parite na tTaraiiko znamko Sidro. P. AD. RXCHTER a CO. Berry tt South 5ti Sta. Brooklyn, H. Y. cem kratko sliko ,kako je bil grof [naj pomaga odnesti mrtvega gro t;«o —« \r fa xz so^e ter p0i0žiti na poste- Tisza umorjen. V tej sliki se zrcali tudi življenje pokojne Tiszove žene z vsemi prednostnimi strana-mi. Grof Štefan Tisza je stanoval v vili Roheim blizu budimpeštanske-ga mestnega gozdiča. Ko so se pojavila prva znamenja revolucije, so svojci prosili grofa Tiszo, naj se umakne na varno, da ga ne dosežejo uporniki že v prvem naletu prevrata. Tisza jih ni hotel poslušati. On gotovo ni bil mož, ki bi si moral pomagati z begom. Ostal je na mestu. Ko so padli v parla- mudil v Beli hiši. Njegova poje-jmentu Proti njemu streli, se ni po majoča leta so zagrenile finančne | t«hnd in bežal. Mirno jc stal na teŽkoče, v katere je bil zašel, ker ljo. Ta prizor je vojaško petorieo tako pretresel, da so morilci grofa Tisze dvignili orožje in odšli. ' Zakon grofa* Štefana in grofice llone Tisze je bil zakon ljubezni. Oba zakonska druga sta si stala ob strani v burji in viharju. Ko je i-mel Tisza v parlametu najhujše boje in je prestajal divje nalete opozicije, je vselej bila na damski tribuni tudi grofica Tisza, ki je •-edno pazila na svojega moža, venomer v strahu, da se mu zdaj-zdaj ne pripeti kaj zalega. je bil kot predsednik skrajno radodaren in velikodušen. Predsednik Monroe je izdal velik del svojega lastnega privatnega premoženja, ko je bil v Beli hiši, čeprav je bil mogoče najrevnejši mož, kar jih je bilo kedaj izvoljenih na to mesto. Umaknil Končno pa jc dočakala usodni svojem sedežu ter dajal z zvoncem ^ trenutek moževe smrti na lastnem znamenje, da se mora seja nada'- domu Ijevati. Bilfr je popoldne nekega poznega jesenskega dne, ko so se v Tis-zovi vili pojavili vojaki s puškami na rami. Po številu jih je bilo pet. j -Služabnik grofov jim ni hotel ot-vorfti vhoda nakar je to storil la-storočno grof Tisza. Menil je, da IZGUBLJENA DEKLICA se je skoro bres centa v žepu.. jih ^ s tem dejanjem ^^ pa Martin Van Buren je nudil vz-|se je motH Vojaki so gled. kateremu ni maral slediti noben drugi naslednji predsednik. On ni dvignil niti centa plače tekom svojega štiriletnega termina, Ko je potekel njegov uradni termin, je dvignil $100.000, katere mu.je bila dolžna vlada. Tekom uradovanja se je posluževal svojega privatnega premoženja za vse stroške, zvezane z njegovim uradom. General Grant ni izdal dosti denarja v času. ko se je mudil v teeli hiši. Tekom njegovega drugega termina se je dvignilo plačo predsednikov od $25.000 na $50.-000. Ko se je umaknil, ni bil bogat mož. a je brl v ugodnih okol-ščinah. Mogoče največji zapravljivec med vsemi predsedniki je bil Chester Arthur, ki je pogosto prirejal bankete, ki so stali po pet tisoč dolarjev. Bil je bogat mož. Predsednika Havesa so dolžili, da je preveč skop. Svojim gostom ni ponudil nikakega vina. V splošnem ni bil nabaven človek ter ni verjel v drage družabne prireditve. Vsled tega se je umaknil r privatno življenje s čednim kii-pičkom. vstopili in Tisza je takoj namignil služabniku, naj se umakne, da ne bo priš-lecera v napotju. Vojaki so se podali v Tiszov delovni kabinet. Tam sta se nahajali dve ženski: grofica Ilona Tisza in njena nečakinja grofica Denisa Almassv. Tisza se je postavil pred pisalno mizo, dami sta ga obstopi-li. Vzel je z mize samokres, ker je videl, da vojaki niso odložili puške v predsobi. Nato je vprašal oborožene može: "Česa iščete pri meni?'* Eden izmed navzočih mu je odvrnil v imenu petorice: "Na vaši vesti leži kri svetovne vojne. Vi ste krivi da je obvdovelo na stoti-soče žen da je na stotisoče otrok izročeno siromaštvu in bedi. Udarila je vaša ura." Tisza je kratko rekel: "Jaz nisem kriv vojne." Neki vojak ga je pozval naj odloži revolver. Tišza je dejal da stori to šele potem, ko bo videl, da so odložili vojaki puške. Ta odgovor je možem zadostoval, da so se takoj pripravili na streljanje. Tisza je stopil za korak naprej, da" bi z roko odvrnil od sebe cevi puške, ki so bile naprejene proti njemu. Žena in nečakinja sta se tudi poma- Na Dunaju vzbuja splošno pozornost odkritje, do katerega je te dni pripomogel čuden slučaj. Na verandi neke gostilne v XIIL okraju so čisto po naključju našli 21-letno šiviljo Leopoldino Dušek. Deklica je bila na pol mrtva. Uslužbenec, ki jo je videl pred seboj sestradano in na tleh ležečo, sq je prestra&il in je poklical hišnega gospodarja. Otrli so jo z mlačno vodo po životu, nakar jc mogla izustiti par besed. Njena preteklost je glasom njenih lastnih izjav zelo zagonetna. Do pred kratkim je stanovala šivilja pri svojih starših v Wur-litzovi ažHeL Njen oče je vratar na za padli ran kolodvoru. Pred tremi tedni se je Leapoldina doma skregala ter odšla iz hiše. Par dni se je potepala Okoli. Dobila ni ne grižljaja hrane, ne kapljice vode. Blodnja po ulicah jo je tako izčrpala, da je končno vsa onemogla. premrla in obupana dospela do verande, kamor je legla v veri, da jo kdo najde in reši pred smrtjo. Prišel ni nihče. Od dne do dne je ibolj pešala, »zmrzo-va-la in stradala. Odpovedale so ji noge, roke in sploh vsi udje. Ustnic ni mogla premakniti, dasi je hotela klicati na pomoč. Tako je slabela fz dneva v dan in slednjič so ji noge. popolnoma otrpnile od mraza. Najdba deklice je osuipnila zdravnike kakor že dolgo ne nobena posebnost. Duškova izgleda kakor pravcati okostnjak in je tako šibka, da jc ne sme nihče nadlegovati z vprašanji. Policija je doznala o nji še te-le podrobnosti: Leopoldina Dušek je tajiustve-'la ženska. Že p ar krat se je pregrešila z vlačuganjem. tako da ji .je slednjič oče prepovedoval po-vratek domov. Bala je že dvakrat v ženski poboljševalniei za mladoletne, toda oibrakrat je odšla iz zavoda brez stvarne koristi. Lani so jo poslali domov radi tega, ker je dovršila dvajseto leto in ni sniela več ostati v poboljševalniei. Dobila j c službo pri tvrdki Pit z, kjer je ostala do jeseni. Oktobra meseca se je vrnila zopet k svojim staršem katere je nalagala, da ima tri dna dopusta. Oče ji ni vr-jel in se je hotel o tem osebno prepričati. Velel je hčeri, naj ga počaka, da se "vrne zvečer iz službe, nakar pojdeta skupaj k njenemu deloda jalcni. Leopoldina ni ubogala. Šla je sama v kino in se ni več -vrnila domov. Oče je naizna-nil policiji, da je hči izginila. Po šestih tednih je prejel poročilo, la so redarji zalotili ubeglo žensko z nekim moškim. Policija jo je oddala v bolnico za ženske bolezni, Ostala v Klostemeuburgu do konca mefeeea januarja, potem je niso več nikjer videli. Leopoldina je baje izjavila znancem, da se noče vrniti domov radi tega, ker je ni nihče obiskal za njene bolezni. Dušikovo so oddali v bolnišnico. r^r Hretanje parnikov - Shipping News SI. aprila: Belffenl&nd. Cherbourg In Antwerp*. St. aprila: Ma.ureta.nl*. Havre. Cherbourg; Buffren, SB. aorti«: Paria, Havre; Homeric, Cherbourg; Orduna Cherbourg: Prea. Roosevelt Cherbourg in Bremen. SS. aprlia: Lapland Cherbourg In Antwerp Luetaow. Bremen. Si- aprila: Aqultanla. Cherbourg. St. parila: Oblo, Cherbourg In Hamburg; Albert Ballln. Boulogne In Hamburg. 2. maja: Leviathan. Cherbourg: Majestic. Cherbourg: Rotterdam, Rotterdam; Mjnnekahda. Boulogne. 5. maja: Tlesolute. Cherbourg, Hamburg: — Stuttgart, Cherbourg. Brmen 6. maja: Berengaria. Cherbourg; 1 .a. Savole, Havre: Pres. Harding. Cherbourg. Bremen; Arabic, Cherbour- Hamburg. 7. maja: Zeeland, Cherbourg in Antwerp. 9. maja: Olympic, Cherbourg; France, Havre: Veeridam, Rotterdam; Duilo, Genua. 12 maja: Pres. "Wilson. Trst. 13. maja: Mauritania, Cherbourg. 14. maja: De Grasse Havre; Columbus. Cherbourg. B-emen; Deutschtand, Bou-Igne. Hambug. 18. maja: _ . Paris, Havre. — s tem pexnlkom bo apremljal potnike uradnik tvrdke Prank Sakser State Bank. 19. maja: Relinace. Cherbourg. Hamburg: Br", men, Bremen. 20. ma|a: A