v Slovenski ČEBELA letnik CXXI 9/2019 S» V Ji L 9V ■ <>' j- . \ v 1 fl -M.' . UP t , S 4 fl jSS, i . ' ■ - w ¿mt ^ --.V-»iii^gsgs^ ) 3 t - sja r * Vili TOmS»^ t-/ I i r.; 1 ■ ■ j JHa ' » i#ŠP^ Cementni oz. melecitozni med - kaj s satjem Kako pomembna je hladilnica v čebelarstvu, se zaveš šele, ko jo imaš Čas prodaje čebeljih pridelkov in izdelkov Azijski sršen (Vespa velutina nigrithorax) IZDELAVA IN PRODAJA VSEH VRST SATNIC. PO DOGOVORU MOŽNA IZDELAVA SATNIC IZ LASTNEGA VOSKA. OD 01.09. DO 31.12. JE MOŽNA IZDELAVA SATNIC IZ LASTNEGA VOSKA OD 15 kg DALJE. OGLEJTE SI IZDELAVO SATNIC NA NAŠI SPLETNI STRANI. SATNIKI TESTNA MREŽA PVC IZOLACIJSKE PENE OJAČANA RAZSTOJIŠČA RAZSTOJIŠČA11+3 JAHAČI ZA SATNIKE ČEBELARSTVO RIHAR - KOCJAN Robert Kocjan s.p. Gabrje 42,1356 Dobrova Tel.: 01 36 41106, faks.: 01 36 41 307 GSM: 031 351 964 B-pošta: robineli@siol.net WWW.RIHAR-KOCJAN.SI IZDELAVA ČEBELARSKE OPREME TRGOVINA - ČEBELARSTVO 11 — 1 J MATIČNA REŠETKA LESENA TESTNA MREŽA ČEBELJE POGAČE PITALNIK 51 S CEVKO Delovni čas: od pon. do čet.: 9.00-12.00 in 15.00-17.00, pet.: 9.00-15.00 ZMERNE CENE - TRADICIJA - KAKOVOST - IZKUŠNJE, PRIDOBLJENE V LASTNEM ČEBELARSTVU Naročeno blago vam lahko odpošljemo s paketno pošto. VSE ZA OBNOVO PANJEV ČEBELARJEM Z VELJAVNO ČLANSKO IZKAZNICO PRIZNAMO 4-% POPUST PRI GOTOVINSKEM NAKUPU NAD 100 EUR V NAŠI PRODAJALNI. LOGAR TRADE D.O.O. «2519 410 ^^^^^^ ^^^ ___ POSLOVNA CONA A 41 A Iz grožnje v priložnost - pridelava medu v deviškem satju Vir: Töpfer, C.: Zementhonig schleuderen, splet. f „Slovenski 1 icebelftrj 9/2019 letnik CXXI 239 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Kako pomembna je hladilnica v čebelarstvu, se zaveš šele, ko jo imaš Franc Gosar franc.gosar@siol.net Že na začetku moje čebelarske poti se je kmalu pojavila težava, kam naj spravim rezervno satje. Ko sem imel nekaj panjev, je bila težava še rešljiva z uporabo hladilne skrinje, žveplanjem itd. Tudi čez zimo ni bilo težko. Postavil sem jih v čist in mrzel prostor, težave z voščeno veščo pa so se začele že zgodaj spomladi, ko se je otoplilo. Če ne bi bil pozoren, bi mi vešča lahko uničila vse sate. Zato sem že kmalu začel razmišljati o prostoru, kjer bi hranil satje, in leta 1999 sem se odločil zgraditi hladilnico. Najprej sem razmišljal o možnosti sofinanciranja s strani države v okviru nepovratnih sredstev, vendar je bil sam postopek papirnato preveč zapleten in na koncu tudi ekonomsko neupravičen za velikost hladilnice, ki sem jo imel namen zgraditi. Hladilnica je namreč velikosti pribl. 2 x 2 x 2,5 m (pribl. 10 m3). Za hladilnico sem izbral prostor v pomožnem objektu, poleg skladišča medu in druge opreme. Prostor je zidan s treh strani. Stene sem najprej oblepil s 100-mm stiroporom, nato sem stene in strop oblekel s plastičnim opažem. Stene zato lahko očistim z mokro krpo in čistilnim sredstvom. Na strop sem vgradil notranjo enoto hladilne naprave, zunanji del pa je pritrjen na zunanji steni objekta. Avtomatika je ob vhodu v hladilnico. Vrata so lesena in prav tako z notranje strani oblečena s plastičnim opažem. Prostor je zaščiten pred mrčesom oziroma drugimi škodljivci, saj je popolnoma zaprt in nima nobenega okna. Običajna temperatura v hladilnici je 7 °C ± 1 °C. Avtomatika ob vhodu Shranjeni sati in naklade Notranji del hladilne naprave (v Slovenski ] 240 [CEBELBRj 10/2019 letnik CXXI V 20 letih ni bilo potrebnega posebnega vzdrževanja. V hladilni enoti je bilo treba zamenjati samo tesnilo in ponovno napolniti sistem s hladilno tekočino. Drugih težav do sedaj s hladilnico nisem imel. Ne znam si več predstavljati, da bi čebelaril brez hladilnice. V njej shranjujem vse rezervno satje, vosek od odkrivanja celic pri točenju, za nekaj dni pa lahko shranim tudi izrezano trotovino. Kako pomembno je rezervno satje, se je pokazalo letos, ko smo morali vsaj v stacionarnem čebelnjaku nadomestiti satje, polno kristaliziranega medu. Seveda pa potrebujem rezervno satje tudi za rezervne družine. Običajno v mesecu aprilu, maju, nekje do sredine junija vzrejam matice na treh AŽ-satih. Zadnjo serijo matic v sredini junija pa pustim, da se družina najprej razvije v 3-satnih AŽ-panjih, nato jih prestavim v 7- ali 8-satne AŽ-panje, kamor nato postopoma glede na razvoj dodajam tudi manjkajoče sate. Ravno tako čez celo leto ob točenju izločam staro satje in ga nadomeščam z novim, staro satje pa shranjujem v hladilnici. Ko se nekaj nabere, ga stalim. Prav tako jeseni izločim pet do šest satov iz vsake gospodarske družine, starejše sate stalim, lepo satje pa pustim kot rezervo za Zunanji del hladilne naprave naslednje leto. IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Strokovni posvet o ekološkem čebelarjenju Vlado Auguštin* in Mitja Zupančič * svetovalec JSSČ za tehnologijo čebelarjenja vlado.augustin@czs.si Čedalje več slovenskih čebelarjev se zanima za čebelarjenje po ekoloških merilih, s čimer gredo v korak z ozaveščenostjo potrošnikov, ki izbirajo zdravju neoporečna živila. Da bi čebelarjem še bolj približali način ekološkega čebelarstva, je ČZS, JJSSČ, v sredo, 10. julija, na ekološki kmetiji Slavka Žagarja organizirala strokovni posvet o ekološkem čebelarstvu. Na razpravi o ekološkem čebelarstvu je Mitja Zupančič, svetovalec specialist za ekološko kmetovanje pri KGZS -Zavodu CE, v svojem prispevku k razpravi v uvodu navzoče seznanil s stanjem ekološkega čebelarstva v svetu in Sloveniji. Po podatkih, ki jih zbira priznana institucija v tujini FIBL, naj bi bilo v letu 2017 v svetu 3,2 milijona ekoloških čebelarjev. V deležu to predstavlja 3,5 % od vseh. Največji delež ekoloških čebelarjev je v Južni Ameriki - 45 % - in Evropi - 30 %. V Sloveniji je bilo v letu 2018 77 ekoloških čebelarjev, kar je slab odstotek od vseh. V lasti so imeli 2863 čebeljih družin, kar je slaba 2 % od vseh. Tako je mogoče razbrati iz podatkov, da je v Sloveniji trend povečevanja ekoloških če-belarstev podoben kot v svetu, kar pa je odraz vse večje ozaveščenosti naših strank kot tudi čebelarjev in vse večjega povpraševanja po čebeljih pridelkih iz tovrstne pridelave. Prav tako se je v primerjavi z 2017 lani močno povečal tudi pridelek ekološko pridelanega medu (za 41 odstotkov). V nadaljevanju smo se ustavili pri zakonodaji, saj je na tem področju od zadnjega srečanja lani nastalo nekaj sprememb, ki bodo pomembne predvsem v bližnji prihodnosti. Tako je bil dopolnjen nacionalni pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil, v maju 2018 pa je bila na ravni EU sprejeta Uredba EU 2018/848, ki osvežuje pravila na ravni celotne Evropske unije za področje ekološke pridelave. Uredba bo začela veljati s 1. januarjem 2021. V tem času bodo sprejeti še določeni delegirani oziroma izvedbeni akti, ki bodo podrobneje opredelili določena področja ekološkega kmetovanja, končno pa bodo potem vsi skupaj začeli veljati leta 2021. Posebej je bilo povedano, da bo treba za leto 2019 do 20. decembra opraviti še obvezno izobraževanje, seveda če ne bo prišlo do kakšnih sprememb, podobnih kot za leto 2018. Navedene so bile tudi nekatere novosti, ki jih prinaša nova zakonodaja na področju EU, kot so npr. skupinsko certifi-ciranje ter tudi nekatere za zdaj manjše novosti glede pravil za ekološko čebelarstvo. Vlado Auguštin, svetovalec specialist za tehnologijo pri JSSČ, je poudaril, da razmišljanje mlajše generacije čebelarjev obeta, da bo v prihodnosti prevladujoč način gospodarjenja s čebelami ekološki. Ekološka načela čebelarjenja se od konvencionalnega razlikujejo po zdravstvenem varstvu čebel in zatiranju varoj le z apitehničnimi ukrepi, uporabo organskih kislin in eteričnih olj, medtem ko so sintetična sredstva prepovedana. Družine je dovoljeno hraniti z ekološko pridelanim sladkorjem, poleg tega pa je predpisana tudi oddaljenost čebelnjakov od avtocestnega križa in odlagališč odpadkov. Na posvetu je bila predstavljena tehnologija prehoda s konvencionalnega na ekološko čebelarjenje. Z njo iz notranjosti čebeljega panja odstranimo s kumafosom in amitra-zom onesnažen vosek in propolis s fizikalno kemično metodo, ki je bila opisana v SČ št. 3, marec 2019, str. 73. V prijetni druščini tokrat številne skupine ekoloških čebelarjev, ki že vrsto let čebelarijo v skladu z ekološkimi načeli, kot tudi tistih, ki se zanimajo za tovrstno obliko sheme kakovosti, smo si ogledali v nadaljevanju tudi ekološko čebelarstvo Slavka Žagarja in v razpravi izmenjali številne izkušnje ter seveda pokomentirali letošnjo sezono ter zaključili, da nas v takšnih letih na osnovi dolgoletnih izkušenj motivira upanje na boljšo čebelarsko letino v prihodnjem letu. Sedaj pa prihaja čas, da počasi potegnemo črto pod letošnjo sezono in čim prej pripravimo svoje čebele za prihodnjo. Tako smo v Beli krajini preživeli koristno in prijetno popoldne, za katerega pa je v veliki meri zaslužen gostitelj Slavko Žagar, ki mu gre velika zahvala. i _ Slovenski | čebela rj 9/2019 letnik CXXI 241 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Čas prodaje čebeljih pridelkov in izdelkov Tanja Magdič_ svetovalka JSSČ za ekonomiko tanja.magdic@czs.si Že smo na pragu jeseni in prihajajo meseci, ki jih bomo čebelarji namenili prodaji. Količine medu, ki smo ga to leto pridelali, niso ravno zavidljive, je pa zato še toliko pomembnejša naša organizacija prodaje. Kakšna bo prodaja, je zelo odvisno od nas samih in od tega, kako spretni smo pri trženju. Ne nazadnje to, da je dobiček odvisen od trženja, ni nič novega. V nadaljevanju predlagam nekaj korakov, s katerimi si lahko pomagate do boljše prodaje. 1. Preverite zaloge in pripravite nabor izdelkov za prodajo. Na podlagi zalog, ki jih imate na voljo, si pripravite načrt prodaje, kjer začrtate pot do želenih ciljev. Pri tem upoštevajte izkušnje iz preteklih let in obstoječo ponudbo. Zelo dobrodošlo je, če vam uspe na trg plasirati kakšno novost, nov izdelek, ki se razlikuje od obstoječe ponudbe. Širša kot je ponudba, večja je možnost, da kupca prepričate o nakupu! 2. Določite tržne kanale. Za prodajo je zelo pomembno, da najdete pot, ki bo najboljša za vašo prodajo. Na voljo imate kar nekaj možnosti. Odvisno od vaše ponudbe in ciljne skupine vaših kupcev izberite tiste prodajne kanale, ki so najugodnejši. Lahko se odločite za prodajo na domu ali tržnici, ki je najpogostejši način prodaje pri čebelarjih, ali pa izberete katerega od drugih kanalov (preko posrednikov, prodaja podjetjem, prodaja na turistično zanimivih lokacijah, preko spleta ipd.). Od izbire prodajnega kanala je tudi odvisna organizacija prodaje in trženja. 3. Poskrbite za prepoznavnost in izkoristite moč spleta in družabnih omrežij. Povezanost in prepoznavnost v neposredni okolici, v kateri bivate, sta ključni za začetek ustvarjanja vaših tržnih poti, vendar če vaša ponudba preraste povpraševanje v vaši okolici, morate poiskati druge tržne poti, primerne za trženje svojih izdelkov. V današnjem času je zelo pomembno, da se podjetja osredotočajo na digitalne prodajne kanale. Družabna omrežja pa lahko služijo kot odlično trženjsko orodje. Tradicionalni načini promocije se vse bolj odmikajo v senco, v ospredje pa prihajajo oglaševanje preko spleta in druge metode, ki so za kupce veliko bolj privlačne in opazne. Četudi se ne odločite za spletno prodajo in sami niste ljubitelji družabnih omrežij, ti ostajajo pomemben del življenja široke množice ljudi in predstavljajo poceni in učinkovit način za vzpostavljanje in vzdrževanje stika z vašimi kupci ter obveščanje o novostih. Izkoristite torej njihovo moč in spišite uspešno zgodbo. 4. Ne pozabite na svoje stranke. Posvetite se njihovim željam, potrebam, nakupnim navadam. Zvestoba strank namreč vpliva na prodajo in posledično na prihodke. Vprašajte jih za mnenje, kaj menijo o vaši ponudbi in kakšne imajo želje. Povezava s strankami je zelo pomembna za doseganje zvestobe. Pomembno je, da svojim kupcem ponudite nekaj več, kar bodo prepoznali kot dodano vrednost. 5. Vključitev v sheme kakovosti. Kupci želijo kakovost, zato poskrbimo, da bodo le to tudi dobili. Z vključitvijo v eno od shem kakovosti kupcu sporočamo, da je pri nas kakovost na prvem mestu! 6. Izberite embalažo in pripravite izdelke za prodajo. Pri embalaži v prvi vrsti pazite na pravilno označevanje. Skrbno izbrana embalaža lahko pomembno prispeva k boljši prodaji, še posebej, če svoje izdelke prodajate kot darila. Več o pomenu embalaže si lahko preberete v naslednjem članku. 7. Postavite ceno. O tem, kako postaviti pravo ceno, smo že večkrat pisali. Cenovna politika je ena izmed najpomembnejših za doseganje uspeha. Cena mora biti ravno prava - previsoka cena bi lahko odgnala vaše kupce, na drugi strani pa lahko prenizka cena vzbuja dvom o kakovosti vaših izdelkov. Postaviti morate tako ceno, ki bo prinašala zaslužek in jo bo kupec pripravljen plačati. Svetujemo vam, da sledite priporočenim cenam za čebelje pridelke Komisije UO ČZS za ekonomiko čebelarstva. 8. Odnos s kupcem. Vse v povezavi z vami in vašim čebelarstvom kupcu nekaj sporoča. Zagotovo ste že slišali, da je prvi vtis najpomembnejši. Kupec si bo mnenje ustvaril glede na to, kaj bo o vas slišal, videl ... Če bo ta vtis pozitiven, potem vam je skoraj zagotovo uspelo pridobiti (v Slovenski ] 242 [CEBELBRj 10/2019 letnik CXXI IZ ZNANOSTI IN PRAKSE novega kupca, na vas pa je, da ga boste tudi obdržali! Priporočila vaših kupcev so najučinkovitejša in najcenejša promocija. Če bodo vaši kupci zadovoljni z vašim odnosom do njih, z vašo ponudbo in seveda tudi kakovostjo pridelkov, potem vas bodo priporočili tudi naprej svojim znancem, prijateljem, sorodnikom, in krog vaših stalnih kupcev se bo stalno dopolnjeval in večal. Uspešen tržnik (prodajalec) potrebuje veliko znanja s področja prodaje in odnosov s kupci. Nenehno mora iskati nove pristope in se izobraževati s področja trženja. Za dosego želenih prodajnih ciljev pa je pomembna ustvarjalnost. Če želite stopiti iz povprečja, biti opazni, morate svoje izdelke predstaviti na zanimiv način. S pravim tržnim pristopom pa boste svoje prihodke zanesljivo povečali! Vaša embalaža - vaša prepoznavnost Nataša Klemenčič Štrukelj Svetovalka JSSČ za ekonomiko natasa.strukelj@czs.si Začenja se sezona trženja čebeljih pridelkov in izdelkov. Za čebelarje smo pripravili nekaj napotkov, ki jim bodo v pomoč pri pripravi čebeljih pridelkov in izdelkov za prodajo. Posebno pozornost bomo namenili embalaži. Verjetno se niti sami ne zavedamo, kako pomembno vlogo ima embalaža pri nakupnih odločitvah potrošnikov. Osnovna naloga embalaže je, da varuje in ščiti izdelek in omogoča varen prevoz in logistiko. Seveda pa mora tudi ustrezati zakonskim prepisom, ki določajo pravilno označevanje izdelka. Med in druge čebelje pridelke in izdelke, ki jih cenimo kot visokokakovostne domače proizvode, bomo ponudili v primerni in kakovostni embalaži. ČZS je že pred časom razvila edinstven kozarec za slovenski med - velikosti 720 ml -, ki so se mu pridružili še 370-, 212- in 110-miIiIitrski kozarci. Paleto slovenskih kozarcev za med bo v kratkem dopolnil še 98mililitrski, ki bo nadomestil 110-miIiIitrskega. Za manjši kozarček smo se odločili prav zaradi omejevanja dovoljene tekočine na letalih, ki ne sme presegati 100 ml. Vsi kozarci od največjega do najmanjšega so enotno obIi-kovani in imajo na spodnji strani odtisnjen motiv kranjske čebeIe. Ponudbo embaIaže pa dopoInjuje tudi stekIenica za medeno žganje, ki ima prostornino 350 ml. Čebelarjem priporočamo, da pri prodaji medu uporabljate tudi manjša pakiranja in ponudite različne vrste medu npr. v 370-mI in manjših kozarcih. Potrošnike boste tako razvajaIi z razIičnimi vrstami medu in poskrbeIi za razIične okuse in razIične namene uporabe. Hkrati pa boste prodajno komunikacijo izkoristiIi za ozaveščanje o vrstah medu in jim predstaviIi še druge medove, ki so jih pri-deIaIe vaše čebeIe. Tudi če imate Ie dve razIični vrsti medu. Manjši kozarčki so primerni tudi za darilne pakete in razne mešanice. Našo Iepo dežeIo obišče vedno več tujcev. Za spomin bodo z veseIjem kupiIi kakšno maIenkost - spomi- nek. Za takšne priIo-žnosti imejte vedno pripravIjene manjše, po možnosti da-riIne embaIaže. Če se sami postavite v vIogo turista, se vam verjetno še ni zgo-diIo, da bi zapustiIi tujo dežeIo brez vsaj kakšnega drobnega spominka. Tudi pretirano varčni niste pri takšnem nakupovanju. PsihoIogi-ja Ijudi pač deIuje tako, da vse, kar je pakirano v manjših ko-Iičinah, podzavestno ocenjujemo kot več vredno od tistega, kar je v veIiki embaIaži, in smo zato pripravIjeni seči gIobIje v žep. PoIeg tega so manjši kozarčki tudi na pogIed privIač-nejši in konec koncev jih bodo turisti Iažje in raje shraniIi in prenašaIi. ČebeIarjem pa bo to prinašaIo večji zasIužek oz., kot pravimo, višjo dodano vrednost, s katero povečamo ekonomičnost čebeIarjenja. ZadovoIjstvo bo pri obeh, tako pri kupcu, ki bo za svoj denar kupiI nekaj Iepega in ga bo spomi-njaIo na dežeIo, ki jo je obiskaI, kot pri čebeIarju, ki ponudi nekaj pristno domačega in bo tudi zadovoIjen s kupčijo. Podjetniška žiIica, s katero ste obdarjeni števiIni čebeIar-ji, pa vam ne bo daIa miru. Vedno boste na preži za novimi in novimi idejami. KoIiko vam pomeni, da ste vedno korak pred drugimi? Če je vaš odgovor veIiko, potem vam ni treba posebej razIagati, kako pomembno je, da imate lastno embalažo in lastno darilno embalažo. EmbaIažo, ki bo vašo prepoznavnost še povečaIa in vas utrdiIa kot referenčnega, prepoznavnega čebeIarja za najboIj zahtevne in ugIedne ob-darjence (prejemnike dariI), tudi na mednarodni ravni. Pot do tako ugIednega poIožaja pa bo zahtevaIa kar nekaj vašega miseInega kot tudi denarnega vIožka. Namera, da žeIite biti prepoznavni, vas bo napeIjaIa k razmišIjanju o celostni podobi svojega čebelarstva. CeIostna podoba ni nekaj, kar bi zrastIo čez noč, zato vam priporočamo, da jo gradite postopoma. Še preden boste narediIi prvi korak, imejte v gIavi širšo sIiko, na podIagi katere boste gradiIi svojo osnovno idejo. Začnite z naIepko za med oziroma za razIične vrste medu. Iz osnovne naIepke potem gradite naIepko za cvetni prah, propoIis, matični mIeček, mešanice, medene M Č v i _ Slovenski | čebelprj 9/2019 letnik CXXI 243 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE pijače, medenjake, vosek, tablo, ki bo krasila vaše čebelarstvo, pa za promocijsko majčko, dopise, elektronsko pošto, promocijska pisala, papirnate vrečke in sploh vse, kjer jo boste lahko uporabili kot svoj prepoznavni znak. Verjetno ni treba posebej omenjati, da preden se lotite tiskanja svojih lastnih nalepk, poiščite naše svetovalce za varno hrano. Z veseljem vam bodo pomagali pri pravilnem označevanju. Ste v dilemi, kaj storiti, ko imate pred seboj dve rešitvi, za kateri se ne morete odločiti, katera je boljša? Kako se odločiti, kadar izbirate med npr. dvema nalepkama za kozarec za med? Najlažje je, da se obrnete kar na svoje kupce in jih povprašate, kateri dizajn (grafična podoba) jim je ljubši. Uporabite lahko tudi družabna omrežja za objavo in svoje vprašanje delite preko njih. Takšen način komuniciranja pa vam bo poleg odgovora na vprašanje vzbudil zanimanje in zagotovil promocijo. Če si želite večjega odziva, boste pripravili zanimive nagrade za sodelujoče, v smislu: Med vsemi sodelujočimi bomo izžrebali tri nagrade: prva kozarec medu po izbiri (v vprašalnik napišite, katero vrsto medu bi izbrali, če bi bili izžrebani), druga nagrada delavnica peke medenjakov in tretja nagrada obisk vašega čebelarstva, na katerem postrežete kavo ali čaj z medom... Takšen način komuniciranja s (potencialnimi) kupci lahko uporabimo tudi pri izbiranju darilne embalaže. Kupcem, s katerimi bomo v osebnem stiku, dajmo vedeti, da nam njihovo mnenje veliko pomeni in da s svojim sodelovanjem pomagajo graditi celostno podobo, blagovno znamko, s katero bomo komunicirali. Pri izbiranju materialov dajte prednost naravnim materialom, ki se lepo dopolnjujejo z medom in drugimi čebeljimi pridelki. Sveže barve bodo lepo dopolnile in pritegnile pozornost kupcev. Za konec ne pozabimo, da smo sami s svojim načinom in podobo najpomembnejši predstavnik svojega čebelarstva. Bodimo ponosni na delo, ki ga opravljamo, saj se to odraža tudi v naših izdelkih. PRIMER PRAVILNE NALEPKE I - m i |=Q E ALI 1 S (L " ■Üi-i^-iz - L 3152014 31.12.2016 iJrJ^j punkJj: SLjuVekiia 900 g »i«! ■ PikkUIn petrel: - -f^- s> Kjubtacaa Î XHtfKnni flHJ) D © Med kristalizira. Ponovno ga utekočinimo s segrevanjem do 40 °C. (1 Ime živila 2 Neto količina Obvezen podatek Obvezen podatek \ Ime ali naziv podjetja in nosilca 1 živilske dejavnosti Obvezen podatek ©Rok uporabnosti lahko zapišemo tudi na spodnji način: Uporabno najmanj do konca decembra 2010 Uporabno najmanj do konca 2010 Obvezen podatek (4 Serija (lot) živila (ne) Obvezen podatek Odvisno od načina zapisa roka uporabnosti ) Država izvora (7 Navodilo za uporabo (8 Prelepka Obvezen podatek Obvezno Rok uporabnosti NAJBOLJ POGOSTE NAPAKE Serija (lot) živila NAPAČNO: Uporabno najmanj do 2010 Manjka točen datum: dan, mesec Uporabno najmanj do marec 2010 Manjka beseda konca ali točen datum: dan Uporabno do konca 2010 Manjka beseda najmanj Rok uporabnosti 2 leti Takšen način zapisa za rok uporabe ni ustrezen Neto količina NAPAČNO: 450 g Število ni veliko vsaj Vsebina: 450g Manjka presledek med številko in enoto 450 G G ne sme biti velika 450 gr Gr ni dovoljena oznaka 270 ml Bolj primerna enota so g ali kg kot ml Teža: 450 g Teža ni pravilen izraz me in priimek ter naslov nosilca živilske dejavnosti NAPAČNO: Janez Kranjski Manjka točen naslov 315/2010 L31.12.2010 Ime izdelka NAPAČNO: Slovenski med Manika oznaka L Izraz Slovenski med se lahko označuje samo za medove iz sistema zaščitene geografske označbe Izraz domači ni opredeljen v Pravilniku o medu, zato ga ne smemo uporabljati Izraz naravni ni opredeljen v Pravilniku o medu, zato ga ne smemo uporabljati Država izvora POMANKLIIVOST: Označeno mora biti tudi poreklo medu. Dodatne oznake Cvetlični med krepi žile in srce. Medu ni dovoljeno pripisovati zdravilnih lastnosti in učinkov, ki jih nima. Obvezne informacije moraio biti označene na dobro vidnem mestu, tako da so zlahka vidne, jasno čitljive in neizbrisne. Ne smeio biti prekrite, zakrite ali ločene z drugim pisnim ali slikovnim gradivom ali zaradi gradiva mani opazne. Velikost črk označena pod številko 6 (na sliki) mora biti velikosti vsaj 1,2 mm. Ime živila in neto količina morata biti zapisana v istem vidnem polju. Cehelarstvti Lot naj ne bo zapisan v datumski Domači med Naravni med OBVESTILO - Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo Čebelarji, pri katerih so od zadnje notranje presoje minila tri leta (torej vsi, pri katerih je bila zadnja presoja izvedena leta 2016), morate vnovično notranjo presojo opraviti letos. Vzorce medu iz sistema SMGO, ki so starejši od enega leta, lahko oddate v brezplačno analizo na vsebnost HMF-ja (laboratorij ČZS). S^flGO š Število novih članov SMGO-ja Število članov, ki so izstopili Število vseh članov SMGO-ja od januarja 2019 od januarja 2019 julija 2019 16 417 Za vključitev v kakovostno shemo »Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo« navežite stik z go. Natašo Lilek: po tel.: 040/436 519 ali 01/729 61 29 oz. na e-naslovu: natasa.lilek@czs.si. Več informacij najdete na spletni strani www.slovenskimed.si pod rubriko SMGO. (v Slovenski ] 244 [CEBELBRj 10/2019 letnik CXXI 2 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Ob 20. obletnici kontrolirane pridelave medu v Republiki Sloveniji (I. del) Milan Meglič_ milan.meglic4m@gmail.com Včasih se je z neposrednim trženjem ukvarjalo le malo čebelarjev. ČZS je imela tudi Pravilnik o kolektivni zaščitni znamki za sortne domače medove. Ta pravilnik ni imel višjih kakovostnih zahtev, ni bil nikjer registriran, dostopen pa je bil samo čebelarjem, ki so pridelali najmanj 500 kg enovrstnega medu letno. Veliki večini slovenskih čebelarjev vstop v ta sistem zaradi količinske omejitve torej ni bil mogoč. UO ČZS je 14. oktobra 1996 sprejel idejni program za temeljito posodobitev obstoječega pravilnika, ki bo dostopen vsem čebelarjem brez ozira na količino pridelka. Hkrati bo treba vnesti v sistem strožja določila glede kakovosti in znamko registrirati pri ustreznem uradu v RS. Za izvedbo je UO ČZS imenoval devetčlansko komisijo za zaščitno znamko, na čelo katere je bil imenovan Milan Meglič. Komisija je nato pripravila poleg novega pravilnika kolektivne blagovne znamke (v nadaljevanju KBZ) tudi celoten sistem od pridelave do prodaje (svetovanja, terenske analize, kontrole, dokumentacija). Delo komisije je bilo vsa leta volontersko, se pravi brez nadomestila stroškov. Najprej je komisija skupaj s pravno službo ČZS pripravila Pravilnik o kolektivni blagovni znamki za »Slovenski med kontrolirane kakovosti«, ki ga je UO ČZS potrdil 28. junija 1999. Strožji kakovostni kriteriji: 1. Pravilnik KBZ je dopuščal maksimalno vsebnost vode 18,6 %. Zakaj? Čeprav je vsebnost vode v medu iz AŽ-panjev povprečno 14-16-%, je komisija upoštevala dejstvo, da je v nakladnih panjih vsebnost vode v medu za kakšen % višja kot pri medu iz AŽ-panjev (državni Pravilnik o medu dopušča 20 % vode v medu). 2. Pravilnik KBZ je dopuščal maksimalno 15 mg HMF--ja na kg medu. Zakaj? Ker smo želeli v medu ohraniti čim več toplotno občutljivih snovi, na primer encime. Med s tako nizkim HMF-jem toplotno ni obdelan, je skladiščen pravilno, je skoraj tak, kot so ga proizvedle čebele v panju (državni Pravilnik o medu dopušča največ 40 mg HMF-ja/kg medu). V dogovoru Komisije za blagovno znamko Čebelarske zveze Slovenije in Biotehniške fakultete, Oddelka za živilstvo Katedre za vrednotenje živil, je bil na Biotehniški fakulteti v Ljubljani 10. septembra 1999 predstavljen sistem »Pridelava in kontrola medu v okviru Kolektivne blagovne znamke za slovenski med«, zrel tudi za takojšnjo uporabo v praksi. Zato ta datum velja kot začetek delovanja sistema KBZ. Na tej predstavitvi so bili prisotni poleg članov komisije KBZ tudi predstavniki Kmetijskega instituta Slovenije in Veterinarske fakultete ter nekaj čebelarjev - prihodnjih preglednikov za med. V celotnem sistemu novega pravilnika blagovne znamke za slovenski med je imel preglednik za med izredno pomembno funkcijo. Usposobljen je bil za izvajanje delne analize medu -senzorike - ter meritve vsebnosti vode v medu in elektrolitske prevodnosti. Podatka o vsebnosti vode in elektrolitski prevodnosti medu sta dva pomembna elementa. Nižjo vsebnost vode si slovenski čebelarji lahko privoščimo, saj točimo vedno le v panju dozorel med. Podatek o elektrolitski prevodnosti pa pomaga pregledniku klasificirati med glede na izvor in opredeljuje tudi, ali je določen med sploh lahko uvrščen v sistem KBZ, kjer veljajo višje kakovostne zahteve. Preglednik za med je ugotavljal na osnovi zakonodaje in internih pravil tudi primernost čebelarjenja in svetoval ukrepe za možne izboljšave. S kontrolo primernosti čebelarjenja smo želeli že v kali odpraviti vse nevarnosti, ki pretijo medu v fazi nastajanja in skladiščenja v panju ter točenja in nadaljnjih postopkov z medom. To materijo so vsebovale smernice »Primernost čebelarjenja - smernice za uveljavljanje načel dobre čebelarske prakse pri pridobivanju medu v sistemu blagovne znamke za slovenski med«. Zanimiva je bila vizija predsednika komisije KBZ Milana Megliča, podana na predstavitvi KBZ leta 1999: »Primernost čebelarjenja - Smernice za uveljavljanje načel dobre čebelarske prakse pri pridobivanju medu v sistemu blagovne znamke za slovenski med so v prvi fazi namenjene čebelarjem, ki bodo vstopili v sistem blagovne znamke za slovenski med. Z aktivnim delom preglednikov za med in poudarjanjem kakovosti v medijih bomo stalno izboljševali pridelovalni proces. S tem bo skrb za pridobi- f „Slovenski 1 [cebelftrj 9/2019 letnik CXXI 245 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE vanje medu najvišje kakovosti postala vsakdanja praksa, ki naj bi se sčasoma razširila na vse slovensko čebelarstvo v sistemu in tudi izven sistema blagovne znamke. Na ta način bo projekt blagovne znamke deloval pozitivno tudi na razvoj slovenskega čebelarstva v celoti v prihodnjem obdobju« (gradivo: ČZS in BF - glej vire). Eden najpomembnejših stebrov KBZ je bila Dobra čebelarska praksa (DČP), ki je pokrivala celoten proces pridelave, predelave, skladiščenja, polnjenja, embaliranje in etiketiranje medu. DČP sem sestavil kot član komisije za KBZ. Člani komisije KBZ so mi popolnoma zaupali, in ko sem jo prvič predstavil na Biotehniški fakulteti leta 1999, je imel samo eden od nečlanov komisije pripombo, da v deviškem satju ni mogoče pridobivati medu. Odgovoril je član komisije Ivan Videčnik: »Se da, jaz sem to že preizkusil.« In zato je ostalo in postalo moje besedilo DČP v nespremenjeni obliki sestavni del KBZ. Sicer pa nikjer ni napisano, da moramo pridobivati med iz deviških satov, je le priporočilo. Sem kar ponosen, da sem DČP napisal tako, da je še danes v popolni veljavi in jo ČZS uporablja nespremenjeno kot gradivo pri usposabljanjih HACCP-a ali kot samostojno temo. Zato je prav, da se v takih primerih navajata tudi vir in avtor. S sistemom KBZ so se čebelarji pregledniki za med naučili senzorično ocenjevati med in opravljati preproste analize medu, za kar so uporabljali na Biotehniški fakulteti umerjene instrumente: refraktometer za merjenje vsebnosti vode v medu in konduktometer za ugotavljanje elektrolitske prevodnosti. Velik poudarek pri usposablja- nju preglednikov za med v sistemu KBZ je bila nova tema v slovenskem čebelarstvu: to je DČP, ki so jo nato pregledniki preko sistema KBZ prenašali tudi drugim čebelarjem na terenu. Takoj po predstavitvi projekta KBZ leta 1999 so sledile medijske dejavnosti seznanjanja čebelarjev in javnosti s KBZ. Izvedenih je bilo nešteto radijskih oddaj, člankov v raznih časopisih, na sejmih, strokovnih posvetovanjih, predvsem pa v reviji SČ. ČZS je KBZ slikovno in vzorno predstavila tudi na razstavi na Apimondii leta 2003 v Ljubljani. Predstavitev delovanja sistema KBZ pa sem kot predsednik komisije KBZ izvedel v angleškem jeziku. Kljub seznanjanju slovenskih čebelarjev s prednostmi KBZ se je sorazmerno malo čebelarjev odločalo za vstop v sistem. Čebelarji, ki pa so vstopili v sistem KBZ, so v njem vztrajali, ker so spoznali njegove prednosti. Z uveljavljanjem dobre čebelarske prakse pri svojem delu so bili čebelarji iz sistema KBZ vzor drugim čebelarjem, ki so delali še »po starem«. Neposredna prodaja medu se je slovenskim čebelarjem formalno odprla z vstopom Slovenije v EU, ko je RS leta 2006 sprejela evropsko zakonodajo o enotnih higienskih pravilih proizvodnje živil po načelih sistema HACCP. Vsak proizvajalec živil in tudi čebelarji so morali vzpostaviti preventivni sistem zagotavljanja varnosti živil. Čebelarjem, ki so bili v sistemu KBZ, nove zahteve EU niso predstavljale nobenih težav. Azijski sršen (Vespa velutina nigrithorax) Mojca Pibernik in dr. Danilo Bevk Nacionalni inštitut za biologijo mojca.pibernik@nib.si Do sedaj je bilo na svetu opisanih 22 vrst sršenov, večina omejena na Azijo. Le dve vrsti, in sicer evropski sršen (Vespa crabro) in orientalski sršen (Vespa orientalis), sta naravno razširjeni v Evropi in na Bližnjem vzhodu. Medtem ko je evropski sršen razširjen po skoraj celotni Evropi, je orientalski omejen na submediteransko območje (od Albanije do Turčije in na Sicilijo). Leta 2004 pa so v Franciji zasledili prvo tujerodno vrsto, in sicer azijskega sršena (Vespa velutina nigrithorax). Predvidevajo, da je v Evropo zašel s transportom lončevine iz Kitajske. Zaradi razmeroma podobnega podnebja, kot je v območju njegove naravne razširjenosti Kitajske, severne Indije in Nepala, se azijski sršen uspešno širi po Evropi. Pri tem sta pomembna dejavnika tudi globalno segrevanje ozračja in podnebne spremembe. Sam se lahko širi 40-60 km na leto, s pomočjo človeka lahko tudi na veliko večje razdalje. Tako so do sedaj poleg v Franciji našli gnezda azijskega sršena v Španiji, na Portugalskem, v Belgiji, Nemčiji in sosednji Italiji. V Sloveniji so se do sedaj vsa opažanja izka- g ni io zi o Azijski sršen je od evropskega sršena za nekaj milimetrov krajši, ima telo večinoma črne barve, na prvem zadkovem členu ima ozko rumeno progo in na četrtem zadkovem členu široko oranžno progo. Konice nog in sprednji del glave so prav tako oranžni. Evropski sršen ima zadek bledo rumene barve s črnimi progami, glavo spredaj rumeno, na temenu rdečo, oprsje in noge pa so črni in rdečkastorjavi. (v Slovenski ] 246 [CEBELBRj 10/2019 letnik CXXI IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Odrasli sršeni (na fotografiji evropski) so večinoma rastlinojedi. Živalsko hrano nabirajo za ličinke. zala kot neutemeljena, je pa njegov prihod verjetno samo vprašaje časa. Za ljudi k sreči azijski sršen ni nevarnejši od evropskega. Ni bolj agresiven, njegovi piki niso bolj strupeni in ne vsebujejo več strupa kot evropski sršen. Napadejo le, ko je ogroženo njihovo gnezdo oziroma če neposredno posežemo vanj. V medijih sicer pogosto zasledimo senzacionalna poročila o smrtih zaradi pika azijskega sršena, vendar gre v tem primeru za orjaškega azijskega sršena (Vespa mandarinia), ki je precej večji, a tudi pri njem zdravstvene težave nastopijo šele po prejemu več kot desetih pikov. V Evropi še ni bil opažen. Življenjski krog azijskega sršena Sršeni so družabne žuželke in živijo v družini, ki jo sestavljajo matica, delavke in samci. Enako kot pri čebelah se spol določi z oplojenostjo jajčec. Podobno kot čmrlji in druge ose (sršeni spadajo med ose) imajo tudi sršeni letni krog. Zimo preživijo le oprašene matice, ki svoja prezimovališča zapustijo februarja in marca. Same zgradijo začetno gnezdo, odložijo jajčeca in poskrbijo za zalego. Ker so same, so do izleganja prvih delavk še zelo ranljive. Navadno začetno gnezdo zgradijo v tleh ali ozkih skalnih razpokah, kasneje, ko raste in lahko zmanjka prostora, pa se kar 70 % gnezd preseli na novo lokacijo. Gnezdo največkrat prestavijo na drevesa na višino približno 10 m, kjer so bolj varni pred plenilci. Prve delavke se razvijejo maja, matica pa preneha zapuščati gnezdo junija. Gnezdo raste in doseže vrh oktobra, ko se izleže največ samcev in matic. Po parjenju samci poginejo, matice pa poiščejo prezimovališče. Gnezda v povprečju štejejo 6000 članov, kar je trikrat več kot v primerjavi z evropskim sršenom. Največje zabeleženo gnezdo pa je imelo kar 20.000 članov in je v premeru merilo 1 m. Taka gnezda lahko proizvedejo tudi do nekaj sto matic, kar lahko razloži njihovo uspešnost pri širjenju. K širjenju pripomore tudi parjenje matic z več samci, kar veča genetsko pestrost delavk in s tem prilagodljivost na okolje. S prvo zmrzaljo zaradi pomanjkanja hrane začne gnezdo pospešeno odmirati. Tako se letni krog zaključi. Dnevna dejavnost azijskega sršena je odvisna predvsem od temperature in sončne svetlobe. Če temperatura pade pod 10 °C, se dejavnost zunaj gnezda ustavi. Prav tako se ustavi, ko nastopi mrak. Izjema je le obramba gnezda, ki ga branijo tudi ponoči. Prehrana Sršeni so plenilci in mrhovinarji, ki svojo zalego hranijo z mesom (živalskimi beljakovinami). Hrano oblikujejo v kroglice in z njimi v celicah hranijo ličinke. Odrasli osebki se hranijo večinoma z medičino, mano ali sadjem. Zaradi velikosti njihovih gnezd imajo lahko velik vpliv na lokalno entomofavno (populacijo žuželk). Kar dobro tretjino njihove prehrane predstavljajo medo-nosne čebele. V njihovem naravnem okolju so primaren vir hrane, predvsem azijska čebela (A. cerana), ki je na sršenje napade vedenjsko prilagojena, v nasprotju z našo čebelo, ki na napade azijskih sršenov ni prilagojena. Ker je selekcionirana na mirnost, je na napade potencialno še občutljivejša. Plenjenje čebel Delavke azijskega sršena plenijo tako, da letajo pred panji in čakajo vračajoče se čebele. Ujamejo jih v letu, pristanejo v bližini, jim odtrgajo krila, noge, glavo in zadek, oprsje, kjer je letalno mišičje, pa stisnjeno v kroglico odnesejo v svoje gnezdo. Medtem ko je evropski sršen samotarski Razširjenost azijskega sršena po Evropi f „Slovenski 1 [cebelftrj 9/2019 letnik CXXI 247 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE plenilec in navadno lovi posamezno, azijski sršeni predvsem v višku sezone lovijo v skupinah, kar pomeni veliko večji pritisk na čebeljo družino. Vdirajo tudi v panje, kar za evropskega sršena ni značilno. Azijska čebela je na napade sršenov prilagojena in je razvila več vedenjskih obrambnih mehanizmov. Najbolj poznan način je usmrtitev z visoko temperaturo, kjer se čebele okrog sršena zgnetejo v kroglo in v središču dvignejo temperaturo in količino CO2, kar sršena ubije. Obramba pred sršenom je sicer že povečano število stražark pred vhodom v panj, saj ima azijska čebela tudi do trikrat več stražark pred vhodom kot naša. Tretji način je odvračalno »migetanje«, pri čemer se čebele zberejo v večjo skupino in skupno vibrirajo z zadki, kar je videti kot nekakšno lesketanje, pospremljeno pa je še z glasnim brenčanjem. Četrti mehanizem je »čebelja preproga«, kjer se ob grožnji čebele začnejo zbirati na pročelju ali na bradi panja. Ta mehanizem poznamo tudi pri naši čebeli, a je učinkovit samo pri obrambi pred domorodnimi plenilci. Naše čebele so tako v boju proti azijskim sršenom zelo nemočne. Kako se boriti proti azijskemu sršenu Najpogostejši način zatiranja je kemično ali mehansko uničevanje gnezd. Pri tem moramo biti temeljiti, sicer, če ne usmrtimo vseh osebkov, še posebej če ostane tudi matica, se sršeni lahko preselijo na novo mesto. Pomembno je tudi, da je gnezdo uničeno že pred razvojem novih matic. Drugi način zatiranja je nastavljanje pasti z vabo ali insekticidi. Do sedaj še ne poznamo insekticida, ki bi selektivno ubijal le sršene, zato je to lahko problematično za druge organizme v okolju. Pasti z vabo so le lokalna rešitev, s katero omejimo plenjenje čebelnjakov, če jih nastavimo v njihovi okolici. Boljša rešitev se zdi lovljenje matic pred in po prezimovanju, saj s tem preprečimo vzpostavitev gnezd. Uporabljajo se pasti z vabo in alkoholom, ki odganja čebele. Se pa še vedno lahko ulovijo mnoge druge žuželke, zato imajo lahko pasti negativen vpliv na lokalno entomofavno. V zadnjem času v ospredje prihaja tudi biokontrola, torej zatiranje škodljivih organizmov z njihovimi naravnimi sovražniki (zajedavci, boleznimi). Ta metoda bi bila lahko zelo učinkovita, vendar je potrebnih še veliko raziskav. Ker bi v tem primeru verjetno tudi šlo za tujeroden organizem, je potrebna velika previdnost, da se prepričamo, da je nevaren samo za ciljno vrsto, sicer bi okolju naredili še dodatno škodo. Primer biokontrole je zatiranje kostanjeve šiškarice z zajedavsko osico. Tudi na primeru azijskega sršena je pomembna preventiva in del nje je tudi ohranjanje čim bolj zdravih ekosistemov. Ti so odpornejši proti morebitnim motnjam in vdorom tujerodnih organizmov. Del zdravih ekosistemov je tudi evropski sršen. Pri slovenskih čebelarjih sicer milo rečeno ni priljubljen, v tujini pa se (tudi čebelarji) vse bolj zavedajo, da je kot plenilec zelo pomemben del ekosistemov, korist pa precej večja od škode, ki jo naredijo v čebelarstvu. Če bodo njegove populacije šibke, se bo njegov azijski sorodnik lažje širil, saj ne bo imel neposrednega tekmeca za hrano in gnezdišča. Njegova vloga je tako s prišlekom postala še pomembnejša, kot je bila doslej. Ne preganjajmo ga! Viri: Lopez, S., Gonzalez, M., Goldarazena, A. (2011): Vespa velutina Lepeltier, 1836 (Hymenoptera: Vespidae): first records in Iberian Peninsula. Journal compilation, 41: 439-441. Monceau, K., Bonnard, O., Thiery, D. (2014): Vespa velutina: a new invasive predator of honeybees in Europe. Journal of Pest Science, 87: 1-16. Rome, Q., Perrard, A., Muller, F., Villemant, C. (2011): Monitoring and control modalities of a honeybee predator, the yellow-legged hornet Vespa velutina nigrithorax (Hymenoptera: Vespidae). Aliens: The invasive species bulletin, 31: 7-15. Tan, K., Radloff, S. E., Li, J. J., Hepburn, H. R., Yang, M. X., Zhang, L. J., Neumann, P. (2007): Bee-hawking by the wasp Vespa velutina, on the honeybees Apis cerana and Apis mellifera. Naturwissenschaften, 94: 469-472. Še enkrat o najlepši znamki V SČ št. 7-8, julij-avgust 2019, je bila objavljena slika znamke, izbrane med vsemi rednimi in priložnostnimi znamkami Pošte Slovenije, ki jih je bilo kar 60. Z največ točkami je bila za najlepšo slovensko znamko leta 2018 izbrana znamka Svetovni dan čebel. Na njej je upodobljena čebela na cvetu, s podpisom, da je to kranjska čebela, Apis mellifera carnica. Na ovitku prvega dne je upodobljen tudi naš genialni čebelar Anton Janša, žal brez navedbe letnic rojstva in smrti, da bi se vedelo, v katero obdobje sodi. Znamka je sicer res lepa, ima pa napako: za upodobljeno čebelo na njej ne moremo reči, da je kranjska čebela. Preprosto zato, ker na njej ni znakov, značilnih za kranjico. Kadar opisujemo kranjsko čebelo, vedno poudarimo, da so prečni pasovi (tomenti) na obročkih njenega zadka široki, gosto poraščeni s kratkimi sivimi dlačicami, kar jo loči od drugih podvrst oz. ras medonosne čebele. Tudi sicer je poraščena s kratkimi sivkastimi dlačicami, zato ji pa tudi rečemo kranjska sivka. Pri pripravi nove izdaje znamke navadno sodeluje poznavalec tematike, ki po potrebi opozori oblikovalca znamke, kaj je treba na risbi dopolniti ali spremeniti, da je na koncu oblikovana verodostojno. Ne vem, kdo je sodeloval pri pripravi znamke v čast svetovnega dne čebel, prav pa bi bilo, da bi sodeloval tudi kakšen čebelar, ki se spozna na značilnosti kranjske čebele. Znamke so tako rekoč večne, zaokrožijo po celem svetu, znajdejo se v zbirkah številnih filatelistov in njihovih katalogih. In izpovedujejo svojo zgodbo. Z našo znamko sedaj je, kar je, po toči je prepozno zvoniti. Pa vendar moramo slovenski čebelarji na glas povedati, da vemo, kako je videti naša, kranjska čebela. Janez Gregori (v Slovenski ] 248 [CEBELBRj 10/2019 letnik CXXI IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Čmrlji, nepogrešljivi, a ogroženi opraševalci cvetja (III. del) dr. Janez Grad janez.grad@siol.com Vseh vrst čmrljev na Zemlji je nekje med 250 in 500. Različni avtorji in raziskovalci navajajo različna števila, od 239 do 500, pri čemer se mnogi zopet sklicujejo na druge vire. Slovenski čmrlji živijo v zelo različnih življenjskih okoljih, od kraškega sveta s sredozemskim toplim podnebjem, pa tudi znano kraško burjo, kjer primanjkuje bogatih travnatih površin, do belokranjskih in notranjskih področij z obširnimi gozdovi, vzhodnoštajerskih in prekmurskih danosti s pomanjkanjem dežja in vročimi poletji, dolenjskih, koroških in gorenjskih kotlin, dolin, hribov in gora; torej od same tople morske obale, preko zmernih višin do okrog 2000 m visoko ležečih planinskih trat in travnikov. Ne živijo povsod iste vrste čmrljev, več jih živi v višje ležečih predelih hribov in gora. Vrste čmrljev in njihova razširjenost na Zemlji Čmrlji ne živijo povsod na Zemlji. Največ avtohtonih vrst živi na severni polobli, predvsem v Evropi, Aziji in Severni Ameriki; vrste iz tropskih pasov živijo v visokih hladnejših področjih tamkajšnjih gorstev. Tiste vrste, ki pa živijo na južni polobli, so vezane predvsem na večja gorstva, na primer v Južni Ameriki na Ande. B. haematurus oprašuje marelico (Petelinje, marec2012). Matica vrtnega čmrlja B. hortorum nabira cvetni prah Domačih čmrljev ni bilo na Filipinih, v Avstraliji, Novi Zelandiji, v Južni Afriki, v vročih tropskih predelih in puščavskih predelih Sahare, na Arabskem polotoku in Indijskem polotoku. Marsikje, na primer na Novi Zelandiji, so jih zaradi potrebe opraševanja (na primer detelje) naselili beli priseljenci - britanski kmetovalci. Čmrlji so doma tudi v Sibiriji, Kanadi, na Aljaski in celo na Grenlandiji, vse tja do okrog 880 km oddaljenosti od severnega tečaja, kjer živita dve vrsti manjših čmrljev. Najbolj pestre vrste pa živijo v gorstvih zmernega pasu, na primer v Alpah, na Kavkazu, v Pirenejih in v Himalaji. Podatki o še živečih vrstah se s časom spreminjajo, saj je nekaj vrst, kot navajajo opazovalci, že izumrlo. Po navedbah nekaterih avtorjev naj bi živelo v Evropi 53 vrst pravih čmrljev in deset vrst zajedavskih čmrljev, na področju nemško govorečih dežel (Nemčija, Avstrija, Švica) 36 vrst pravih (od teh so najmanj tri vrste že izumrle, štirih pa ni bilo možno niti posneti niti opisati) in deset vrst zajedavskih čmrljev. Čmrlji so porasli z raznobarvnimi vzorci gostih dlačic, ki jih ščitijo pred mrazom. Zato tudi lahko živijo v hladnih predelih naše Zemlje in visoko v gorah, v Himalaji do okrog 5000 m nadmorske višine. Vendar pa se vrste čmrljev medsebojno bolj ali manj razlikujejo, kar omogoča njihovo uspešno porazdelitev po podnebno in rastlinsko različnih f „Slovenski 1 [cebelftrj 9/2019 letnik CXXI 249 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE področjih. Omenimo le nekatere pomembne, za opazovalca zanimive in lahko opazne razlike med vrstami: • velikost telesa in razpon kril (pri maticah: telo od 15 do 28 mm, razpon kril od 27 do 45 mm; pri delavkah: telo od 8 do 18 mm, razpon kril od 18 do 34 mm; še večji pa so čmrlji v tropskih predelih); • barva in barvni vzorec dlačic; • višina tona brenčanja; • dolžina rilčka (naši čmrlji: od 8 do 23 mm); • največje možno število delavk v družini (od nekaj deset do nekaj sto); - mesto gnezda (v zemlji ali na površju, prisojna/ osojna lega, vlažnost); - spomladanska vrnitev matic s prezimovališča (razlike do nekaj tednov), • letni življenjski cikel (kratek ali dolg) in obdobje izle-ganja mladih matic in samčkov; • vrste cvetov, ki jih obiskujejo; • dnevni čas letenja na pašo; • napadalnost delavk v primeru stikanja po njihovem gnezdu; • mesto shranjevanja peloda na/v satju; • odnos delavk do matice, ko ostari (delavke nekaterih vrst zaležejo svoja jajčka in se spopadajo z matico). Vrste čmrljev v Sloveniji, njihova ogroženost in pomoč za njihovo preživetje Čmrlji v Sloveniji so še dokaj slabo raziskani. V zadnjem času so več raziskovali in o njih pisali: A. Gogala, ki je naštel 30 vrst, J. Grad (avtor tega članka, op. ur.), ki jih je opisoval predvsem v Slovenskem čebelarju, kjer je med drugim prvič objavil fotografijo in opisal k nam na novo priseljenega čmrlja B. haematurusa, A. Jenič, ki v svojem univerzitetnem diplomskem delu navaja 31 vrst čmrljev, od teh sedem vrst zajedavskih, P. Kozmus v svoji doktorski disertaciji in Tomaž Oštir, ki je pod Gorjanci prvi našel gnezdo čmrljev B. haematurusa. Po Jeniču živi največ vrst na območju Alp -v alpski regiji -, to je 17, sledita ji submediteranska regija s 15 vrstami in subpanonska regija s 14 vrstami, najmanj vrst (osem) pa živi v mediteransko-kraški podregiji. Vrste, ki so razširjene po vsej Sloveniji, so: B. pascuorum, B. hortorum, B. lucorum, B. pratorum in B. lapidarius, po večjem delu Slovenije pa so razširjene še vrste: B. sylvarum, B. ruderarius, B. argillaceus, B. terrestris in B. humilis. Samo v alpski regiji živi osem vrst, štiri vrste pa so omejene na katero od drugih regij. K tem moramo prišteti še priseljenca B. haematurusa, ki je bil do sedaj zapažen v nekaterih nižinskih predelih Slovenije. V zadnjih desetletjih so se močno poslabšali pogoji za preživetje travniških, pa tudi drugih čmrljev, predvsem v ravninskih delih, kjer jim kmetje s pogosto košnjo s težkimi stroji in umetnimi gnojili ne dopustijo več živeti. Življenjski prostor nekaterih vrst se hitro manjša tudi zaradi zara- (v Slovenski ] 250 [CEBELBRj 10/2019 letnik CXXI Čmrljak, Petelinje, Slovenija ščanja travniških površin z gozdom. Ogroženi so na primer B. humilis, B. ruderarius in B. sylvarum, pa tudi pojavljanje drugih vrst se hitro zmanjšuje. Kot kažejo opazovanja, bodo čmrlji kmalu lahko živeli le še na strmih travnatih pobočjih, gozdovih in planinskih predelih. Prav je, da se ogroženosti zavedamo in jim pomagamo. Čmrljem lahko pomagajo kmetovalci sami s tem, da nekaterih delov travnikov ne gnojijo in ne kosijo prezgodaj, temveč le enkrat letno, v avgustu. Za vse obiskovalce narave pa naj velja, da če najdejo nedotaknjeno gnezdo čmrljev v nedotaknjenem naravnem okolju, naj ga pustijo pri miru in naj ga ne ogrebajo. Najlepše je opazovati njihov razvoj kar na mestu, kjer so si zgradili gnezdo. Zelo pa so ogrožena gnezda na površini pokošenih travnikov. Če jih niso uničili stroji pri košnji ali spravilu sena, jih bo v naslednjih nekaj dneh zagotovo razbrskala lisica ali kakšna druga žival. Gnezdo lahko zavarujemo tako, da ga prekrijemo s pritrjeno kovinsko mrežo proti voluharicam, lahko pa čmrljevo družino tudi ogrebemo v kartonsko škatlo (za čevlje), kartonski ali lesen zabojček - panjiček - približno enakih velikosti in z odprtino za izletavanje s premerom 12 mm in potem zvečer, že v temi, odnesemo na varno in toplo, vendar ne opoldanskemu soncu izpostavljeno mesto. Biti pa mora vsaj 300 m proč od mesta na travniku, sicer se bodo delavke vrnile tja. Če bo družina uspešna in se bodo izlegle mlade matice, se bodo te, vsaj pri nekaterih vrstah, naslednjo pomlad vrnile nazaj. Da bodo ostale in ustvarile družino, je treba pripraviti čisto škatlo ali panjiček, napolnjen (do polovice) z gozdnim mahom ali neočiščenim bombažem (ne s sanitetno vato!). Gojenje čmrljev, predvsem z namenom njihove uporabe v pokritih nasadih paradižnika in drugih rastlin, poteka tudi na laboratorijski oziroma industrijski način. Ta zahteva mnogo strokovnega znanja, potrebno opremo in prostore, zato je za amaterje neprimeren, saj bi s poizkusi povzročili smrt velikega števila matic. Pustimo zatorej čmrljem živeti na način, kot so ga sami dognali skozi milijone let razvoja. DELO ČEBELARJA ""S/.................................................................................................................................................................................. Cebelarjeva opravila v septembru dr. Peter Kozmus - Pilštanj Preverimo količino hrane Letošnja čebelarska sezona je skoraj v celoti za nami. V spominu nam bo ostala kot izjemno pičla, saj nam ni omogočila, da bi pridelali vsaj polovico povprečne letine medu. Po slabem začetku sezone, predvsem deževnem maju, smo upali, da bomo v drugi polovici sezone imeli vsaj povprečno pašo na lipi, kostanju ali hoji, vendar se to žal ni zgodilo. Nekateri čebelarji so sicer beležili donose s panjskimi tehtnicami, vendar so bili ob točenju nemalokrat razočarani, saj je bilo veliko medu v satih strjenega in ga niso mogli iztočiti. Smo pa v poletnih mesecih prejeli kar nekaj dežja, zaradi česar so mnoge rastline cvetele tudi kasneje, kot je to običajno, in čebelam omogočale pašo, da so se lahko vsaj delno oskrbele s cvetnim prahom, ki ga nujno potrebujejo za jesenski in nadaljnji spomladanski razvoj. Brezpašno obdobje je bilo po večjem delu Slovenije manj intenzivno in zato smo čebelarji vsaj do sedaj imeli manj dela s spodbujanjem čebel k razvoju in s preprečevanjem ropanja čebeljih družin. Pred nami je mesec september, ko lahko naredimo veliko dobrega za uspešno prezimljenje družin in za kasnejši spomladanski razvoj, po drugi strani pa lahko naredimo tudi veliko napak, ki jih kasneje zelo težko popravimo. Za uspešno prezimljenje je nujno, da imamo zdrave družine, z dobro matico, in dovolj primerne hrane v panju. Vse to je mogoče preveriti s septembrskim pregledom družin. Pregled družin Na začetku septembra pregledam vse družine. Pri tem me zanimajo količina zimske zaloge hrane in kakovost ter količina zalege. Gnezda ne preurejam ali postavljam v sredino, ampak ga pustim, kot so si ga oblikovale čebele. Pregled opravim v dopoldanskem času, med pregledom pa sem previden, da ne spodbujam ropa družin. Preglede opravljam hitro, s čim manjšim posegom v družino. Do začetka septembra sem vsaki družini dodal 10 l sladkorne raztopine, pripravljene v razmerju 1 : 1, kar pomeni nekaj več kot 6 kg sladkorja. Čebele so lahko to hrano uporabile za razvoj, če v naravi niso imele paše, lahko pa so zalogo še povečale, če so vremenske razmere omogočale razvoj rastlin in čebelam pašo. Tudi ajda na nekaterih področjih čebelam lahko nudi pašo, vendar obilnejših donosov ne pričakujmo, če so površine manjše od 1 ha ali če je v okolici več čebeljih družin. Po odprtju družin iz panja do polovice izvlečem levi ali desni stranski sat in na njem preverim količino hrane. Potem do polovice izvlečem še sredinski sat in na njem ocenjujem količino zalege in višino venca s hrano. Če je stranski sat v celoti poln s hrano in je na sredinskem satu višina venca več kot 5 cm, ocenjujem, da je v panju približno 15 kg zaloge hrane; na vsakem satu znotraj gnezda po 1 kg (7 satov x 1 kg = 7 kg), na krajnih dveh satih na vsaki strani gnezda pa po 2 kg (4 x 2 kg = 8 kg). Če je hrane manj, si na panjski list označim, koliko sladkorne raztopine moram posamezni družini še dodati. Če ocenim, da ima družina 10 kg zalog hrane, si na panjski list označim, da moram dodati še 8 l raztopine (5 kg sladkorja). V tem času se med družinami zmeraj pojavijo razlike v količini zaloge hrane, in če vsem družinam dodam enak volumen sladkorne raztopine, so zaloge v panjih na koncu različne. Zato je nujno oceniti količino hrane in vsako družino posebej temu prilagojeno krmiti, da matica zaradi prevelike količine hrane ni blokirana oz. da družina nima v panju premalo zalog, ki bi lahko povzročile pomanjkanje hrane v spomladanskem času, kar bi posledično vodilo v Rezervne družine na ločeni lokaciji f „Slovenski 1 icebelftrj 9/2019 letnik CXXI 251 DELO ČEBELARJA Zalega, ki kaže na nujnost zamenjave matice. Odpad varoj na testnem vložku, ki potrjuje učinkovitost zatiranja varoj. počasnejši razvoj in s tem slabši izkoristek razvojne paše. Krmljenje zaključim v sredini tega meseca. Medenje bršljana Na nekaterih območjih se pojavlja vse več bršljana, ki čebelam lahko nudi pašo. Značilnost tega medu je, da zelo hitro kristalizira in ga čebele lahko uporabijo le, če imajo na razpolago tudi vodo. Prezimljenje čebel zato le na tem medu ni priporočljivo in je nujno, da del potrebnih zalog za prezimljenje zagotovimo s sladkorno raztopino. Izkušnje potrjujejo, da se paša vsako leto razlikuje, zato moramo oskrbo čebel skrbno prilagajati vsakoletnim razmeram in potrebam družin. Pregled družin, ki smo jim zamenjali matico Ob septembrskem pregledu na sredinskem satu ocenjujem količino in strjenost zalege. Na to sem še zlasti pozoren pri družinah, ki sem jim v juliju zamenjal matico. Če je zalege na sredinskem satu veliko in sega natančno do zalog hrane, sem z njo zadovoljen in sat previdno potisnem nazaj v panj. Če na sredinskem satu ugotovim manj zalege, če je ta polna presledkov oz. drugačna od popolne, z njo nisem zadovoljen in družino označim, da ji bom zamenjal matico. V povprečju označim 5-10 % družin v čebelnjaku. Zamenjava manj kakovostnih matic Zamenjave se lotim v naslednjem sončnem dnevu, ko se-štejem, koliko družinam moram zamenjati matico. Toliko namreč prepeljem rezervnih družin z druge lokacije. Te družine so na treh satih in so namenjene le temu, da vzdržujejo matico. Naredil sem jih v času kostanjeve paše na način, da sem v panj vstavil: sat pokrite zalege s čebelami, sat hrane, prazen lepo izdelan sat ter zrel matičnik, ki sem ga pritrdil v sredino („Slovenski} 252 [CEBELBRj 9/2019 letnik CXXI sata s pokrito zalego. Družine sem vseskozi krmil s sladkorno pogačo, da je matica po izleganju in oprašitvi lepo zalegala. V panju, v katerega želim vstaviti novo matico, najprej poiščem in odstranim staro. Nato iz medišča odstranim tri prazne stare sate. Potem iz plodišča v medišče prestavim tri sate z najmanj zalogami hrane. V plodišču nato ob enem robu pustim krajni sat z zalogo hrane, druge obstoječe sate umestim proti drugemu robu in tako sprostim prostor za tri sate rezervne družine. Nato umestim rezervno družino z matico. Družini ob tem dodam sladkorno pogačo ali sladkorno raztopino, da čebele zaposlim in lepše sprejmejo čebele in matico iz rezervne družine. Zatiranje varoj Septembra sem tudi pozoren na odpad varoj. Kljub enakemu zatiranju pri vseh družinah na lokaciji se mi vsako leto med njimi pojavijo tudi takšne, ki imajo (pre)več varoj v panju in zato potrebujejo dodatno zdravljenje. V nasprotnem primeru družina zaradi napadenosti z varojami in virusi, ki jih varoje prenašajo, oslabi ter postane lahek plen za sosednje močnejše čebelje družine, ki se na ta način tudi »oskrbijo« z novimi varojami. Zato te družine dodatno zdravim, pri čemer spremljam tedenski odpad varoj, da se prepričam o učinkovitosti postopka. Zaključek Čeprav se septembra čebelarska sezona konča, čebelar ne sme pozabiti na čebele. S pravilnim oskrbovanjem namreč omogoča nujno podlago za razvoj družin v prihodnji sezoni. Če menimo, da v maju ali juniju čebelarji pri čebelah težko naredimo napako, ki je čebele ne bi mogle popraviti, septembra ni tako. Odgovornost za delo s čebelami je v tem mesecu zato veliko večja in od tega, kako uspešni bomo s svojimi opravili v tem času, je odvisno, kako uspešno bomo prezimili čebele. IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Heinrich Storch: Na žrelu (Am Flugloch) Vlado Vogrinec Maribor: Čebelarska zveza društev Maribor, 2019 64 strani ISBN: 978-961-290-097-7 V okviru Čebelarske zveze društev Maribor smo to pomlad izdali knjigo »Na žrelu«. Knjigo »Am Flugloch« je g. Heinrich Storch izdal v samozaložbi v Nemčiji leta 1951. Do nje smo v Čebelarski zvezi društev Maribor prišli po srečnem naključju leta 2018 ob obisku na Češkem. Uspelo nam je pridobiti 13. izpopolnjeno izdajo iz leta 2014 in se lotili prevajanja (Norbert Jedlovčnik) in urejanja (Jožef Ba-uman). Uredili smo vse potrebno glede avtorskih pravic in knjigo uspešno izdali v slovenskem jeziku leta 2019. Avtor v svojem delu utemeljuje pomen opazovanja dogajanja na žrelu za čebelarja oziroma za čebelam prijazno čebelarjenje. Obravnava 159 spoznanj in opisov stanj ter potrebnih ukrepov po letnih časih in posameznih mesecih. Knjiga je sestavljena iz natančnih opisov spoznanj dogajanja na žrelu na levi strani in potrebnih ukrepov in navodil za prepoznavanje dogajanja in izboljšanje stanja na desni strani. Naprodaj knjiga »Na žrelu« Knjiga »Na žrelu« je zelo koristen pripomoček. Po njej bodo radi posegali čebelarji, ko se bodo srečevali s stanji v panju, ki jih ne prepoznajo oziroma jih še niso reševali. Knjiga »Na žrelu« je edinstven priročnik, ki zelo natančno in razumljivo opisuje razna stanja in dogajanja v čebelji družini, zato ocenjujemo, da bo gotovo Avtor pravi, da življenje čebelje družine utripa skozi žrelo iz leta v leto. Preko njega se čebelja družina oskrbuje in diha ter odstrani, česar v svojem gnezdu ne potrebuje. Skozi žrelo se odvija komunikacija, seveda za tistega, ki jo razume. Žrelo je predvsem točka, kjer spoznamo stanje čebelje družine, ali se dobro počuti ali trpi, ali potrebuje čebelarjevo pomoč. Kdor na žrelni odprtini vedno in pravočasno prepozna dobro in slabo počutje čebelje družine, mu ni treba pogosto odpirati svojih panjev in s tem po nepotrebnem vznemirjati čebelje družine. Zdrava družina hoče imeti svoj mir. S tem tudi ohranjamo njeno delovno vnemo. Poseg v družino lahko praviloma izvedemo šele takrat, ko smo na žrelu spoznali, da nekaj ni v redu. Spoznavanje notranjega stanja družine preko stanja na žrelu ni vedno lahko in preprosto. Tega se naučimo šele skozi dolga leta. prispevala k dvigu kakovosti našega čebelarjenja, zlasti pa k boljšemu počutju naših čebelic. Cena knjige je 15 EUR. Kupite jo lahko v trgovini Jana na Streliški cesti 150 v Mariboru ali pa jo naročite s plačilom po povzetju na e-naslovu: zveza@czdm.si. Čebelarska zveza društev Maribor Odkritje obeležja koroškemu rojaku Janezu Sumperju V soboto, 4. maja, smo v Ločah (Latschach bei Velden) na avstrijskem Koroškem odkrili spominsko obeležje slovenskemu rojaku Janezu Sumperju (1827-1888), duhovniku, pionirju in promotorju modernega čebelarstva, piscu knjige Slovenski Bučelarček in konstruktorju skočidolskega panja. Janez Sumper se je rodil 11. decembra 1827 v Ločah pri Št. Iliju na kmetiji pri Poherniku. Po zaključenem šolanju je bil 1851 posvečen v duhovnika in 10 let kaplanoval po mnogih južnokoroških krajih. Leta 1861 ga je takratni škof imenoval za župnika v Skočidolu (Gottestal), kjer je deloval skoraj tri desetletja, vse do marca 1887, ko se je odpovedal župniji in za posledicami možganske kapi leto pozneje umrl. Slovenščini je bil zvest do smrti, dejansko se je trudil za razvoj, utrjevanje in uveljavljanje slovenske besede s svojim delovanjem na kulturnem, gospodarskem in tudi političnem področju. Iz njegove zapuščine velja omeniti tudi knjigo Višarski romar, ki je izšla tudi v nemškem jeziku. Pri Družbi sv. Mohorja pa je leta 1871 izšla na 93 straneh knjižica Slovenski Bučelarček, ki jo je lani ob prvem svetovnem dnevu čebel ponatisnila Mohorjeva družba v Celovcu v 400 izvodih in zagotovo sodi v domačo knjižnico vsakega čebelarja. S prijateljem, učiteljem v Skočidolu, Tomažem Kuchlerjem sta po Dzierzonovi predlogi preuredila in v domači panj vgradila satnike na hladno stavbo, prilagajanje f „Slovenski 1 icebelftrj 9/2019 letnik CXXI 253 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Na odkritju obeležja Janezu Sumperju so bili prisotni tudi slovenski čebelarji. Čebelar Anton Koželj pa je Korošcem podaril en izvod originalne Sumperjeve knjige. panjske prostornine pa je omogočalo nastavljanje naklad. J. Sumper se je ukvarjal tudi z vremenoslovjem in rejo svi- loprejk. (Vir: Sumper J. (2018): Bučelarček. 1. ponatis, str. 9-13) Zahvala za vabilo na prireditev, ponatis knjige in odkritje obeležja gre predvsem iniciator-jema dr. Janku Pečniku in g. Karlu Grilu, govornikom na prireditvi: upok. šol. ravnatelju g. E. Pinterju in drugim, g. župniku J. Krištofu za blagoslov, pevskemu zboru župnije Št. Ilija za ubrano petje in vsem, ki so tako ali drugače omogočili, da spomin na tega čebelarskega velikana ne zatone v pozabo. Vladimir Fajdiga E >00 Skočidolski panj Prvo izobraževanje po programih Slovenske čebelarske akademije Slovenci smo ponosni na svoje znanje, ponosni smo na tradicijo in z veseljem glasno povemo, da smo na področju čebelarstva vodilni v svetu. Preteklo leto smo dobili svetovni dan čebel in opraševalcev, dobili smo Slovensko čebelarsko akademijo, dobili programe izobraževanj za tujce. Lahko bi rekli, da smo si upali sanjati, pa vendar: Ali smo dovolj pogumni, da si upamo sanje tudi živeti? Konec junija letos smo ponovno dokazali, da si upamo premikati meje, napisana pravila izvesti, da si upamo zainteresirane skupine povabiti in jim podati svoja vrhunska znanja s področja čebelarstva. Posebna zahvala predsedniku ČZS, ki je podprl delovanje SČA in glasno povedal, da si upamo, da zmoremo! 29. junija je bil za nas pomemben dan, pravo rojstvo, saj smo v sodelovanju z Občino Ivančna Gorica, ČZS in vzrejevalcem matic g. Henrikom Zaleteljem organizirali prvo izobraževanje po posebnih (v Slovenski ] 254 [CEBELBRj 10/2019 letnik CXXI izobraževalnih modulih SČA - Osnove vzreje matic, ki je potekalo v rojstnem kraju kranjske sivke - v Višnji Gori. Izobraževanje je zajemalo teoretični del, ki ga je izvedel strokovni vodja priznane rejske organizacije za kranjsko čebelo pri ČZS in član programskega odbora SČA dr. Peter Kozmus. Praktični del je potekal na vzrejališču matic pod mentorstvom g. Henrika Zaletelja ob podpori družine. Po zaključku celodnevnega izobraževanja je 19 udeležencev pozdravil podžupan Občine Ivančna Gorica g. Tomaž Smole in jim v spomin izročil knjigo, ki razkriva, da ima slovensko čebelarstvo pestro pot razvoja ter bogato tradicijo. Udeleženci izobraževanja so kot prva generacija slušateljev po programih SČA ob koncu dogodka prejeli potrdila. Damjana Grobelšek, dr. vet. med., predstojnica Slovenske čebelarske akademije, Kmetijski inštitut Slovenije IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV Kako bi bil videti svet brez čebel? Na drugi svetovni dan čebel, 20. maja, je v supermarketu Planet Tuš v Celju potekal projekt z zelo pomembnim sporočilom za širšo javnost Ohranimo čebele - kako bi bil videti svet brez čebel?. Če kdo, smo ravno čebelarji tisti, ki se še predobro zavedamo, da so čebele nepogrešljiv del našega ekosistema in prehranske verige. Čebele kot opraševalke omogočajo pridelke sadja in zelenjave ter ne nazadnje vplivajo na lepo podobo našega okolja s cvetočimi rastlinami. Njihova marljivost nam zagotavlja vsako tretjo žlico hrane, skrb za čebele pa je postala globalna naloga po spoznanju, da čebele na nekaterih območjih hitro izginjajo, s čimer velika območja ostajajo brez pomembnih opraševalcev. S tem projektom smo želeli potrošnikom z izpraznjenimi trgovskimi policami pokazati, kako bi bil videti svet brez čebel. Potrošniki tako na svetovni dan čebel na trgovskih policah trgovine Tuš v Celju niso našli sadja in zelenjave, ki sta (posredno) odvisna od opraševanja čebel. S tem smo vsakega kupca soočili s kruto resnico naše eksistencialne odvisnosti od opraševanja teh majhnih žuželk. Verjamemo, da se je ob pogledu na (relativno) prazne zaboje sadja in zelenjave vsak potrošnik zdrznil in se vsaj malo zamislil. Projekt so podprli ČZS, trgovska veriga TUŠ, agencija New Moment in Mestna občina Celje. ČZS nam je vseskozi nudila strokovno podporo, pri čemer gre posebna zahvala predsedniku g. Boštjanu Noču in g. Vladu Auguštinu. Tuš pa je v naši ideji prepoznal nekaj tistega več in z veseljem pristopil k projektu in omogočil njegovo izvedbo. Veseli smo, da je projekt odlično uspel, saj je bil odziv slovenskih medijev in ljudi v Celju izredno pozitiven. Neprecenljivi ostajajo številni odzivi potrošnikov, ko so zagledali prazne košare/zaboje sadja in zelenjave - od popolnega začudenja, nemoči, presenečanja, ogorčenja, nekajkrat celo nejevolje, saj določenih izdelkov tisti dan pač ni bilo mogoče kupiti. Kljub vsemu pa smo pomirili tudi tiste redke nejevoljne potrošnike, ko smo jim pojasnili, za kaj gre in zakaj na trgovskih policah ni jabolk, hrušk, češenj, malin, kumar, paradižnika, paprike in še marsičesa drugega. Informativna tablica na prodajnih policah za sadje in zelenavo m < Svet s čebelami.. in brez njih Začudenje in zaskrbljenost kupcev nad praznimi policami V trgovini so bile nameščene tudi skrite kamere, ki so snemale odzive ljudi. S kamerami smo namreč želeli ujeti čim več pristnih in presenečenih odzivov ljudi, ki so prišli v trgovino in so pred sabo zagledali prazne košare/zaboje za sadje in zelenjavo. Posamezne kadre z najboljšimi odzivi ljudi smo nato uporabili v promocijskem filmčku, ki v dobri minuti strne bistvo projekta. Filmček je bil deležen odličnega odziva, saj si ga je na različnih kanalih družabnih omrežij do sedaj ogledalo že več kot 100.000 ljudi. Filmček je objavljen na Facebook strani ČZS in na YouTubu pod naslovom Kako bi izgledal svet brez čebel? (www.youtube.com/ watch?v=Z6BhwaLcxK4). Želimo si še nadaljnje viralnosti in prepoznavnosti tega vi-dea, da ne bi bilo posameznika, ki se ne bi zavedal naše odvisnosti od opraševanja čebel. Filmček je namenjen promociji Slovenije in slovenskega čebelarstva, zato ga z veseljem in ponosom pokažimo družinskim članom, sorodnikom in prijateljem, tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Naj nam bo vsem skupaj v ponos. Naj medi! Matej Vošner, vodja projekta („Slovenski 1 [CEBELQRj 9/2019 letnik CXXI 255 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV Proslava ob 100-letnici Čebelarskega društva Antona Janše Breznica Proslava in strokovna predavanja Izobraževanja na Enejinem medovitem učnem vrtu na Grbi Enejin medoviti učni vrt na Grbi je namenjen prebivalcem, mimoidočim, prostovoljcem, skupinam predšolskih otrok, družinam ter različnim vzgoj-no-izobraževalnim organizacijam. Kot Vpis v tečaj apiterapije Vpis v 110-urni tečaj apiterapije I poteka od 1. marca do predvidoma 20. oktobra 2019 oziroma do zapolnitve prostih mest (predvidoma 40 udeležencev). Tečaj se začne v soboto, 19. oktobra 2019. Predavanja bodo Medeno obarvanih 24 ur hoje okoli Gradiškega jezera ČZS se je letos dejavno pridružila že tretjemu tradicionalnemu pohodu »24 ur hoje okoli Gradiškega jezera«, ki ga organizira Turistično športno društvo Korenina v občini Lukovica. Pohod Čebelarji so v podporo 24 ur hoje Barbari Dimc podarili sliko Marka Alaufa in seveda zelo udobne natikale, ki so naslednji dan še kako prišli prav. (v Slovenski ] 256 [CEBELBRj 7-8/2019 letnik CXXI ob 100-letnici bodo potekali v soboto, 31. avgusta 2019, v šotoru na parceli Konjeniškega kluba Stol med Vrbo in Breznico. Začetek prireditve Ta medeni dan bo ob 10. uri. Ob 17.30 sledi predavanje VEROLJUBA UMELJIČA: točka na ljubljanski Čebelji poti ima pomembno nalogo spodbujanja biotske raznovrstnosti. V Zavodu Eneja je poglavitna dejavnost izobraževanje, zato širšo javnost in čebelarje vabimo na apidelavnice, ki jih bo vodila Nina Ilič: • 10. septembra 2019 ob 17. uri - Siv-kina tinktura s sortnim medom; • 1. oktobra 2019 ob 17. uri - Api zobna pasta. potekala v Mariboru ob sobotah in nedeljah po vnaprej pripravljenem urniku. Tečaj je namenjen zdajšnjim ali prihodnjim članom Sekcije apite-rapevtov Slovenije. Pogoji za vpis so končana srednješolska izobrazba in čebelarsko predznanje. Informacije o usposabljanju, prijavnico in urnik okoli jezera je bil ves dan tudi čebelarsko obarvan. Projekt je finančno podprla tudi Zavarovalnica Adriatic Slove-nica, zato smo lahko pri tem projektu sodelovali še bolj dejavno. Ker ČZS zagovarja zdrav slog življenja, se nam je zdela odlična ideja tudi za promocijo čebelarstva v občini, kjer je sedež ČZS. Začeli smo ob 4.50 z Godbo Lukovi-ca in nagovorom županje občine Lu-kovica, mag. Olge Vrankar, ter se nato podali na prvi krog okoli jezera, katerega dolžina znaša 4,2 km. Po prehojenem prvem krogu pa nas je čakal pravi medeni zajtrk: kava in čaj z medom ter sveže žemljice z maslom in medom in jabolko. Po obilnem hranilnem zajtrku smo nadaljevali pot. Čakala nas je 100 km dolga pot. Čez dan se nam je pridružilo okoli 1000 pohodnikov, s katerimi smo naredili krog, dva ali tri ter prijetno pokramljali ter se srčno nasmejali. Zanimivo pa je to, da je prišlo kar nekaj ljudi v podporo samemu Priprava čebelje družine na zimovanje, ob 18.30 pa predavanje VLADA PU-ŠNIKA: Vse o čebeljem strupu. Začetek proslave bo ob 20. uri. ČD Anton Janša Breznica Zaradi organizacijskih potreb vse zainteresirane prosimo, da se na delavnico predhodno prijavijo preko e-naslova zavod.eneja@gmail.com ali po telefonu 041/377 388. Izobraževanja financira Mestna občina Ljubljana, udeležba je brezplačna. Vljudno vabljeni! Ekipa MOL in Zavoda Eneja lahko najdete na spletni strani www. czdm.si v rubriki Izobraževanja. Za vse dodatne informacije nam lahko pišete na zveza@czdm.si ali na tajni-stvo@czdm.si Sekcija za apiterapijo Slovenije, ČZD Maribor projektu in podporo pohodnikom, da zdržijo teh 24 ur hoje. Pohod je imel tudi dobrodelno noto, saj smo hodili za otroke, ki najbrž ne bodo nikoli mogli hoditi kot mi. Kdor pa je želel, je lahko daroval 1 krog = 1,00 EUR. Tudi ti otroci bodo sedaj bogatejši kar za nekaj terapij tudi z našo pomočjo in kilometri. Ker pa je bil dan tudi medeno obarvan, smo promovirali sheme kakovosti, obiskovalci pa so si lahko kupili kaj medenega. Dan je minil prehitro. Okoli polnoči nas je zajelo močno neurje in primorani smo bili končati pohod pet ur prej, saj nam razmere na poti niso dopuščale več varne poti med nočnim pohodom. Pa vendarle, namen je bil dosežen. Veliko nasmejanih obrazov, druženje družinic, aktivno preživljanje časa ... vse to in še marsikaj bi se našlo. Seveda, naslednje leto se ponovno srečamo. Hvala vsem, ki ste na kakršen koli način pripomogli, da je ta dan uspel. Barbara Dimc, tajnik ČZS OBVESTILA ČZS ČZsfftt? Čebelarska zveza Gorenjske ■ ČEBELARSKI CEMTER G0GENJ5KE LiUfl Čebelarska zveza Slovenije, Javna svetovalna služba v čebelarstvu, pripravlja v sodelovanju z LUR - čebelarskim centrom Gorenjske, Čebelarsko zvezo Gorenjske in ČD Radovljica FESTIVAL MEDU Sobota, 21. september 2019, od 10.00 dalje v Čebelarskem centru Gorenjske v Lescah PROGRAM 10.00 Medovite rastline - hrana za čebele in ljudi - medovite rastline v vsak vrt in vsako kuhinjo: dr. Sabina Šegula 11.00 Uporabni nasveti za pripravo medenih jedi: Mateja Reš 12.00 Degustacija zelenjavne enolončnice z medom in šmorna z medenim prilivom 15.00 Delavnica priprave in degustacija medenega menija: Marija Arh Ivanšek 16.30 Razglasitev rezultatov in podelitev priznanj ocenjevanja medu • TRŽNICA Z BOGATO PONUDBO ČEBELJIH PRIDELKOV IN IZDELKOV IN DOBROTAMI Z LOKALNIH KMETIJ • USTVARJALNE DELAVNICE IN DRUŽABNE IGRE ZA OTROKE IN ODRASLE: IZDELAVA ČEBELIC IZ GLINE, IZDELAVA DRAŽGOŠKIH KRUHKOV, ISKANJE ČEBELJEGA ZAKLADA • MEDENE PIJAČE. • DEGUSTACIJA RAZLIČNIH VRST MEDU. • OGLEDI ČEBELNJAKA IN ČEBELARSKEGA CENTRA • KAVA IN ČAJ Z MEDOM • SVET ČEBEL SKOZI VIRTUALNA OČALA • IN ŠE VRSTA SPREMLJEVALNIH AKTIVNOSTI. PODROBNOSTI PROGRAMA NAJDETE NA WWW.CZS.SI. Na delavnici in degustaciji medenega menija boste sodelovali pri pripravi različnih jedi, med njimi tudi slovenske narodne jedi pripravljenih na sodoben način z različnimi vrstami medu: File bohinjske zlatovščice (postrvi) v ajdovi moki, ajdova kaša z gobami in zelenjavo, krompir v oblicah z zeliščnim maslom in mohantom, palačinke, strjenka, pena s cvetnim prahom ... Medeni meniji okusov Radol'ce, več na: www.czs.si ali www.cricg.si. Pehtranova potica z orehovim sladoledom in mandeljni ter medom SESTAVINE: Testo: 300 g gladke moke tip 400, 300 g ostre moke, 1 dl olja, 2 rumenjaka, 3 žlice sladkorja, 42 g kvasa, 1 vanilin sladkor, limonina lupinica, 3 dl sirotke ali pa mleko Nadev: 600 g skute, 50 g pšeničnega zdroba, 3 rumenjaki, 3 žlice sladkorja, 1 vanilin sladkor, pehtran, 5 beljakov Orehov sladoled: 1 lonček (2 dl) navadnega jogurta, 2 dl sladke smetane, 2 dl zmletih orehov, 1 dl sladkorja v prahu. PRIPRAVA: Vse sestavine za testo zmešamo, nato dodamo kvas. Testo mora biti srednje čvrsto. Pustimo, da enkrat vzhaja. Vse sestavine za nadev razen beljakov zmešamo, nato iz beljakov stepemo sneg, ki ga nežno vmešamo v nadev. Testo na tanko razvaljamo in do polovice namažemo z nadevom ter zvijemo. Med zvijanjem večkrat prebodemo testo. Pečemo na 175-180 °C približno 1 uro, v pečico pa lahko damo posodo z vodo za boljše pečenje. Za pripravo sladoleda stepemo sladko smetano in vanjo vmešamo vse druge sestavine. Kos potice serviramo na krožniku, ki je posut z mandeljni, zraven dodamo sladoled in vse skupaj nežno polijemo s slovenskim medom. Avtor recepta: domači recept turistične kmetije Vimpolšek Svoj recept pošljite na e-naslov: natasa.strukelj@czs.si. f „Slovenski 1 [cebelprj 10/2019 letnik CXXI 257 OBVESTILA ČZS Razpis rednih volitev v organe Čebelarske zveze Slo venije Leta 2020 bo potekel štiriletni mandat voljenih članov organov ČZS. V skladu z določili 21., 22. in 25. člena Pravil ČZS je zato upravni odbor ČZS na svoji 15. redni seji, 20. junija 2019, sprejel sklep št. 245 o razpisu volitev predsednika, članov upravnega odbora, nadzornega odbora ter častnega razsodišča ČZS. Redne volitve predsednika, članov nadzornega odbora ter častnega razsodišča ČZS bodo ob 69. rednem volilnem občnem zboru ČZS, ki bo v soboto, 7. marca 2020. Volitve članov UO v volilnih okoliših bodo izvedene ob regijskih posvetih ČD, ki bodo novembra 2019. Postopek evidentiranja možnih kandidatov za predsednika, člane upravnega in nadzornega odbora ter častnega razsodišča ČZS se je začel 21. junija 2019 in mora biti za člane upravnega odbora končan do 21. oktobra. Za predsednika, člane nadzornega odbora ter častnega razsodišča ČZS pa do 6. januarja 2020. Upravni odbor ČZS Kratka navodila o predvolilnih postopkih 1. Kandidiranje za predsednico/ predsednika ČZS Kandidatke/kandidati za predsednico/predsednika ČZS lahko podajo svojo pisno kandidaturo s podporo čebelarskih društev ali območnih čebelarskih zvez oziroma brez nje. Kandidaturi morajo priložiti kratko predstavitev (CV), vizijo razvoja slovenskega čebelarstva ter program vodenja in delovanja ČZS. Kratko predstavitev in izvlečke iz programa razvoja in vodenja posameznih kandidatov (4000 znakov s presledki) bomo objavili v Slovenskem čebelarju, št. 2/2020. Kandidatke/kandidati za predsednico/predsednika ČZS naj svoje kandidature pošljejo na naslov ČZS najpozneje do 6. januarja 2020. 2. Priprava in vlaganje kandidatnih list za člane upravnega odbora ČZS Čebelarska društva v svojem volilnem okolišu glede na število članov iz posameznega volilnega okoliša evidentirajo in predlagajo primerno Kako pridobiti namenski propolis Bi radi svojo staro čebelarsko prakso pridobivanja propolisa s strga-njem iz različnih delov panjev zamenjali z namenskim pridobivanjem propolisa? Bi radi izvedeli, kako iz kandidatko oz. kandidata za članico/ člana upravnega odbora ČZS. Predlagana kandidatka/kandidat mora biti članica/član ČZS in mora podati svojo pisno privolitev v kandidaturo. Predlagamo, da čebelarska društva iz posameznega okoliša uskladijo stališča glede oblikovanja liste kandidatov. Kandidatne liste za člane upravnega odbora ČZS lahko vlagajo le čebelarska društva - volilni upravičenci. Kandidatne liste s pisno privolitvijo predlaganih kandidatk/kandidatov za člane upravnega odbora ČZS naj čebelarska društva pošljejo na naslov ČZS najpozneje do 21. oktobra 2019. 3. Priprava in vlaganje kandidatnih list za člane nadzornega odbora in častnega razsodišča ČZS Čebelarska društva v svojem volilnem okolišu evidentirajo in predlagajo primerno kandidatko oz. kandidata za članico/člana nadzornega odbora in častnega razsodišča ČZS. Predlagana kandidatka/kandidat mora biti članica/član ČZS in mora podati svojo pisno privolitev v kandidaturo. Predlagamo, da čebelarska društva iz posameznega okoliša uskladijo stališča glede oblikovanja liste kandidatov za člane nadzor- posameznega panjskega sistema pridobiti kakovosten in varen propolis? Vse to in še več boste izvedeli na strokovni razpravi 25. septembra 2019 od 17. ure dalje v prostorih Pohorske vile, Pivola 8, Hoče. Predstavitev možnosti pridobivanja v različnih panjskih sistemih in same izkušnje vam bosta nega odbora ter častnega razsodišča ČZS. Kandidatne liste za člane nadzornega odbora ter častnega razsodišča ČZS lahko vlagajo le čebelarska društva - volilni upravičenci. Kandidatne liste s pisno privolitvijo predlaganih kandidatk/kandidatov za člane odbora ter častnega razsodišča ČZS naj čebelarska društva pošljejo na naslov ČZS najpozneje do 6. januarja 2020. Izvedba volitev Predsednico/predsednika ČZS, člane nadzornega odbora ter častnega razsodišča ČZS bodo volilni upravičenci volili ob 69. rednem volilnem občnem zboru ČZS, ki bo v soboto, 7. marca 2020. Članice/člane upravnega odbora ČZS bodo volilni upravičenci posameznega volilnega okoliša izvolili na delnih volilnih občnih zborih. Ti bodo praviloma izvedeni ob regijskih posvetih, ki bodo v posameznih volilnih okoliših potekali novembra 2019. ČD so po pošti že prejela podrobnejša navodila in gradiva za izvedbo predvolilnih postopkov. Vodstva društev prosimo za tvorno sodelovanje pri teh pomembnih postopkih. Barbara Dimc, tajnica ČZS podala g. Vlado Pušnik in g. Tomaž Samec. Vabljeni ste vsi čebelarji, tudi tisti, ki imate že pridobljeno znanje o pridobivanju propolisa in želite svoje izkušnje deliti tudi drugim kolegom čebelarjem. Tomaž Samec, svetovalec JSSČ i „Slovenski} 258 [CEBELBRj 7-8/2019 letnik CXXI OBVESTILA ČZS Vabilo na razpravo »ČZS včeraj, danes, jutri« Vabimo vas, da se ob koncu mandata in pred volitvami v organe ČZS »Pijmo kavo in čaj z medom« na Festivalu kave na Ptuju Festival kave in kavarniške kulture na Ptuju že tradicionalno vabi ljubitelje priljubljenega črnega napitka. Ob letošnji peti obletnici se bo temu že tradicionalnemu dogodku pridružila ČZS, JSSČ s projektom »Pijmo kavo in čaj z medom«. Osrednje dogajanje se Povabilo k sodelovanju na Festivalu čebelarske pesmi -Lukovica 2019 Petje in čebelarjenje sta del slovenske kulture in zato smo se pri ČZS v sodelovanju z Občino Lukovica odločili za organizacijo 4. Festivala čebelarske pesmi. Na ta način želimo pevske ansamble spodbuditi k izvajanju nedvomno številčnih in malo znanih pesmi s čebelarsko vsebino, Predstavitev rezultatov programa ukrepov na področju čebelarjenja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo 18. septembra ob Svetovanja terenskih svetovalcev v mesecu septembru Prihaja že obdobje intenzivne priprave na novo čebelarsko sezono. Tako je treba preveriti zaloge hrane v posamezni čebelji družini. Pri krmljenju čebeljih družin pa je treba biti pozoren, saj smo lahko že za vsako majhno napako kaznovani z ropom v družini. Ostaja še kar nekaj opravil pri čebelah kot tudi odprta vprašanja, ki se nam pojavijo pri delu. V takšnih udeležite razprave »ČZS včeraj, danes, jutri«, ki bo potekala v četrtek, 10. oktobra 2019, ob 16. uri na sedežu Čebelarske zveze Slovenije. V njej bodo poleg predsednika ČZS, g. Bo- štjana Noča, in predsednika NO ČZS, g. Vlada Pušnika, sodelovali tudi sodelavci ČZS. Vljudno vabljeni! Lidija Senič, vodja služb ČZS bo odvilo v petek, 27. septembra 2019, ob 17. uri, ko bodo v Hotelu Mitra na Ptuju priredili družabni kavarniški večer na temo Kava in zdravi dodatki. Gostje večera bodo: Janez Vencelj, podpredsednik ČZS, dr. Aleksandra Pivec, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Marija Merljak, svetovalka za zdravo prehrano, in Helena Ajdnik, ustanoviteljica in idejna vodja festivala Ptujske zgodbe o kavi. Sobotno dogajanje, 28. septembra 2019, pa bo ponudilo zanimive dogodke v središču mesta, na voljo bodo kavni napitki, odvila se bo slikarska kolonija, ČZS pa bo na ogled postavila atraktiven napihljiv čebelnjak, ki bo skupaj z virtualnimi očali obiskovalcem približal svet čebel in pričaral nepozabna doživetja. Vljudno vabljeni! Nataša Klemenčič Štrukelj, svetovalka JSSČ skladatelje pa k pisanju novih. Festival čebelarske pesmi bo potekal v petek, 6. decembra 2019, ob 18. uri v prostorih Kulturnega doma Janka Kersnika v Lukovici. Podroben program festivala bomo objavili po prejemu prijav pevskih ansamblov k sodelovanju. K sodelovanju vabimo odrasle pevske ansamble - moške, ženske ali mešane -, ki se boste na festivalu predstavili s tremi slovenskimi pesmimi po svojem izboru, ena od njih mora imeti čebelarsko vsebino. Izvedbo pesmi s čebelarsko vsebino bomo strokovno ocenili in najboljšo tudi nagradili. Letošnja novost festivala je, da bomo zmagovalcu festivala zagotovili brez-plačno/avdio/video snemanje pesmi in plasiranje posnetka v javnost. Rok za prijavo k sodelovanju je 15. oktober 2019, obrazec za prijavo je objavljen na spletni strani ČZS, na voljo pa je tudi na e-naslovu: barbara.dimc@czs.si. ČZS 16. uri v prostorih ČZS organiziralo predstavitev rezultatov ukrepov, ki se izvajajo na podlagi Programa ukrepov na področju čebelarjenja v Republiki Sloveniji v letih 2017-2019. Rezultate ukrepov bodo predstavili Kmetijski inštitut Slovenije, Veterinarska fakul- teta v Ljubljani, Nacionalni veterinarski inštitut Slovenije, Čebelarska zveza Slovenije, Eurofins Erico Slovenija d.o.o. ter Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja. Vljudno vabljeni! Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano primerih se posvetujemo s terenskim svetovalcem iz svojega okoliša. Seznam in stiki terenskih svetovalcev so objavljeni na spletni strani ČZS. V tem času lahko zberemo vzorce čebel za analizo na kubitalni indeks. Navodila, kako zbrati vzorce čebel, in potek priprave kril za analizo prejmete pri terenskih svetovalcih. Zbrana krila se pošljejo na ČZS, kjer vam bomo v laboratoriju opravili brezplačno analizo. Sedaj imamo tudi možnost za brezplačno analizo medu, ki vam jo opravijo terenski svetovalci. Opravili vam bodo meritve glede vsebnosti vode v medu in električne prevodnosti. Dobljene meritve vam bodo v pomoč pri določanju izvora medu. V jesenskem času pa prihaja tudi čas za izobraževanja. Terenski svetovalci so pripravili zanimive vsebine delavnic, zato se jih le udeležite, saj boste prejeli koristne informacije za nadaljnje delo pri čebelah. Termine delavnic po Sloveniji objavljamo v nadaljevanju. Tomaž Samec, svetovalec JSSČ i _ Slovenski | čebelprj 9/2019 letnik CXXI 259 OBVESTILA ČZS Urnik svetovalnih delavnic terenskih svetovalcev JSSČ v septembru Datum Cas Tema Izvajalec Kraj Stik 11. sep. 17.00 Izpolnjevanje obrazcev v SDHNČ Klavdijo Babič OŠ Dekani, Dekani g. Babič 041/825 680 27. sep. 16.00 Dobra tehnološka praksa v čebelarstvu, izpolnjevanje obrazcev v SDHNČ Jakob Madjar Šolski čebelnjak Sveti Jurij, Rogašovci g. Madjar 041/598 356 29. sep. 9.00 Dobra tehnološka praksa v čebelarstvu, izpolnjevanje obrazcev v SDHNČ Peter Babnik Društveni čebelnjak Vojnik g. Babnik 041/211 295 2. okt. 18.00 Dobra tehnološka praksa v čebelarstvu, izpolnjevanje obrazcev v SDHNČ Franc Tratnjek V čebelarskem domu Beltinci g. Tratnjek 041/606 013 Urnik usposabljanj v septembru Datum Čas Tema Izvajalec Kraj Stik 11. sep. 16.30 Tehnologija pridobivanja propolisa Tomaž Samec KTC (Kulturno turistični center) na Sv. Ani g. Kolarič 031/752 828 19. sep. 17.00 Vzreja matic in ohranjanje kranjske čebele Dr. Peter Kozmus Modra dvorana, Jakličev dom, Videm Dobrepolje 34 g. Cimerman 031/780 533 25. sep. 9.00 Svetovanje o varni hrani Nataša Lilek Okrepčevalnici brunarica, Kočevska cesta 30a, 1330 Kočevje g. Lovšin 031/451 434 3. okt. 17.00 Vzreja matic in ohranjanje kranjske čebele Dr. Peter Kozmus Center biotehnike in turizma - Grm g. Kobe Novo mesto, Sevno 13, Novo mesto 041/940 606 Podatki o gibanju tehtnic od 21. junija 2019 Opazovalna postaja Gibanje tehtnice ± kg Opis dogajanja Bistriško Pohorje - Kot 6,5 Gozd - kristalizacija v satju Bohor - Planina pri Sevnici 4,2 Gozd - kristalizacija v satju Braslovče 11,9 Gozd - kristalizacija v satju Brežice 0,0 Travniki Čentiba - Lendava -3,4 Ni medilo Činžat - Lovrenško Pohorje 5,6 Gozd Dekani - Koper -5,6 Ni medilo Dolenjske Toplice 4,9 Gozd Gornji Grad 28,7 Gozd - kristalizacija v satju Grčarice - Goteniška gora 7,4 Hoja Ilirska Bistrica 0,5 Travniki Iška vas - Krim 12,8 Gozd Javorniki - vrh 6,9 Gozd Jelovica - Rovtarica 11,4 Gozd - kristalizacija v satju Kanalsko 11,3 Lipa Kostanjevica na Krki - Gorjanci 9,2 Kostanj Kozarišče - Loška dolina 18,9 Gozd Kranjska Gora 3,6 Gozd - kristalizacija v satju Kresnice - Kresniški Vrh 5,8 Kostanj Krim - Kurešček 2,0 Gozd Ljubljana - mesto 2,3 Lipa Ljubljansko barje 1,9 Travniki Ljutomer 2,1 Travniki Lukovica - Prevoje 23,1 Gozd - kristalizacija v satju Mali Bakovci - Prekmurje -1,6 Ni medilo Malič - Laško 28,9 Gozd - - delna kristalizacija v satju i „Slovenski} 260 [cebelbrj 7-8/2019 letnik CXXI do 20. julija 2019 Opazovalna postaja Gibanje tehtnice ± kg Opis dogajanja Mašun 6,6 Gozd Menišija - Logaška planota 2,6 Gozd Metlika - Bela krajina 7,1 Kostanj, lipa Murska Sobota - učni čebelnjak -0,2 Ni medilo Podčetrtek - Pristava 8,3 Lipa Podkraj - Hrušica 0,4 Gozd Podstenice - Kočevski rog 0,9 Hoja Pokojišče - Ljubljanski vrh 8,4 Gozd Polhov Gradec - Podreber 15,7 Kostanj, gozd Poljane - Raca gora 10,3 Gozd - kristalizacija v satju Poljanska gora - Bela krajina 13,5 Lipa, kostanj Ravne - Šoštanj 16,6 Gozd - Kristalizacija v satju Ribniško Pohorje 1,1 Gozd Ruško Pohorje - vznožje -0,1 Ni medilo Šenčur - Kranj 19,0 Gozd - kristalizacija v satju Šentjanž - Mokronog 5,2 Gozd Sevniško - Krško 3,2 Lipa, kostanj Slovenske gorice - Lenart -2,3 Ni medilo Tolminsko 10,4 Lipa Travna gora - Velika gora 15,3 Gozd - kristalizacija v satju Trnovski gozd 8,0 Lipa Veliki Boč - Kozjak 5,7 Gozd Vrh - Kočevski rog 0,0 Gozd Zavrč - Haloze -1,1 Ni medilo Zreško Pohorje 31,4 Gozd - kristalizacija v satju Žužemberk 5,2 Lipa OBVESTILA ČZS Podatki o gibanju tehtnic od 21. julija 2019 do 20. avgusta 2019 Opazovalna postaja Gibanje Opis tehtnice dogajanja ± kg Bistriško Pohorje - Kot -6,2 Ni medilo Bohor - Planina pri Sevnici -2,1 Ni medilo Braslovče 2,2 Gozd - kristalizacija v satju Brežice -3,4 Ni medilo Centiba - Lendava 6,0 Travniki, podrast, ajda Cinžat - Lovrenško Pohorje 0,6 Hoja Dekani - Koper -9,2 Ni medilo Dolenjske Toplice -7,2 Ni medilo Grčarice - Goteniška gora 10,6 Hoja Ilirska Bistrica -5,0 Ni medilo Iška vas - Krim 2,4 Hoja Javorniki - vrh 9,0 Gozd in hoja Jelovica - Rovtarica -1,2 Ni medilo Kanalsko -4,3 Ni medilo Kostanjevica na Krki - Gorjanci -4,0 Ni medilo Kozarišče - Loška dolina -1,6 Ni medilo Kresnice - Kresniški Vrh -3,7 Ni medilo Krim - Kurešček -3,1 Ni medilo Ljubljana - mesto -7,8 Ni medilo Ljubljansko barje 5,0 Travniki in podrast Ljutomer 2,2 Travniki in podrast Mali Bakovci - Prekmurje 1,2 Travniki in podrast Malič - Laško 1,6 Gozd - kristalizacija v satju Mašun 6,0 hoja Menišija - Logaška planota 10,4 hoja Opazovalna postaja Gibanje Opis tehtnice dogajanja ± kg Metlika - Bela krajina -1,7 Ni medilo Murska Sobota - učni čebelnjak 2,2 Travniki in podrast Podčetrtek - Pristava -2,1 Ni medilo Podkraj - Hrušica -0,1 Ni medilo Podstenice - Kočevski rog -1,2 Ni medilo Pokojišče - Ljubljanski vrh 4,8 Hoja Polhov Gradec - Podreber -8,0 Ni medilo Poljane - Raca gora 9,3 Hoja Poljanska gora - Bela krajina -2,0 Ni medilo Ravne - Šoštanj 2,5 Gozd - kristalizacija v satju Ribniško Pohorje 0,8 Gozdna podrast Ruško Pohorje - vznožje -4,7 Ni medilo Šenčur - Kranj -1,4 Ni medilo Šentjanž - Mokronog -9,3 Ni medilo Sevniško - Krško -2,8 Ni medilo Slovenske gorice - Lenart -8,0 Ni medilo Tolminsko -4,9 Ni medilo Travna gora - Velika gora 7,4 Hoja Trnovski gozd -5,6 Ni medilo Veliki Boč - Kozjak 0,0 Gozdna podrast Vrh - Kočevski rog 1,6 Hoja Zavrč - Haloze -2,2 Ni medilo Zreško Pohorje 0,2 Gozdna podrast Žužemberk -0,8 Ni medilo Oblačila za prosti čas sedaj na razpolago po akcijskih cenah Še vedno so na razpolago oblačila za prosti čas v vseh številkah od XS do 2XL za moške in ženske (majice brez ovratnika, jakne in polo majice ...). Sedaj po akcijskih cenah. Naročila sprejemamo na ines.zunic@czs.si ali 01/729 61 00. Zagotovite si svoj kos oblačila in bodite prepoznavni. Tajništvo ČZS i Vetrovka: 45,00 EUR GJ PANJ -za prehod iz AŽ v NAKLADNO čebelarjenje ("prednosti an^kog^ satiiika"). - primeren za ZAČETNIKE (kompatibilen z LR in DB nakladami, enostavno rokovanje, hranjenje in zdravljenje čebel), - KVALITETNA IZOELAVA (rogljičeni spoji, kvaliteten smrekov les}, - MOŽNOST DOSTAVE. ^ ^ ^ VJ W Vh iiJ L>j 'J ^ll/jjU-ll» Si I ' ■ 1 Miiarihi S>ffrJO( /^ir,, MTinii: f^a Panj» jHHufamo po niirlih In k lodalDVHijHn z unhK dipl. Ini. Ivanam Jurkavlccm. Polo majica: 14,00 EUR Majica: 12,00 EUR Izdelava prevoznih čebelnjakov AŽ- in nakladnih Anton Ciglič s.p. www.cebelnjaki.si info@cebelnjaki.si Telefon: 031 681 589 Kapa: 6,00 EUR Nogavice: 2,00 EUR ©S f „Slovenski 1 [ cebela rj 9/2019 letnik CXXI 261 OGLASI Mali oglasi PRODAM Cvetni prah, zamrznjen po 5 kg (okolica Ljubljane), tel.: 041/990 360. Cvetni prah oljne ogrščice ter 8-satno točilo na električni pogon, tel.: 040/249 323. Matični mleček, pridelan na območju Haloz, cena po dogovoru, tel.: 041/824 831. Letošnji akacijev in cvetlični med v sodih ali pakiran v kozarce, tel.: 041/656 815. Letošnji akacijev, cvetlični, kostanjev, gozdni med ter matični mleček lastne pridelave, možna dostava, tel.: 041/587 573. Akacijev in cvetlični med, tel.: 031/882 295. Akacijev in cvetlični med, tel.: 031/244 601. Akacijev, cvetlični, lipov, gozdni in ajdov med, tel.: 041/784 775. Akacijev, cvetlični, lipov in kostanjev med lastne proizvodnje, tel.: 040/217 542. Akacijev, cvetlični, kostanjev in gozdni med, tel.: 041/881 830. Akacijev, cvetlični, kostanjev, gozdni in smrekov med ter svež zamrznjen cvetni prah, dostava brezplačna, tel.: 041/385 620. Akacijev, cvetlični, lipov, kostanjev in ajdov med ter med oljne ogrščice lastne pridelave, možnost dostave v Ljubljano, tel.: 041/252 695. Cvetlični, lipov in kostanjev med, možna dostava, tel.: 031/651 378. Za člane ČZS 4% popusta Cvetlični in gozdni med (SMGO), tel.: 051/353 502. Lipov med v sodih, tel.: 041/215 281. Kostanjev med, tel.: 051/225 916. Kostanjev med v sodih po 75 kg, tel.: 041/805 179. Kostanjev in gozdni med, tel.: 070/201 503. Kostanjev in gozdni med v sodih (Novo mesto), tel.: 031/796 931. Gozdni in hojev med, tel.: 031/648 229. 80 kg kostanjevega medu (okolica Ljubljane), tel.: 041/241 788. Roje in narejence na AŽ- ali LR-satih ter akacijev med, tel.: 041/329 435. Čebelje družine, ugodno, tel.: 051/847 703. Čebelje družine na AŽ-satih (okolica Šentjerneja), tel.: 070/877 080. Čebelje družine na AŽ-satih (osrednja Slovenija), tel.: 041/759 100. Čebelje družine na AŽ-satih (Gorenjska), tel.: 031/472 560. Čebelje družine na AŽ- in 2/3 LR-satih, cena po dogovoru, tel.: 051/847 703. Čebelje družine na AŽ- ali LR- -satih (okolica Ivančne Gorice), tel.: 040/838 956. Nekaj zdravih, močnih čebeljih družin na AŽ-satih (Dolenjska), tel.: 040/291 102. Po deset čebeljih družin na 9 AŽ in LR-satih, vse leto 2019, tel.: 031/556 244. Čebelje družine na 7 AŽ-satih z mlado matico, čebele so zdravljene (mravljinčna kislina), cena po dogovoru, tel.: 070/877 080. Nekaj čebeljih družin na AŽ- ali LR-satih (Dolenjska), tel.: 040/838 956. 20 močnih čebeljih družin z AŽ--panji ali brez (okolica Domžal), tel.: 040/209 004. Lipove deske, 5 cm (Medvode), tel.: 041/958 089. 210 kosov AŽ-satnikov, brez satnic (okolica Sevnice), tel.: 031/266 814. Panje z družinami, zdravljene z mravljinčno kislino, ugodno (Žiri), tel.: 041/239 062 6-satne AŽ-panje iz stiropora, rabljene eno zimo, tel.: 031/267 648. Rabljene 10S, troetažne in nakladne AŽ-panje ter akacijev, cvetlični, lipov med ter plastične LR matične rešetke, tel.: 031/892 952. AŽ-panje polovičarje 9S (prašil-čke), nove, kompletne, ter pitalni-ke (krmilnike) AŽ 10-satne, nove, okoli 2,6 litra, tel.: 041/840 357. Nakladne AŽ-panje, naseljene, ter prikolico z desetimi AŽ-panji, tel.: 041/507 254. Štiri AŽ-panje, štiri nakladne panje, električno točilo za med, pocinkano, dve čebelji družini in drugo opremo, tel.: 041/714 214. Zabojnik za prevoz 8 AŽ-panjev z dvižnimi nogami, ugodno, tel.: 041/648 206. Stacionarni čebelnjak s 24 AŽ- -panji 10S, 10 naseljenih (Bojanci, Bela krajina), tel.: 07/306 44 76. 10 novih AŽ 5-satarjev in AŽ 10-satarjev iz lipovega lesa, možna menjava za vosek, tel.: 041/822 366. 20 novih AŽ-panjev 10-satarjev, 15 naseljenih ter letošnji cvetlični in kostanjev med, tel.: 031/501 801 (po 19. uri). Zabojnik z 8 AŽ-panji in družinami, rabljen tri sezone, ter kompletne nove AŽ-panje, 10-satne, tel.: 041/656 125, 041/755 149. Dva zabojnika s panji in čebelami, z 10 naseljenimi AŽ-panji 10S oz. naseljeno omaro 11 + 3 in 4 7S prašilčke, tel.: 051/678 102. Tovornjak Renault Midlum, z nakladalno ploščadjo, dimenzije 6,8 m x 2,48 m x 2,5 m, primeren za čebele, tel.: 051/727 048. Mešani gozd Bukovica - Temenica, 6812 m2, ter zemljišče z gradbenim dovoljenjem za postavitev čebelnjaka v izmeri 58 m2 (čebelnjak že delno postavljen), ob parceli potoček, tel.: 070/995 508. Nerabljen napajalnik za čebele (narobe obrnjeni kozarci na nerjavečem drogu) ter mehanska tehtnica (tehtanje do 150 kg), tel.: 051/855 070. Mehansko čebelarsko tehtnico, tel.: 041/903 434. KUPIM Kamion do 3,5 tone, starejši model, temu primerna cena, npr. Fiat Daily 35.8 letnik 92, tel.: 041/974 072. ti-- murmur rmnr nnnr j nun ttttttt ■H m ur ni m r M&mOLjflSLOVENSKI SMREKOV LES goGL° «NI (C1NKANI) SPOJI ^L (mizarstvo! jQl ^ n K p % eIUU /C/ Idrijska 10,1360Vrhnika jy-¡GUjS^TJ £l»»lHiHi|il 01/755-13-17 i Slovenski} 262 [cebelhrj 7-8/2019 letnik CXXI OGLASI Wachs HÖDL Wachsverarbeitung | Imkereiartikel Deutsch Haseldorf 75 | 8493 Klöch, Avstrija Telefon & faks: +43 (0) 3475 / 2270 info@wachs-hoedl.at | www.wachs-hoedl.at Delovni čas: Ponedeljek-petek 8.00-12.00, 13.00-18.00 Sobota 8.00-12.00 Jezik za sporazumevanje: nemščina in slovenščina. Naše satnice lahko kupite tudi v podjetju Logar trade, d. o. o., iz Šenčurja in Jana posredovanje, zastopanje, Maribor. Kako nas najdete: Imejte svoj vosek pod nadzorom! Satnice iz lastnega voska so spet aktualne. • Imate možnost prisostvovati predelavi svojega voska ali starega satja! Obvezna je predhodna telefonska najava! • Najmanjša količina obdelave je 20 kg surovega voska ali 50 kg starih satov. • Garantiramo razkuževanje s paro. • Zelo ugodno razmerje med količino in kakovostjo. • Po želji izdelujemo satnice vseh debelin in velikosti. • Predelava voska poteka vse leto. • Velika izbira pripomočkov za čebelarjenje. belinka info.belokranjski-hram@t-2.si Facebook - belokranjski hram Za člane ČZS nudimo 5-% popust pri nakupu čebelarske opreme LYS0N v vrednosti nad 50 EUR. JU HRAM lysOn i Polnilnica za med z avtomatsko obračalno mizo Lyson Cena: 3.883,00« ■ « Mešalnik medu, 400Vz meša lom in avtomatiko 50 L Cena: 804,90 € Komora za dekristalizacijo medu 300 kg Cena: 1.767,30 € Kozarci in pokrovčki za med več vrst UGODNO Topilnik voska mali Lyson + gorilnik Cena: 410,45 € >piralni grelec medu, :l 250 mm, 2x 400VY, OPTIMA LINE Cena: 284,81 € Sladkor 25 kg vreča Cena: 13,00 € Hlapilnikza mravljično in oksalno kislino Cena: 1,46 € Zaščitna maska 3M za zdravljenje čebel + filtri Cena: 63,80 € Drugo čebelarsko opremo si lahko ogledate na naši spletni strani: www.belokranjski-hram.si Belokranjski hram d.o.o. PE Belokranjski hram Domžale PE Maribor Ulica Staneta Rozmana 26,8340 Črnomelj Ulica Nikola Tesla 19,1230 Domžale Trgovina Gardina M:+386 40 748 588 M:+386 40 269 870 Cesta XIV. divizije 75,2000 Maribor Delovni čas: pon.,tor.,čet.,pet.: 09.00-16.00 Delovni čas: pon., tor., čet., pet.: 9.00-16.00 Tel.:+386 2 47151 73 sre.: 09.00-17.00 sre.: 9.00-17.00 Delovni čas: pon.-pet.: 8.00-18.00 sob.: 08.00-12.00 sob.: 8.00-12.00 sob.: 8.00-12.00 f „Slovenski 1 icebelftrj 9/2019 letnik CXXI 263 OGLASI Vzreja matic BUKOVŠEK od leta 1934 Ponujamo vam označene matice kranjske sivke. Matice pošiljamo večkrat na teden. Golo Brdo 19 1215 Medvode Apita! Apital d.o.o. Vrbovec, Hrvaška —* www.apital.hr * info@apital.hr * 30 385 98 9108 320 Proizvodnja kovinske čebelare opreme NOVO Distribucija in prodaja v trgovini Repro Dvor 12b 8361 Dvor zabojnik za prevoz čebel prevozna enota parni topilnik preša za vosek voziček za sode komora za dekristalizacijo medu www.cebelar.net NA ZALOGI: Za več informacij pokličite: 041 222 665 PANJI AZ NAKLADNI AŽ PANJI SATNIKI (ZBITI IN NEZBITI) PANJI LR POGAČE - HONEY BEE PRO IZOLACIJSKA PENA DRUGA ČEBELARSKA OPREMA Medom d.o.o., Dolnja Bitnja 19 a, 6255 Prem Svetovna uspešnica zdaj tudi v slovenskem prevodu! Naročila na: info@medtem.sl info: bit.ly/Vec-kot-med Knjigo pošljemo brezplačno! DOLINŠEK MARJAN S.P., IZDELAVA ČEBELARSKE OPREME, MD OPREMA \ 16 rti plttftijo, TGladež 27 -1411 izteke mobi: 041 985 313 tel.: 973 05 po T5 uri e- matl:dolinsek. marjan@gmail.com Pri nas izdelujemo dve velikosti ometalnikov in sončne iopilnike iz nerjavne pločevine po ugodnih cenah. RES DOBRO AVTOMOBILSKO ZAVAROVANJE S Turistično zavarovanje od 1,72 €/mesec* S Brezplačno "zamrznemo" bonus | < Mirko je začel čebelari-ti zelo zgodaj, že leta 1962. Ko smo v Žerjavu leta 1964 ustanovili ČD Žerjav, je bil med ustanovnimi člani. Čebelnjak si je postavil na domačiji Mrdavšič in več kot 50 let čebelaril s povprečno osmimi čebeljimi družinami. Bil je dejaven v društvu kot blagajnik in član NO-ja ter za društveno in strokovno delo s čebelami leta 1979 tudi bil odlikovan z odli- čjem A. J. III. stopnje. Izgubili smo marljivega čebelarja, ki smo ga zelo cenili, mu radi prisluhnili pri čebelarskih nasvetih in ga nadvse spoštovali. ČD Žerjav DUŠAN ŠTILEC 1957-2019 V najlepšem mesecu maju se je po kratki in hudi bolezni od nas poslovil prijatelj in čebelar Dušan Štilec. Rodil se je 14. maja v Stražišču pri Kranju. Dolgoletna želja mu je bila, da bi imel vsaj dva panja čebel. V ČD Selška dolina se je včlanil leta 2014. V tem kratkem obdobju čebelarjenja je naredil lep čebelnjak za 18 panjev in ga tudi napolnil s čebelami. Rad se je udeleževal društvenih občnih zborov, piknikov in izobraževanj. Spominjali se ga bomo kot vedrega človeka z močno voljo. ČD Selška dolina ALOJZ KUHL 1957-2019 ure* 8. marca 2019 smo se bistriški čebelarji poslovili od velikega čebelarskega prijatelja in zvestega člana Alojza Kuhla. Začel je če- belariti leta 1985 in se leta 1996 včlanil v ČD Slovenska Bistrica in ČZS. Na vrtu sta s pokojnim tastom lastnoročno izdelala prelep čebelnjak. Bil je ljubitelj lesa, zato si je panje in leseno opremo, ki je potrebna pri čebelarjenju, izdelal sam. V društvu je bil vedno med dejavnejšimi člani, posebej se je izkazal pri izgradnji čebelarskega centra. Prejel je vrsto priznanj in zahval, med njimi tudi odličje A. J. III. stopnje. Bil je velika, delovna, poštena, ustvarjalna, v napredek usmerjena osebnost. Ostal nam bo v trajnem spominu. ČD Slovenska Bistrica JOŽEF AJD 1934-2019 V maju 2019 smo se bistriški čebelarji poslovili od čebelarskega prijatelja in zvestega člana Jožefa Ajda. Začel je čebelariti leta 2006 in se še istega leta včlanil v ČD Slovenska Bistrica in ČZS. Ni bil velik čebelar po številu panjev, ampak je bil velik čebelar po duši, kar se je izražalo pri njegovem odnosu do čebelic. Z veseljem, kadar je lahko, je prihajal med čebelarske prijatelje in v čebelarski center. Prejel je vrsto priznanj in zahval, med njimi tudi odličje A. J. III. stopnje leta 2011. Bil je čebelar v pravem pomenu besede. Ostal nam bo v trajnem spominu. ČD Slovenska Bistrica (v Slovenski ] 266 [cebelbrj 7-8/2019 letnik CXXI PE ČEBELARSKI CENTER MARIBOR Streliška 150, Maribor Tel/Fax: 02/331 80 10 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8.30 do 17. sobota: od 8. do 13. ure. GSM: 051/348-426 e-mail: jana.pp@amis.net www.cebelarski-center.si JANA - Trgovina, posredovanje, zastopanje - Jana Tušnik rokrivai s.p., Maribor Satniki AZ-lipovi, rogljičeni Panji AŽ, LR Čebelarska oprema in drobni pribor Čebelje pogače Točila in posode za med Satne osnove AZ, LR, Kirar Steklena in kartonska embalaža za med, propolis, medene pijače in ostale čebelje pridelke Darilni program Naročeno blago vam lahko pošljemo s paketno pošto, pri večji kol ¡mo na dom! ČEBELARSKA OPREMA. - PANJI -OPREMAZA PANJE - SATNICE - ZAŠČITNA OPREI - OSTALI ČEBELARSI PRIPOMOČKI - OPREMA IN PRIPOMOČKI ZA ODKRIVANJE SATOV -TOČILA - CEDILA -OPREMAZA SEGREVANJE MEDU -OPREMAZA POLNJENJE MEDU - EMBALAŽA BATUJE 83, 5262 ČRNIČE S(05) 368 45 80, A (05) 368 45 81 GSM 051 614 683 www.kipgo.net;kipgob@gmail.com PE LUKOVICA, BRDO 8, 1225 LUKOVICA ' (01) 729 61 30. GSM 051 352 952 e-pošta: cebelarna.lukovica@qmail.com SIRUP ZA HRANJENJE rcnci IZDELUJEMO: - PRAŠILČKE: 3S, 4S 5S, 7S PANJE AŽ: 9S, 10S, po naročilu 11S, 12S PANJE AŽ3E: 9S, 10S, po naročilu 11S PANJE AŽ KOZINC 11+3 POSODE ZA MED (iz nerjavečega materiala in PVC-]e) OSMUKALNIKI ZA CVETNI VRAH ZAAŽ- IN LR-PANJ VEČJA KOLIČINA CV. PRAHU Čebelarjem z veljavno člansko izkaznico priznamo 4 popusta pri gotovinskem\PANJI Z NOTRANJIH^ nakupu v vrednosti nad 50 \ SMUKALNIKOM EUR v naših prodajalnah. \ CV. PRAHU BATUJE PE LUKOVICA pon-pet pon-pet 9 00-13 00 8 00-11 30 13 30-17 00 12 30-16 00 sob ZAPRTO sob ZAPRTO ED ČEBELARSTVO DEBEVEC ČUŽA 7, 1360 VRHNIKA tel.: 01/755 12 82, faks: 01/755 73 52 Delovni čas: ob delavnikih 9.00-12.00 15.00-17.00 V septembru ob sobotah zaprto. apis.med93@gmail.com www.apis-med.si KAKOVOSTNI AŽ-SATNIKI CENA 0,86 EUR LASTNA ^ PROIZVODNJA ZBITI, LEPLJENI, VRTANI V / PREDELAVA VOSKAV SATNICE SAMO 1,3a EUR/KG PLATICNO OBEŠALO (AZ) IN RAZSTOJIŠČE (LR) I ČEBELJE POGAČE LASTNA PROIZVODNJA CENA 1,25 EUR/KG NAD 100 KG CENA 1,20 EUR/KG 2S-, SO-, 100-KG RSF-POSODE PRASILCEK AŽ 3-, S-, 7- IN 9-SATNI GRELEC ZA MED - OKROGLI 106 CM ALI 86 CM STANDARDNI LR-IN DVOTRETINJSKI LR-PANJ ■ Naročeno blago pošljemo tudi po hitri paketni pošti (z izjemo lomljivih izdelkov). ■ Po izjemno nizki ceni vam iz vašega voska izdelamo satnice — 1,38 EUR/kg. Za izdelavo satnic uporabljamo samo steriliziran vosek (30 min nad 125 oC), ki ga predhodno mehansko očistimo nečistoč (do 90 %) s posebnim postopkom posedanja (nečistoče so večinoma težje od čebeljega voska), s čimer vam zagotavljamo čistejši in kakovostnejši vosek. Odkupujemo čebelji vosek. Panji so izdelani natančno in kakovostno. • Kakovostna izdelava po ugodni ceni. Uporabljamo vodoodporne materiale in lepila. Trgovina in proizvodnja: Vrhnika, Opekarska 16 EVROPSKO PRIZNANJE KAKOVOSTI Vključite se v evropske sheme kakovosti in dokažite kupcem, da delate dobro, da je vaš med višje kakovosti in z znanim poreklom. Pokličite na 01/729 61 29 Natašo Lilek ali pišite na natasa.lilek@czs.si. PROGRAM, FINANCIRAN S PRISPEVKOM EVROPSKE UNIJE EVROPSKA UNIJA PODPIRA KAMPANJE, KI SPODBUJAJO VISOKOKAKOVOSTNE KMETIJSKE PROIZVODE. VČLANITE SE V KLUB NAJBOLJŠIH!