Ne bo nam dolgčas … Dnevi se daljšajo, noči se kraj­šajo. To lahko napoveduje, da se zima, ki se pravzaprav še začela ni, kot bi se morala, že z eno nogo malce že po­slavlja. Čas res prehitro beži. Tokratna številka je megeneracijsko obar­vana. Osrednji čla­nek je namenj en ob isk u star e j ših nad 90 let, ki živijo v naši ob­čini. Vsakoletni obisk župana jim veliko pomeni. Da je za starostnike dobro poskr­bljeno, priča to, da jih je vsako leto več. Intervju je tokrat namenjen mladim, na katerih pravijo, da svet stoji. Ponovno oživeto Prosvetno društvo Vodice deluje aktivno, njihova želja je združiti vse genera­cije in tako prispevati k dobri skupnosti na lokalni ravni. V tokratni številki Kopitarjevega glasu si lahko preberete še o aktivnostih naših društev, šolarjev in vrtičkarjev. Da pa bi pogrešali prireditve in dogajanja v prihodnjem mesecu, se ni za bati. Že v prvem tednu novega meseca bodo na svoj račun prišle pustne šeme. Po hišah bo dišalo po slastnih krofih in šegavosti. Sle­dila bo kulturna prireditev v čast našega največjega pesnika Franceta Prešerna, ki se mu bomo poklonili tudi s tradicionalnim veleslalomom na Krvavcu. Nato Uvodnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 Občinska uprava sporoča . . . . . . . . . . . . 4 Osrednji članek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10 Intervju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14 Društveni utrip . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18 Dogodki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24 Koristno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29 Obvestila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31 od 8. do 16. ure, sreda od 8. do 17. ure in petek od 8. do 15. ure Občinska uprava: ponedeljek in petek od 10. do 12. ure, sreda od 10. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Sporočanje okvar na omrežju javne razsvetljave: vsak delovni dan med 8. in 16. uro. T: 01 833 26 15 ali 01 833 26 10, komunala@vodice.si. Krajevni urad Vodice: T: 01 833 23 00. Uradne ure: torek od 8. do 12. ter od 13. do 15. ure. ure v prostorih javnega podjetja (Dom krajanov, Utik 1), ob ponedeljkih in petkih med 9. in 12. uro, ob sredah med 9. in 12. ter 14. in 17. uro. Dežurna terenska služba: GSM: 051 622 282. Mengeška cesta 9, Trzin,vsak ponedeljek in sredo med 9. in 11. uro; v prostorih Občine Vodice vsak ponedeljek med 9. in 11. uro. Po predhodnem dogovoru na T: 01 564 47 20. T: 01 833 25 11 in 01 832 41 95 E: projekt2.osljvo@guest.arnes.si Poslovalni čas: Vrtec Škratek Svit Vodice: 5.45–17.00, enota Skaručna: 6.30–16.15 in enota Utik: 6.30–16.30., enota Zapoge: 7.00–16.00 T: 01 832 33 66, E: vodice@mklj.si Delovni čas: PON: 12.30–19.00 TOR: 12.30–19.00 SRE: 12.30–19.00 PET: 12.30–19.00 ČETRTEK in SOBOTA: ZAPRTO Lokacija: pri čistilni napravi Vodice (dostop s Kamniške ceste ali ceste Vodice–Bukovica); Uradne ure: vsako delovno soboto od 9. do 12. ure – vse leto; vsako delovno sredo od 17. do 19. ure – maj, junij, julij, avgust in september. Lokacija: občinska sejna soba nad pošto v Vodicah. Naročanje strank vsak delovni dan med 8. in 15. uro na T: 01 833 26 10 (sprejemna pisarna Občine Vodice). Uradne ure: po dogovoru s svetovalcem. 11.30 in od 14.30. do 18. ure. Ob sobotah odprto od 8. do 11. ure. T: 01 834 51 70. uradne ure v prostorih občinske sejne sobe nad pošto v Vodicah, vsako sredo med 18.30 in 19.30 (vodja informacijske pisarne Boštjan Zupančič). T: 01 471 44 90, GSM: 041 577 813. Ljubljana, Revir Vodice: uradne ure v prostorih občinske sejne sobe nad pošto v Vodicah vsak četrtek med 7. in 9. uro (revirna gozdarka Nina Iveta), GSM: 041 657 224. občine Vodice, Mojce Lovšin so vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 10. ure v prostorih kmetijske svetovalne službe v KZ Medvode (Cesta ob Sori 11); v prostorih Občine Vodice, ali na terenu, pa le po predhodnem dogovoru in po presoji nujnosti zadeve. TEL.: 01 361 82 86, GSM: 041 310 180 e- naslov: mojca.lovsin@lj.kgzs.si. Informacijska pisarna DE Ljubljana okolica Podrečje 48, Domžale, T: 01 230 47 00 Delovni čas informacijske pisarne: pon. in pet. med 8. in 12. uro, sre. med 12. in 16. uro. Nadzorništvo Kamnik Ulica Kamniško-zasavskega odreda 6a, Kamnik. T: 01 230 47 60 Prijava na brezplačno storitev obveščanja o načrtovanih izklopih na distribucijskem omrežju: https://www. elektro-ljubljana.si/1/O-omrezju/ Obvestila-o-izklopih/ Obvescanje-o-izklopih.aspx Delovni čas: ob ponedeljkih in sredah od 11. do 19. ure, torek, četrtek in petek od 8. do 16. ure. Sobota zaprto. T: 01 832 43 20. Marijo Čuk dobite vsak delavnik med 7. in 9. uro v zdravstvenem domu. T: 01 833 22 36. področju občine Vodice je Comett, Zavod za pomoč in nego na domu. Uradne ure za občane občine Vodice glede pomoči in nege na domu so v pisarni zavoda v Domžalah, na Ljubljanski cesti 36, 1230 Domžale, ob ponedeljkih in petkih med 8. in 15. uro ter v sredo med 8. in 13. uro. Več informacij lahko dobite tudi po telefonu na številki 01 721 10 21, 031 740 466 ali preko elektronske pošte zavod.campa@comett.si. Sprejemni čas: PON: 13.00–17.30 TOR: 7.00–11.30 SRE: 13.00–17.30 ČET: 7.00–11.30 PET: 7.00–11.30 T: 01 832 42 93 Delovni čas: PON: 12.00–18.00 TOR: 7.00–13.00 SRE: 12.00–17.30 ČET: 7.00–13.00 PET: 7.00–11.30 Barbara Ražen s.p., dr. dent. med. T: 01 832 35 44 Delovni čas: PON: 13.00–19.00 TOR: 8.00–13.00 SRE: 12.30–18.30 ČET: 8.00–13.00 PET: 7.00–12.00 vodja Dušan Hajdinjak, GSM 031 331 336. Dežurna oseba podjetja je dosegljiva 24h na dan na telefonu 04 252 14 24, na mobilnih številkah 041 624 685 ali 070 443 902 ter prek elektronske pošte pogrebnik@siol.net. 12. redna seja Občinskega sveta Občine Vodice HELENA ČERIN O bč insk i s ve tnik i s o im eli n a dnevnem redu na decembrski, ne­koliko bolj praznični seji, točke s komunalnega področja, sprejeli so letne programe dela za leto 2016 za šport, občinski svet in Javno pod­jetje Komunala Vodice. Soglasno so potrdili tudi predlagani kandidatki za sodnici porotnici Okrožnega so­dišča v Ljubljani, in sicer Silvo Kralj in Jano Sironič. Občinski svetniki so sprejeli dopol­nitve v letnem programu športa z dodatnimi sredstvi za gradnjo špor­tnega središča Strahovica. Letni program športa je namreč doku­ment, ki ga je treba priložiti k prijavi na javnem razpisu za sofinanciranje gradnje športnih objektov Funda­cije za šport. Vodiški svetniki so potrdili tudi Program dela Občin­skega sveta Občine Vodice za leto 2016. Program je okviren, razdeljen na dve polletji. V njem je določeno področje delovanja, ki se bo uresni­čevalo na sejah občinskega sveta. V razpravi je Anton Kosec predlagal, da v program zapišejo, da načrtu­jejo sklic najmanj devetih rednih sej in tako spoštujejo opredelitev v poslovniku, da so seje praviloma enkrat mesečno. V nadaljevanju so svetniki obravna­vali pravne akte s področja ravnanja s komunalnimi odpadki. Predlagane odloke za sodelovanje pri zbiranju, obdelavi in odlaganju določenih vrst komunalnih odpadkov je svetnikom predstavil Miran Sirc iz Občinske uprave Občine Vodice. Dejal je, da gre za sporazum občin Cerklje na Gorenjskem, Ig , Velike L ašče in Vodice. Te si v obliki neprave kon­cesije prizadevajo za učinkovitejše ravnanje s komunalnimi odpadki. Sporazum tudi ohranja koncesijsko razmerje, enako ceno in enake sto­ritve, kot jih imajo uporabniki Jav­nega holdinga Ljubljana. Župan Aco Franc Šuštar in Miran Sirc sta svetnikom predstav il a pomen akta o ustanovitvi Sveta RCERO. Ta opredeljuje ravnanje z odpadk i v ok v ir u Re g i jske ga centra za ravnanje z odpadki. Akt je podlaga za ustanovitev skupnega organa občin ustanoviteljic, vsak župan ima pri sprejemu odločitev sorazmeren delež glasov glede na število prebivalcev v občini. V po­slovniku o delu Sveta RCERO so že na odboru za komunalo in urejanje prostora Občine Vodice predlagali dopolnitev, da je predsednik Sveta RCERO Ljubljana dolžan sklicati sejo tudi na zahtevo občin, ki imajo skupaj najmanj 20 odstotkov glasov. Anton Kokalj je v razpravi dejal, da odkar praznijo posode bolj poredko, a cene ostajajo enake, se je kakovost storitve za občane znižala. Z vedno večjim številom članic pristopnic bi morala biti cena za uporabnike bolj ugodna. Vprašal je tudi, kako je z nadzorom nad sredstvi projekta, saj ne bi bilo prav, da občani drugih občin posredno podpirajo investicije v Mestni občini Ljubljana. Župan Šuštar je odgovoril, da je kakovost storitev boljša, cene so skladne z zakonodajo, storitev odvoza smeti decembra 2015 je bila brezplačna. Miran Sirc je dodal, da Občinski svet obravnava cenovne analize in da bo tako ostalo tudi v prihodnje. Podjetja v okoliških občinah imajo občutno višje cene komunalnih sto­ritev. Anton Kosec je dejal, da je cena 8 evrov na mesec za uporab­nike primerna, projekt RCERO pa je eden največjih evropskih pro­jektov na področju ravnanja z od­padki, ki je zelo prijazen do okolja. Miran Sirc je svetnikom še pojasnil cene storitev s področja ravnanja z odpadki in način obračunavanja. Če­prav se vedno večji delež odpadkov obdeluje, bo mesečna položnica tudi v prihodnje ostala na skoraj enaki ravni kot do zdaj. Kokalj je opo­zoril, da so v Selu pogosto odvržene smeti v okolici ekološkega otoka. Predlagal je tudi brezplačne posode za biološke odpadke za cerkve. Sve­tnik Damjan Repnik je predlagal možnost, da bi bili ekološki otoki video nadzorovani. Direktor Javnega podjetja Komu­nala Vodice Jure Vrhovnik je ob­činskim svetnikom predstavil letni program dela za leto 2016. Dejal je, da bodo nadaljevali obnavljanje in vzdrževanje hišnih priključkov. Z gradnjo merilnega mesta Polje bodo nadzorovali porabo pitne vode in ugotavljali vodne izgube. Poskrbeli bodo tudi za brezhibno in zdravju neškodljivo doziranje klora ter na­daljevali odstranjevanje azbestnih cementnih cevi. V razpravi je Jože Podgoršek opo­zoril na velike vodne izgube in po­zval občinsko upravo k razmisleku o zadolžitvi in ureditvi vseh kritičnih odsekov. Anton Kokalj je opozoril na težave z oskrbo s pitno vodo v Šinkovem Turnu, kadar se uporablja hidrant. Roka Cankarja je zani­malo, kako se spremlja kakovost pitne vode pri končnem uporabniku in kdaj bo doseženih načrtovanih 15 odstotkov vodnih izgub. Podroben zapisnik seje OS si lahko preberete na spletni strani občine Vodice http://www.vodice.si. Odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - NUSZ v letu 2016 UO VODICE Zaradi odmere nadomestila za upo­rabo stavbnega zemljišča za leto 2016 Občina Vodice poziva vse lastnike nepremičnin, da najkasneje do 10. 2. 2016 sporočijo vse spremembe, povezane z odmero Nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ter da lahko do 31. 1. 2016 podajo vlogo za oprostitev. Prijava podatkov za odmero Vse zavezance za plačilo nadome­stila za uporabo stavbnega zemljišča pozivamo, da najkasneje do 10. 2. 2016 Občini Vodice sporočijo vse spremembe, ki so povezane oz. vpli­vajo na odmero NUSZ za leto 2016, zlasti naslednje: sprememba zave­zanca, sprememba vrste dejavnosti ali namembnosti prostora, objekta ali zemljišča, sprememba poslovne ali stanovanjske površine, sprememba stalnega prebivališča oziroma na­slova zavezanca, kjer sprejema poštne pošiljke in podobno. Zavezanci so tudi med letom dolžni na navedeni naslov sporočiti vse spremembe, ki vplivajo na določitev višine nadome­stila in spremembo statusa zavezanca najpozneje v 30 dneh od nastanka spremembe. Če zavezanec nastalih sprememb ne sporoči, se za odmero uporabijo podatki, s katerimi raz­polaga občina, ali se lahko pridobijo brez sodelovanja zavezanca. Oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2016 Občina Vodice zavezance za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) obvešča, da lahko do 31. 1. 2016 vložijo »Zahtevek za oprostitev plačila NUSZ« za leto 2016. Obrazca za oprostitev in prijavo oz. spremembo podatkov sta na voljo v sprejemni pisarni Občine Vodice, objavljena pa sta tudi na spletni strani Občine Vodice. Zahtevek za oprostitev in prijava s premembe s e vloži v spre jemni pisarni Občine Vodice, Kopitar jev tr g 1, 1217 Vodice, ali pa se ga p osredu je po e-p ošti na naslov : obcina@vodice.si Vse dodatne informacije in vpogled v podatke zavezanci lahko pridobijo v času uradnih ur na Občini Vodice ali na tel. št. 01/833 26 10. Javno naročilo – prehrana (2016–2019) OŠ VODICE Osnovna šola Vodice bo v zadnjem tednu januarja objavila Javno na­ročilo – prehrana (2016–2019), na katerega se bodo lahko prijavili zain­teresirani lokalni pridelovalci hrane. Priprava obrazcev predračunov bo potekala po 18. 1. 2016. Odpiranje ponudb pa se bo predvidoma odvi­jalo v marcu, ko bi bila tudi oddaja naročila. Novica o času objave jav­nega razpisa bo objavljena tudi na spletni strani Občine Vodice. Mobilni signal – zadrege in rešitve UO VODICE Vpliv naravnih, še bolj pa umetnih ovir, ki vplivajo na kakovost GSM/ UMTS/LTE signala, je mogoče z raznimi ukrepi vsaj delno omiliti. Mobitel in mobilne storitve so v današnjem hitrem načinu življenja že kar stalnica. Za njihovo ne­moteno uporabo pa je potrebna ustrezna pokritost z mobilnim si­gnalom, ki ga zagotavlja telekomu­nikacijsko omrežje posameznega operaterja. In čeprav je Sloveni­ja z mobilnim signalom GSM zelo dobro pokrita, še vedno obstajajo določena področja, kjer signala za­radi tehničnih omejitev ni mogoče zagotoviti, oz. je le-ta bistveno oslabljen. Tudi na območju naše občine je nekaj takšnih manjših lo­kacij. Omrežje mobilnih telekomunikacij je namreč živ sistem, ki ga je treba stalno prilagajati potrebam upo­rabnikov in razvoju sodobnih tele­komunikacij, kakovost radijskega signala za mobilno telefonijo pa je močno odvisna od številnih dejav­nikov. V prvi vrsti velja izpostaviti naravne danosti, saj je Slovenija (pa tudi naša občina) z razgibanim reliefom in pogozdenostjo precej­šnjega območja zelo zahtevna za pokrivanje s signalom. To pomeni, da je signal na posameznih reli­efno najbolj zahtevnih območjih lahko temu primerno oslabljen. Signal je še zlasti oslabljen na mi­krolokacijah, ki so v smislu optične in radijske vidljivosti bolj zaprte, proti lokacijam okoliških spreje­mno-oddajnih postaj. Poleg tega na pokritost vplivajo tudi umetne ovire, zgradbe, ki so predvsem v zadnjem času grajene iz sodobnih gradbenih materialov (kovinske in železobetonske gradbene konstruk­cije, metalizirana stekla, kovinske žaluzije na oknih, ostrešja iz kovin­skih materialov, izolacije, ki vsebu­jejo kovine idr.), ki pa na žalost zelo oslabijo signal mobilne telefonije in s tem opazno poslabšajo pokrivanje znotraj zgradb. Marsikdo pri tem na zaslonu mobi­tela gleda, koliko »črtic« ima signal, in se huduje, da tega nima, če mu mobilni telefon prikaže »samo eno črtico«. Vendar to ni najboljši poka­zatelj kakovosti mobilnega signala. Na to, koliko črtic se izriše, vpliva tako sama oddaljenost ob bazne postaje kot tudi tehnologija, prek katere je mobilni signal zagoto­vljen. To pomeni, da »ena črtica« pri tehnologiji Edge (na ekranu se pri signalu izpiše E) ni isto kot »ena črtica« pri signalu LTE. Čeprav se na ta način pridobi podatek, ka­tera tehnologija je na voljo, pa to ne pomeni, da signal GSM, ki se na ekranu ne izpiše, kar izgine. Še vedno je tam, samo ne izpiše se, na kar radi pozabimo. Če na mo­bilnem telefonu želimo videti čr­tice, ki prikazujejo GSM-signal, si v nastavitvah mobitela izberemo GSM-omrežje in se nanj prijavimo oz. ga ročno zaklenemo. Kakšne možnosti nastavitev so na voljo, je odvisno tudi od mobilnega telefona. Sodobni mobilniki imajo anteno v spodnjem delu aparata (vir: http:// tehnik.telekom.si) Prav tako je pri novejših mobitelih pomembno tudi, kako mobilni te­lefon držimo v roki. Starejši mobilni telefoni imajo sprejemno-oddajno anteno, vgrajeno v zgornjem delu ohišja, včasih je celo vidna izbo­klina v zgornjem vogalu, tisti res stari pa so celo imeli anteno, ki jo je bilo treba povleči navzgor. Novejši modeli pa imajo, nasprotno, spre­jemno-oddajno anteno vgrajeno v spodnjem delu mobitela, ki pa ga običajno pokrijemo z dlanjo in si tako še nevede poslabšamo sprejem oz. oddajo radijskega signala. Zato je mobitel dobro držati v srednjem delu, z nekaj prsti in ne celo dlanjo. Prav tako se za boljši sprejem si­gnala pozna, če se nahajamo na čim bolj odprtem terenu. Verjetno pa ste tudi sami že opazili, da je znotraj zaprtih prostorov najboljši sprejem signala pri oknih ali vratih. Za po­datkovne naprave, kot so USB-mo­demi, velja splošno veljavno pravilo, da delujejo bolje pri postavitvi v bližini oken in v smeri proti bazni postaji. V nekaterih primerih iz­boljšanje dosežemo že s priklju­čitvijo podatkovne naprave prek USB-podaljška, ki je lahko priložen v prodajnem paketu, in postavitvijo tega nad računalniško mizo. Najbolj ugodno pozicijo enostavno ugoto­vimo s poizkušanjem. Če želimo izboljšati signal, obsta­jata sicer še dve, nekoliko dražji in tehnično bolj zahtevni rešitvi, in sicer z namestitvijo repetitorja in uporabo zunanje antene. Vendar pa je treba znati tovrstni instala­ciji pravilno namestiti, sicer lahko povzročata težave v omrežju mobil­nega operaterja, zato nam lahko na vrata potrka predstavnik Agencije za komunikacijska omrežja in sto­ritve Republike Slovenije (AKOS), ki nam bo naložil takojšen izklop naprave ali celo zaračunal globo. Zato je priporočljivo, da se pred tovrstnim nakupom in montažo posvetujemo s tehničnim osebjem našega operater ja, ki nam lahko ustrezno svetuje. Nekateri opera­terji pred nakupom takih naprav omogočajo brezplačno izposojo in preizkus delovanja, kar vsekakor velja izkoristiti. Snaga Ljubljana vrača denar svojim uporabnikom Ker s skupnimi močmi uspešno zmanjšujemo količino odpadkov in s tem nižamo stroške, smo vsem našim uporabnikom v povprečju vrnili 60 odstotkov decembrske položnice NINA SANKOVIČ, Snaga d.o.o. Snaga je namreč tudi letos pripravila (delni) količinski poračun za svoje uporabnike, in ker pri ravnanju z odpadki skupaj dosegamo odlične rezultate in tako zmanjšujemo ko­ličino odpadkov, ste bili ob prejemu zadnje položnice že seznanjeni z dobro novico: za uporabnike  Snage smo pripravili poračun, ki zmanjšuje decembrski račun za ravnanje z od­padki. Razlog za poračun je boljše ločevanje od predvidenega oziroma manj odpadkov v črnih zabojnikih, kar za uporabnike pomeni manjše stroške. Vračilo denarja nam omo­goča uredba o cenah, ki se je izka­zala kot dobra zakonodajna rešitev, ki deluje v prid vseh deležnikov. V povezavi s tem je treba pove­dati, da se pri oblikovanju naših cen upoštevajo načrtovane količine opravljenih storitev in načrtovani stroški ter prihodki za naslednje obdobje. Vnaprej predvideno in iz­računano pa se lahko razlikuje od realnega stanja, zato smo dolžni za vsakega uporabnika posebej ugo­toviti količino preveč  ali premalo zaračunanih odpadkov. To smo na­redili na podlagi razlik med načrto­vanimi ter dejanskimi količinami odpadkov, in ker smo v številnih primerih ugotovili razlike (te so nastale zaradi boljšega ločevanja od predvidenega oziroma zaradi manj odpadkov v črnih zabojnikih), smo našim uporabnikom v povprečju vr nili 60 odstotkov decembrske položnice. Ker smo upravičenost do poračuna oziroma vračila preverjali za vsa­kega uporabnika (oz. vsako skupino istovrstnih uporabnikov) posebej, znesek poračuna ni enak za vse upo­rabnike. Na celotnem območju, kjer opravlja svoje storitve, je Snaga za poračun uporabila enake kriterije in metode, zato tudi objavljeni po- datki veljajo za vse občine in vse uporabnike. Ocenjeni povprečni mesečni strošek ravnanja z odpadki na gospodinjstvo na območju Snage v letu 2015 znaša 8,31 EUR, z de­cembrskim poračunom pa smo v povprečju vrnili 4,99 EUR. Kje najdem urnik praznjenja zabojnikov? NINA SANKOVIČ, Snaga d.o.o. V Snagi smo v zadnjih letih pri­pravili več preprostih in do upo­rabnika prijaznih načinov, ki vas opozarjajo, kdaj vam odpeljemo posamezno vrsto odpadkov, zato koledarjev odvoza odpadkov za posamezno občino ne pripravlja­mo več. Uporabniki Snaginih storitev urnik pra­znjenja zabojnikov lahko preverite na več načinov, in sicer: -na položnici, kjer so zapisani datumi praznjenja vaših zabojnikov za tekoči mesec; -prek spletne aplikacije Moji odvozi, ki je dostopna na spletni strani www. mojiodpadki.si, kjer si urnik prazn­ jenja svojih zabojnikov lahko tudi natisnete; -prek brezplačnega SMS-opomnika, ki vas dan pred praznjenjem posameznega zabojnika opozori na odvoz (uredite ga prek spletne ap­likacije Moji odvozi, ki je dostopna prek spletne strani www.mojiodpadki. si); -prek brezplačne mobilne ap­likacije Moji odpadki, ki je na voljo za pametne telefone z operacijskim sistemom iOS in Android (mobilno ap­likacijo si lahko naložite prek spletne strani www.mojiodpadki.si); -pokličite nas v naš center za pod­poro in pomoč uporabnikom na telefonsko številko 01 477 96 00; -pišite nam na e-naslov snagalj@ snaga.si in seveda pripišite svoj naslov. Hitenje pri nameščanju malih komunalnih čistilnih naprav (MKČN) ni potrebno Jure VRHOVNIK, JP Komunala Vodice, d.o.o. Kot smo že napovedovali v eni od prej­šnjih številk, je Vlada RS v decembru sprejela novo Uredbo o odvajanju in či­ščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/2015), ki je pričela veljati 31. 12. 2015. Razlogi se skrivajo v dej­stvu, da na pretežnem ozemlju RS niso bili doseženi s strani države predpisani oskrbovalni standardi oz. opremljenosti aglomeracij z javnim kanalizacijskim omrežjem, komunalnimi čistilnimi na­pravami ali MKČN. S sprejetjem Uredbe in podaljšanjem rokov se je vlada izognila možnim finančnim kaznim EU, saj je dr­žava pri pristopnih pogajanjih želela biti bolj »papeška od papeža« ter je sprejela in v svoj pravni red vnesla roke, za katere se je izkazalo, da so neuresničljivi. Roki za ureditev ustreznega sistema od­vajanja in čiščenja odpadnih voda se tako podaljšujejo na 31. 12. 2023 (oz. 31. 12. 2021 za občutljiva (npr. vodovarstvena) območja). To velja tako za smiselno za­okrožena območja (aglomeracije), kjer se bo gradila javna kanalizacija (pred­vidoma velikosti nad 500 prebivalcev), kot tudi za območja, ki se bodo urejala z individualnimi sistemi (MKČN, nepre­točne greznice, pogojno pretočne gre­znice z ustreznim filtrirnim sistemom). Aglomeracije bodo na novo definirane z državnim operativnim programom, ki ga bo na predlog ministrstva za okolje Vlada RS sprejela predvidoma do konca prvega polletja letošnjega leta. Temu bo sledil sprejem občinskega operativnega programa, ki bo način ureditve sistema odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter obveze vključenih deležnikov (Občina Vodice, Javno podjetje Komunala Vo­dice, uporabniki) podrobneje preciziral; s tem (in ostalimi posebnostmi, ki jih nova uredba prinaša) vas bomo seveda seznanjali tudi v prihodnje. Hitenje z vgradnjo MKČN ali drugih tehničnih rešitev tako še ni potrebno. Če nimate dostopa do spleta, vam urnik lahko pošljemo tudi po pošti. Prosimo, p o k li č i t e n a s n a t el e fo nsko šte v ilko 01 477 96 00 in z veseljem vam bomo pomagali. Obvestilo o objavi Javnih razpisov OBČINSKA UPRAVA OBČINE VODICE Obveščamo vas, d a Občina Vodice skladno s Pravilnikom o financiranju izvajalcev programa športa, Pravilnikom o financiranju društvenih projektov in Pravilnikom o vrednotenju kulturnih programov na občinski spletni strani www.vodice.si objavlja javne razpise za programe športa, kulture in drugih društev za leto 2016. Razpisni rok prične teči 1. februarja 2016 in se zaključuje 1. marca 2016. R azpisna dokumentacija je na voljo na občinski spletni strani in v spre­jemni pisarni Občinske uprave Občine Vodice. RCERO Ljubljana – največji okoljski kohezijski projekt v Sloveniji S projektom uresničujejo zavezo vseh mest, regij in članic EU o trajnostnem gospodarjenju z naravnimi viri in prehodu v krožno gospodarstvo Ljubljanski regijski center za ravnanje z od­padki (RCERO Ljubljana) je 6. novembra dobil dovoljenje za poskusno obratovanje. V enem največjih tovrstnih centrov v Evropi bodo v objektih za mehansko biološko obdelavo od­padkov z najsodobnejšo in trajnostno tehno­logijo predelovali odpadke približno tretjine Slovencev. V projektu sodeluje 37 občin, zato je regijski center tudi edinstven primer dobre prakse na področju povezovanja in sodelova­nja občin ter povezovalni element ravnanja z odpadki v Sloveniji. RCERO Ljubljana bo zago­tavljal zelena delovna mesta ter povezoval rav­ nanje z odpadki med vključenimi občinami in regijami v Sloveniji. RCERO Ljubljana, kjer so združili moči Evropska komi­sija, Republika Slovenija in Mestna občina Ljubljana, je novembra začel s poskusnim delovanjem. Projekt se izvaja od leta 2009, ko je bilo zgrajeno novo odla­galno polje. Kasneje je bila zgrajena še čistilna napra­va za izcedne vode, ki obratuje od leta 2011. Zaključil pa se je tudi najzahtevnejši del projekta, gradnja objektov za mehansko-biološko obdelavo odpadkov (RCERO MBO). V sklopu tega bodo v objektih RCERO Ljubljana vsako leto pridobili približno 60 tisoč ton trdnega goriva iz odpadkov različne kurilne vrednos­ti, 35 tisoč ton digestata po anaerobni obdelavi tež­ke frakcije mešanih komunalnih odpadkov, 6 tisoč ton lesa, 7 tisoč ton komposta po obdelavi ločeno zbra­nih organskih, biorazgradljivih odpadkov, 25 tisoč ton izločenih sekundarnih surovin, 17.000 MWh električne energije in 36.000 MWh toplotne energije iz pridob­ljenega bioplina v procesu. Tako bo po predelavi na odlagališču ostalo samo 5 do 10 odstotkov odpadkov, ki jih ne bo mogoče ponovno porabiti kot surovine ali energente, pa še ti bodo brez škodljivih vplivov na okolje. Center RCERO Ljubljana bo tako skrbel za predelavo zbranih bioloških odpadkov in preostanek odpadkov ter uresničeval ključne cilje, kot so: • proizvodnja zelene električne energije iz obnovljive­ga vira bioplina, • pridobivanje komposta iz bioloških odpadkov, • pridobivanje sekundarnega goriva iz odpadne lahke frakcije preostanka komunalnih odpadkov in • proizvodnja električne ter toplotne energije za lastno rabo. Ljubljana že sedaj dosega najvišji delež ločeno zbranih odpadkov med evropskimi prestolnicami (v letu 2014 so reciklirali 63 odstotkov odpadkov). Obenem so kot prvo evropsko glavno mesto stopili na pot k Zero Waste družbi ter osvojili laskavi naziv Zelena prestolnica Evrope 2016. Starejše od 90 let je obiskal župan Lepo je videti iskrice v očeh in iskren nasmeh naših starejših občanov, ki jih je tudi letos obiskal župan Aco Franc Šuštar. Prijeten klepet, cvetlica in majhna pozornost so razveselili naše vrle občane, ki se ponašajo z zavidljivimi številkami v letih. Naslednje leto bomo imeli prvega 100-letnika. Kar 21 je tistih, ki so v naši občini prekoračili 90 let, in kot pravijo, je za njih dobro poskrbljeno. NATALIJA RUS »Vojska te nauči, da težko rečeš, tega pa ne bom.« Š te fan Traven (30. 7. 1923) je vitalen in nasmejan, lahko bi rekli, da celo iz leta v leto bolj. Čeprav ga sladkorna bolezen spremlja že vrsto let, je gospod Štefan njen gospodar. Vsak grižljaj hrane premišljeno da v usta, še prej pa na tehtnici preveri, koliko gramov je za njegovo bolezen dovoljeno. Pravi, da ga je vojska na­učila tega, da težko rečeš, da kakšne stvari ne boš naredil. Še vedno ima na polici zložene knjige, ki jih ta trenutek prebira in bere. Pove, da ima veliko obiskov, tako da dolgčasa pravzaprav ne pozna. Nekaj težav mu zadnje časa povzročajo bolečine v križu, a le zamahne z roko in pravi: »Bo že!« »No, na Tr ig lav pa ne bi šla več!« Franč iško G uban e c (21. 10. 1925) smo letos obiskali pr vič. Pričakala nas je pri vratih, kjer ji je družbo delal črni mucek. Nasme­jana povabi v toplo kuhinjo, kjer sama nalaga dr va. Pove, da je to njen osrednji prostor, kjer počiva, posluša radio in največkrat tudi spi. Leta je delala v tovarni Rašica kot likarica. Na vprašanje, kako ji gre, hudomušno odgovori, da na Triglav ravno ne bi šla več. Prvič je mogočno goro obiskala, ko je imela 40 let. Zelo lepo pohvali kosilo, ki ji ga vsak dan pripeljejo iz vodiškega vrtca. Vesela je, da je tako lepo poskrbljeno zanjo. Zajtrk in večerjo pa si pripravi sama. Čeprav s pomočjo palice, se gospa Frančiška urno premika po kuhinji gor in dol ter postreže s sokom in piškoti. Pohvali soseda Rasima, ki ji veliko pomaga in skrbi, da ima vse, kar potrebuje. Obiska župana je bila izredno vesela. »Včasih ni bilo toliko položnic!« Janez Jelovšek (9. 2. 1919) nas je pričakal za mizo v kuhinji. Pred seboj je imel Kopitar jev glas in bral prispevek o obisku starejših v letu 2015. Pošalil se je, da dela inventuro. Slišali smo delček nje­gove zgodbe, ko je leta 1940 odšel k vojakom. Poved al je še, da se udeleži vsakih volitev – tako je bil na volišču tudi nedavno. Seveda je odhod iz hiše izkoristil za kratek izlet po občini in tako »preveril«, kaj novega se je zgodilo in zgradilo. Zanimajo ga politika, gospodarstvo in zgodovina. Razočaran je, ker nič več ni tako, kot je bilo včasih. Pove, da tudi pivo nima več takšnega okusa kot nekoč. Predvsem se pa gospod Jelovšek ne spomni, da bi včasih prejeli toliko položnic kot jih danes. »Delo, delo in še enkrat delo.« Maksimili jan Žnidar (11. 9. 1925) nikakor ne kaže let, ki jih nosi. K ak šen je re cept z a tako dober izgled in počutje, ga vpra­šamo. In pravi, da delo in še en­krat delo. Sam je za delo prijel že pri sedmih letih. Spomine pripelje do vojne in življenja v tistih časih. Pokaže debele albume fotografij, ki govorijo zgodovino. Predstavi bolnišnico Franja, v kateri je bival ko t ranj ene c . Pr ipovedu je tudi o obisku Tita in pr vem avtomo­bilu, ki ga je kupil leta 1960. Fiat 1100 je bil takrat prava atrakcija v vasi. »Kar je, je, kar bo, pa bo!« Ker se na vsakem obisku zadržimo preveč časa, nas je gospa Rozalija Hribar (27.8.1925) kar malce oka­rala. Ampak je zamudo hitro tudi oprostila. Prijetno je klepetala in se pošalila na svoj račun. Pravi, da najraje gleda risanke, saj so sicer po televiziji samo reklame. Navadno je do pol druge ure popoldan kar v postelji, nato pa po kosilu v dnevni sobi, kjer gleda televizijo ali bere. Tudi radio posluša, a ji ta »nagaja« in ne ujame tiste frekvence, katero bi želela, zato se včasih jezi in bi ga najraje vrgla skozi okno. »Tudi ponoči smo zidali hišo.« Pove Marija Kšela (16. 4. 1925), ko se spominja, kako sta z možem sama gradila dom. Tudi ponoči, če prej ni bilo časa. Gospe Mariji je hudo, ker ji nagaja vid, že nekajkrat so ji operirali sivo mreno, vse to pa je pustilo posledice, da ne more več brati, kot bi želela. V uteho so ji radio in njeni domači, s katerimi rada poklepeta. Veliko raje ima po­letje, ko lahko sede ven, na klop pred hišo. V zimskem času pa se raje zadržuje notri na toplem. »Pri 90 sem romala v Lurd.« N a sm e j an a Iv an a Gr mo vnik (13. 5. 1925) bi se lahko kosala z mladimi popotniki, saj je za 90. rojstni dan v dar dobila romanje v Lurd. V organizaciji Karitasa in spremstvu hčerke je na dolgo pot potovala z vlakom. Navdušena opi­suje dogodke in doživetja. Gospa Ivana pa je tudi sicer še aktivna. Vsak dan bere časopise, ureja vrt, rad a p o sluša naro dno z a bavno glasbo in gleda televizijo. Tudi v hlev gre vsako jutro, da preveri, če je vse tako, kot mora biti. Srečna je, ker ima vse sorodnike v domači občini, tako se veseli vseh, ki jo po­gosto obiščejo. »Vse je tako kot lani, le noge me težko držijo.« »Ponoči izveš največ dobrega!« Gospa Rozalija Kirbiš (26. 8. 1921) nas je pričaka vesela. Ob­dana s knjigami in časopisi si krajša dneve. Čeprav ji pešajo oči, še vedno veliko bere. Ponoči posluša radio in p ove, d a ravno takrat izveš največ lepega. Pokaže fotografijo, izrezano iz časopisa, na kateri je kot prostovoljka na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Gospa Roza­lija je namreč leta 1984 zbolela za rakom. Takrat se je odločila, da bo pomagala drugim obolelim. Danes ponosno pove, da je bila kar 17 let prostovojka. »Sva še kar trmasta.« Samo Hubad (17. 7. 1917) bo poleti dopolnil 99 let. Z ženo Dano (13.11.1918), ki je leto mlajša, sta se obiska zelo razveselila. Gospa Dana se pošali, da sta še kar trmasta in se dobro držita. Za zajtrk in večerjo poskrbita sama, kosilo pa jima pripeljejo. Hrano zelo pohvalita, prav tako negovalko iz zavoda Comett, ki ju vsak dan obišče. Zelo sta zadovoljna tudi s patronažno službo Vodice. Sicer pa dneve preživljata ob knjigah in poslušanju radia – predvsem programov s klasično glasbo, saj sta oba visoko izobražena glasbena umetnika. Gospa Dana je več kot 25 let delala kot korepetitorka v operi in tovrstno glasbo obožuje. »Pri teh letih pa zdravje res ne more iti na bolje.« Nasmejana do ušes odgovori sestra Jožefa Kramar (1. 2. 1918) na vprašanje, kako ji gre. Čeprav jih šteje 98, je njena energija izjemna. Njeno vezenje prtičkov je zavidanja vredno. Naročil, kot pove, ima toliko, da ji vsekakor ne more biti dolgčas. V Repnje je prišla pred več kot dvaj­setimi leti in tukaj se odlično počuti. »V starosti se veliko naučiš.« Sestra Pavla Ilc (10. 9. 1918) se je zelo razveselila cvetlice; kar ni je hotela izpustiti iz rok. Vid in sluh ji malce nagajata, a še vedno rada piše. Najbolj je vesela obiskov, ki jih nima malo. Pogosto jo namreč obiščejo nekdanje tečajnice, kar ji veliko pomeni. »Povsod je lepo, doma pa je najlepše.« Albina Kosec (26. 3. 1923) je simpatična gospa, ki je z veseljem naz­dravila obisku. Veliko let je delala v Krki v Novem mestu in se nato vrnila nazaj na Vojsko. Pove, da je povsod lepo, a doma še vedno najlepše. Rada prebere časopis in posluša radio. Še nedavno je skrbela za vrtiček in do­mačo zelenjavo. V dopoldanskem času, ko so svojci v službi, ji pomagajo iz zavoda Comett, ko pa se njeni domači vrnejo, skupaj kosijo in popi­jejo kavico. Nasmejana gospa Albinca, kot jo kličejo, kar kipi od dobre energije. Dr užina je mirno zavetje gospe iz Skaručne. Prav složno skrbijo Frančiške Verlič (30. 1. 1918) za gospo, ki je, kot pravi sin, za­ dnje mesece malo manj zgovorna. Čez dan večino časa preživi v sku­pnem prostoru, da je obkrožena z domačimi, saj se tako počuti veliko bolje. Tudi za Jožefa Keržiča (1. 3. 1924) smo obiskali a, ga ni bilo doma. Župan bo v prihodnjih dneh obis­kal tudi občane, starejše od 90 let, ki so v domovih za starejše. Nji­hove utrinke pa bomo predstavili v naslednji številki Kopitarjevega glasu. Tretja generacija PDV polna smelih načrtov! GORAZD DOMINKO ROK ŠTUPAR in GORAZD DOMINKO Komaj nekaj let polnoletnega Žigo Janežiča bi težko uvrstil kam drugam kot v rockovske vode, a tokratna tema pogovora sprva ni bila namenjena njegovi kitari, gla­sbeni skupini, uspešnih sorodni­kih, a se vseeno glasbi, do katere je njegova pot vodila po vnaprej začrtanih tirnicah, usodi, če želite, ni bilo moč izogniti. Ob energiji, ki seva iz sogovornika, skromno­sti, dolgih prstih in izvrstni retoriki se zdi odveč vprašanje, kje se vidi v prihodnosti, saj je odgovor na dlani, a vseeno je trenutno z dušo in telesom v Prosvetnem društvu Vodice. Tako zelo, da je študij za nekaj časa obesil na klin; občanom, predvsem pa sebi želi dokazati, da je z glasbo mogoče premika­ti gore, obuditi dobre stare čase, ko po zabavo ni bilo treba odha­jati v Ljubljano. Pa ne samo z gla­sbo, z vsem, kar diši po umetnosti, ustvarjalnosti in povezovanju! Zakaj nekdo, ki ima v življenju vse, primanjkuje pa mu časa, prevzame vodenje Prosvetnega društva Vodice, ki je pred obuditvijo dihalo na škrge? Prosvetno društvo Vodice je na­stalo veliko pred mojim rojstvom, njegovo delovanje je bilo večkrat prekinjeno ali vsaj v mirovanju, nikoli pa ukinjeno. Leta 1996 se je društvo obudilo, prav istega leta so grb občine oplemenitili z modro barvo, ki predstavlja vodo, kar je še poudarjeno z dodanimi belimi pra­vokotniki (abstraktno upodobljen geološki simbol za prikazovanje podtalne vode). Predsedovanje dru­štvu pa sem prevzel novembra 2013 tudi zato, ker je bilo od sorodnikov, družinskih prijateljev in starejših občanov slišati, kako pestro je bilo v tem društvu in kako zdravo je bilo biti njegov član. Ne samo, da so organizirali dogodke, obnavljali so kapelice, postavljali gledališke upri­zoritve, prenovili kulturno dvorano, ki je bila dotlej povsem prezrta in neuporabna in kjer si je veliko ka­sneje svoje prostore uredila tudi naša, torej tretja generacija pdv­jevcev. Še danes nas na tiste časa opominja tabla z napisom: »Ker se je podiralo, je pdv renoviralo! Sicer pa lahko rečem, da je bil prevzem vodenja društva predvsem izziv. Pod imenom Prosvetno društvo Vo­dice si predstavljam kup učiteljic z naočniki, ki na oder na vsak način skušajo postaviti Cankarja. Kako daleč od resnice sem? Haha, niste edini. Nekateri namesto prosvetno preberejo celo posvetno in tisti si predstavljajo vse mogoče, celo do tistih najbolj intimnih pri­zorov … V resnici pa skrbimo za plemenitenje družabnega življenja občanov z željo prinesti nekaj sve­žine in drugačnosti. Leta tu zares ne igrajo ali vsaj ne bi smela igrati pomembnejše vloge. Ognjeni krst v vlogi predsednika ste že doživeli in zdaj že lahko poveste, ali je predsedovati društvu blago­slov ali prekletstvo? Sprva je bilo morda res slutiti, da se igram z ognjem. Težko je bilo na­brati dovolj prostovoljcev, ne toliko zaradi neplačanih vloženih ur, pač pa zaradi obveznosti, od katerih je težko zbežati že v življenju zunaj društva. Danes je 35 registriranih članov, med katerimi je 15 aktivnih, ki jim 100-odstotno zaupam in vem, Vsak predsednik mora poskrbeti za dobro energijo v sredini, ki ji predseduje, za homogenost, sklepčnost, letni plan in plan sestankov, in ustvarjati tako prijetno klimo, da se bodo ljudje radi vračali, čeprav njihovega dela ni mogoče ovrednotiti z denarjem. da se bodo držali rokov, obljub in zavez. Zavedam se, da brez njih ne morem nič. Podobne iščemo vseskozi, naše iskanje se ne bo za­ključilo in vrata so odprta vsem, ne zgolj tistim, ki radi poslušajo rock! In če odgovorim še na drugi del vprašanja, niti na enem dogodku nas Vodičani niso pustili na cedilu in smelih načrtov je še veliko! Ne morete si misliti, kakšno zadovolj­stvo je v društvu po uspešno zaklju­čenem projektu, in hvala vsem, ki prihajajo na naše dogodke. Lepo je slišati, da še obstajajo ljudje, ki so pripravljeni svoje zadolžitve in potrebe postaviti za potrebami in željami drugih, pa vendar, boste študij kitare na glasbeni akademiji nadaljevali? Smeh. Bom! Kmalu se znova vračam v akademske vrste. Zdaj bom lažje študiral, saj vem, da smo v Vodicah vpeljana ekipa, ki pred večjimi do­godki sestankuje zgolj enkrat na teden, če teh dogodkov ni, pa enkrat mesečno. Ni pa vodenje društva edini vzrok, da me študij še čaka. Kaj vam je predsedovanje društvu dalo oziroma kaj vse ste se pri tem naučili? Naučil sem se rokovati s papirji in spoštovati sleherni festival. Papiro­logija pri organizaciji le-teh je nora: od najemanja blagajn, do pridobi­vanja potrdil za hrup, za izvajano in predvajano glasbo, do varnosti, me­dicinske pomoči, gasilcev in seveda ustrezne promocije, zaradi katere ljudje pridejo in s pomočjo katerih lahko stroške za zgoraj omenjeno tudi pokrijemo. Zares ni lahko in Ljubezen do glasbe ga je vodila do ljubljanskega konservatorija za glasbo in balet. »Glasbo nameravam doštudirati, saj je to moje življenje,« pravi Žiga in doda, da ne dela razlik med klasično glasbo, ki jo ima na akademiji, in rockom, ki ga preigrava v prostem času. Rad ima glasbo, pisanje glasbe, snemanje glasbe ali organizacijo glasbenih dogodkov. Ker svoje glasbeno znanje rad deli tudi z drugimi, se mu je uresničila želja in prvi koraki v vlogi profesorja so že narejeni! samo en pozabljen papir lahko ugo­nobi festivalsko dogajanje. Vsak do­godek je loterija, a za enkrat trkam na les! Izkušnje, ki jih pridobivam, pa me le bogatijo. Je bilo kdaj slišati, da ste predse­dnik društva zato, ker je tako lažje poskrbeti za lastno promocijo? Ne še! Smeh. Vsaj na moja ušesa ne. In tega si tudi ne želim. Vse­skozi namreč stremim k popolnosti, tudi zato si želim v Vodice pripeljati širok nabor umetnikov, ne zgolj rokerjev in klasičnih glasbenikov, ki zaradi akustike najlažje nastopajo po okoliških cerkvah, pač pa tudi likovnikov, kiparjev, grafikov, ki bi v Vodice, tako kot rokovski festival Župan o PDV: »PDV je pomembno predvsem zaradi sodelovanja mladih, tako med­sebojnega kot medgeneracijskega. Mladi skozi svoje projekte izražajo svojo kreativnost in pripadnost lokalnemu območju, in to je po mojem mnenju garancija, da bodo kasneje, ko bodo morali prevzeti večje odgo­vornosti v življenju, to počeli najmanj z enakim elanom in s še višjimi cilji. Mladi dobijo izkušnje, občina pa dobi potencialne odgovorne in predane občane, ki bodo v prihodnosti pozitivno vplivali na življenje v naših krajih. Vsem mladim želim, da najprej uživajo v svoji mladosti, si naberejo čim več življenjskih izkušenj. Seveda pa si želim, da nam čim prej uspe zgraditi nov center, kjer bodo društva dobila ustrezne prostore za njihovo delovanje in razvoj. Tako bomo zagotovili vse potrebne pogoje za izvedbo novih zanimivih projektov in za še boljše sodelovanje med društvi in občino.« mladih, doslej še neuveljavljenih skupin, privabil kar največ obisko­valcev. Prav pri slednjem smo se odločili za nekaj sprememb; poletje, ki je na žalost mrtva sezona, bomo izkoristili za avdicijo, nabor roker­skih skupin pa bo tako še bolj de­mokratičen. Sicer pa ne vem, zakaj bi ravno s tem društvom skrbel za lastno promocijo glede na to, kaj vse še počnem. Kakšno pa je sicer sodelovanje z Občino, z ostalimi društvi, ki jih v Vodicah res ni malo? Občina je še vedno naš veliko brat, ki pozorno prisluhne našim željam, prevzame vlogo organizatorja, mi pa poskrbimo za izvedbo. Zagotovo je naša občina ena redkih, kjer ni treba plačevati najemnine za občinske prostore, in to je velik plus. Izkori­stil bi priložnost in , kako všeč mi je, da je v nas mladih prepoznala potencial in spoznala, da nismo vsi mladi neodgovorni, pač pa se zave­damo ne samo svojih pravic, pač pa predvsem dolžnosti. Odlično sicer sodelujemo z Gasilskim društvom Vodice in Društvom narodnih noš in kočijažev, za sodelovanje z vsemi ostalimi se toplo priporočamo. JANEZ ZIHERL (nekdanji predsednik društva) o PDV Prosvetno društvo Vodice je že zelo staro, nastalo je kmalu po 2. sve­tovni vojni. V nekem vmesnem času ni bilo aktivno, v devetde­setih pa so ga na novo ustanovili mladi Vodičani, predsednika sta bila Franci Stanonik in Viki Kern. S tem se je začela nova doba Pro­ Člani Prosvetnega društva Vodice se zadnja leta podpisujejo pod Druženjem pod lipami, kresovanjem pred praznikom dela in Rockfestom Vodice! »Ne morete si misliti, kakšno zadovoljstvo je v društvu po uspešno zaključenem projektu in hvala vsem, ki prihajajo na naše dogodke,« pravi Žiga Janežič. svetnega društva Vodice. Najbolj odmevni zadevi sta bili lastni ča­sopis »Žabje novice« in gledališka uprizoritev »Tri sestre«. Leta 1995 je društvo kot predsednik prevzel Damjan Stanonik. Takrat se je dru­štvo močno okrepilo tudi s člani, začelo pa se je cel kup aktivnosti: obnova in ponovno odpr tje dvo­rane, Rockajade, igra Podnajemniki, obnova starega kužnega znamenja v Lokarjih, organizacija miklavže­vanja. Dr uštvo je takrat najbolj cvetelo. Šele novembra leta 2001 sem predsednik društva postal jaz. Vodilo pri predsedovanju društva je bilo predvsem želja po kulturnem udejstvovanju v občini Vodice in druženje mladih. Pod različnimi predsedniki se je delalo veliko in težko bi za katerikoli dogodek , da je moj. Delali smo izrazito timsko in na prijateljskem nivoju. Kasneje sta bila predsednika še Marko Butalič in Klemen Plesnik, vendar je leta 2006 PDV nehalo z aktivnostmi. Do leta 2013 je društvo stagniralo, uradni zastopnik na UE pa sem bil še vedno jaz. V tem času smo dobivali službe, ustvarjali družine in odraščali, tako da je prišlo do praznine. Stanonik je menil, da se nam z ukinitvijo ne mudi in naj počakamo na morebiten nov zagon mladih, in tako smo se odločili počakati na čas, ko bi se morda našel kdo, ki bi bil pripra­vljen društvo prevzeti in nadaljevati delo. To se je res zgodilo, ko mi je Žiga Janežič predlagal, da bi prevzel društvo z novo ekipo. Delovanje društva danes ocenjujem kot zelo uspešno. Imajo nove ideje in jih tudi izvajajo. Žiga in ekipa so zagreti in upam, da bodo imeli še veliko moči za delovanje tudi v prihodnje. Godba Vodice za Petra Prevca - Kdor ne skače, ni Slovenc! SIMONA ŽEBOVEC Tokrat so glasbila Godbe Vodice in navijačev odmevala v Bischof­shofnu. Odločitev za obisk je bila nagla, a hkrati hitro odzivna s strani večine godbenikov, zato smo se v sredo, 6. 1. 2016, opravili na na­vijaške tribune. Že ob odhodu je bilo vzdušje več kot primerno za obisk kraja zahodne Avstrije, kjer na skakalnici »Paul Ausserleitner« vsako leto poteka četrta (zadnja) tekma novoletne turneje smučar­skih skakalcev. Ob prihodu smo zaigrali nekaj udarnih koračnic kar sredi ulice. Tudi tamkajšnji ljudje so bili navijaško razpoloženi, zato so ob igranju izredno uživali. Glasbe ni manjkalo tudi na samem prizo­rišču, kjer je glas odmeval prav ob vsakem nastopu naših skakalcev. Ob nastopu mladega šampiona Petra smo s ponosom prisluhnili slo-Prevca je bilo navdušenje pričako-venski himni in se veselili še dolgo vano večje. Ob njegovi siloviti zmagi noč. Otroci bi smučali, v Šinkovem Turnu pa decembra spet ni bilo snega … Še dobro, da imamo Krvavec! JURE MARENČE, Smučarsko društvo Strahovica Včasih je bil december snežen, v Šinkovem Turnu smo urejali smučišče, množica otrok se je pripravljala na začetek tečaja … sedaj pa ob koncu leta nekateri celo v sredogorju nabi­rajo teloh. Tako je z vremenom tudi v letošnji sezoni, a se nismo dali. Spet smo se odpravili na Krvavec – 39 tečaj­nikov alpskega smučanja in nekaj de­skarjev, poln avtobus. Snega za tečaj je bilo dovolj: začetniki so osvojili žičnice bolj »spodaj«, boljši smučarji so se povzpeli prav na vrh Krvavca. Proga z vrha v Tiho dolino in skozi tunel do zgornje kabinske je bila za marsikoga kar dober zalogaj. Letos je bilo med tečajniki tudi veliko zače­tnikov – prav vsi so bili že drugi dan na vlečnici. Postali so pravi smučarji. Deskarjev je bilo letos bolj malo, a smo se vseeno odločili, da izvedemo tudi ta tečaj. Včasih smo se med malico greli v brunarici Sonček, letos pa smo skoraj Deskarji v akciji Počitek v kratkih rokavih zasedli kar njeno teraso. Tečaj smo tam tudi zaključili – tradicionalno: veselo, z medaljami in diplomami za spomin in željo, da nam tudi v dolini nasuje kaj snega. Slike s tečaja si lahko ogledate na naši spletni strani. Bomo kaj smučali tudi v Šinkovem Turnu, bo v tej zimi še kakšen tečaj? Nekaj od tega gotovo – če bo le zima hotela! Spremljajte informacije na www. strahovica.si. V Ljubljano jo dajmo! Po uspešni sezoni 2013/2014 z igro J. E. Kreka Tri sestre je Kulturno prosvetno društvo Šinkov Turn v sezoni 2015/2016 pripravilo novo veselo igro z naslovom V Ljubljano jo dajmo! BERNARDA KOKALJ, Predsednica KPD Šinkov Turn Že na predpremieri 5. 12. 2015 na Skaručni so se gledalci vživeli v igro. Dvorana v Utiku, 12. 12. 2015 pa je bila skoraj premajhna za vse, ki so si ogledali premierno uprizoritev. Čas med prizori so z lepim petjem zapolnile dekleta in žene DPZ Flora. Največje veselje ob koncu premi­erne uprizoritve je bilo navdušenje obiskovalcev, ki so nasmejani od­hajali domov. Pritr jevanje, da kaj takega potrebujejo, je za nas seveda spodbuda. Več kot trideset vaj je bilo potrebnih, da smo od okornega branja bese­dila lahko vedno bolj sproščeni tudi sami uživali v igranju. Spoznavanje, kakšni igralski talenti se skrivajo v posameznikih, je samo dopolnjevalo naša druženja, na katerih smo se res iskreno nasmejali drug drugemu. Velika spodbuda in pomoč je bilo sedem ustvar jalnih srečanj z go­spodom Andrejem Vajevcem, ki vodi šolo za javno nastopanje. Učil nas je osnovnih drž in vzpostavljanja stika z gledalcem. Teoretično in praktično nam je pokazal, kako sproščenost ali stisnjenost govornega aparata vpliva na volumen, barvo in jakost glasu. Te vaje so bile zelo koristne, čeprav bi se morda slučajno mimoidoči čudno odzval na naša poskakovanja, prete­govanja, spuščanje glasov s prepono in raztegovanje obraznih mišic. Brez podpore domačih pri taki reči ne gre, zato se zahvaljujem vsem mamam in očetom, možem in ženam in tudi otrokom, da nas pri tem spod­bujajo in podpirajo. Igro je v sredini 19. stoletja napisal Josip Ogrinec iz Podgor ja pri Ka­mniku. Za zasedbo gledališke sku-pine KPD Šinkov Turn jo je priredila Sabina Ojsteršek, ki je igro skupaj z možem Pavlom tudi režirala. Go­spodar Gašper Srebrin (Andrej Ko­kalj) in njegova žena Rotija (Monika Hribar) vsak na svoj način skrbita, kako bosta prav poročila svoje otroke. Hčerka Cenka (Andreja Merše) je že poročena v Ljubljani, da bi se naučila šivanja in kuhanja, pošljeta k njej še hčerko Marico (K atarina Žajdela). Dogajanje popestrita dekla Neža (Ro­mana Žefran) in hlapec Pavel (Janez Kosec), ne gre pa seveda brez rado­vedne sosede Micke (Bernarda Ko­kalj). Da pa bo pravi ženin (Nejc Čuk) res podpisal pravi papir, poskrbita še sosed (Mirko Žefran) in pisar (Gašper Žajdela). Za nemoten potek igre skrbita šepe­talca Sara Žefran in Gašper Žajdela, za zavese in lučke pa Danijel Kokalj. Kulise so bogato poslikane, za kar sta poskrbeli Katarina Žajdela in Jasmina Kosec, pomoč pri barvah, platnu in ogrodju sta ponudila Andrej Žumer in Robert Verbič, pri oblekah pa Irena Hribar. V mesecu marcu načrtujemo pred­stavo tudi v KD Kleče in KD Tacen. Letni koncert Avsenikovih pesmi MePZ Biser Čas z dolgimi zimskimi večeri je tudi čas za letni koncert MePZ Biser. STANKA KERT, MEPZ BISER V letu, ki se je končalo, se je od nas poslovil velikan narodno zabavne glasbe gospod Slavko Avsenik. V spoštovanju do njega in njegovih skladb smo se odločili, da letni koncert posvetimo v njegov spo­min. Že tradicionalno so nas pred za­četkom koncer ta pred kulturno dvorano Vodice člani Godbe Vodice razveseljevali in s svojim ubranim muziciranjem vabili in pozdravljali obiskovalce. Zaigrali so nekaj pre­lepih skladb, med njimi tudi Avseni­kovo Na golici. In že je napočil čas za naš nastop. Pričeli smo s prelepimi pesmimi Giuseppe Verdija Zbor he­brejskih sužnjev, Gregorčičevo do­movinsko Znamenje in Foersterjevo Planinsko. Sledil je niz živahnih in šaljivih pesmi. Med njimi so istrska Dajte, dajte, Rezijanska, narodna Po cesti gre in Zottelmarsch. S tem je bil prvi del koncerta zaključen. Tradicionalni božični koncert DPZ FLORA NIKA KOSEC in SARA ŽEFRAN Dan po božiču se je v cerkvi Mate-re Božje v Šinkovem Turnu slišalo prijetno petje Dekliškega pevskega zbora Flora pod vodstvom zboro­vodkinje Jane Lamberšek Starbek in Domžalskega mladinskega zbora pod vodstvom zborovodkinje Andreje Je­retina. V prvem delu koncerta smo slišali izbor slovenskih božičnih pesmi, v drugem delu pa smo predstavili tudi repertoar tujih skladb. Pesmi so popestrile raz­lične inštrumentalne spremljave: klavir, kitara in cajon. Spremna beseda med posameznimi pesmimi je dala koncertu dodaten pečat, saj so poslušalci lahko preko nje spreml jali krajšo božično zgodbo. Za kratek oris koncerta smo za mnenje povprašale kar naše poslušalce. Gospa Romana Žefran je povedala tako: ˝Zelo rada pridem na koncert Flore, ker sem vedno znova presenečena, kako znajo ta dekleta lepo peti. Vesela sem, da iz ust teh deklet pesmi lepo zvenijo in da pojejo pesmi vseh zvrsti, domače, tuje in ponaro­dele. Vsakemu, ki ni prišel na koncert, je lahko žal.˝ Dobrotniki za Karitas Zahvala za leto 2015 in voščilo ŽUPNIJSKA KARITAS VODICE Živimo v prelepem delu Slovenije. Nav­zven se zrcali najlepša slika. Hiše so lepo urejene, življenje teče po ustaljenih tirnicah. Sodelavci Župnijske karitas Vodice to idilo poznamo tudi v drugi dimenziji. Tudi v naših krajih so ljudje, ki težko živijo. Svojo stisko skrivajo. Ohranjajo svoje dostojanstvo in pri tem jim pomaga tudi Karitas. Pomoči pa ne bi mogli deliti, če ne bi imeli v naši sre­dini toliko dobrotnikov in ljudi, ki ste pripravljeni pomagati. Širok nasmeh na licih vseh, ki smo jim v preteklem letu lahko pomagali, pove vse. Sodelavci Župnijske Karitas se tako za­hvaljujemo vsem našim dobrotnikom in ljudem, ki razumejo stisko drugih, zaupajo našemu delu in podpirajo naša prizadevanja, med drugimi tudi: -Občini Vodice oziroma županu Acu Francu Šuštarju za vsakoletna finan­čna sredstva, -vsem dobrotnikom, ki nas s svojimi prispevki podpirajo skozi celo leto, -podjetnikom naše občine, ki nas s svojimi donacijami finančno podpi­rajo, -vsem, ki so darovali denarna sredstva pri sv. mašah na nedeljo Karitas (29. 11. 2015), -ravnateljici vrtca Škratek Svit gospe Hedviki Rosulnik za dobrodelno ak­cijo zbiranja sladkarij po vseh enotah vrtca v tednu pred Miklavžem. Zbralo se je kar 19 kg sladkarij in nekaj pre­ hrambnih artiklov. Najlepša hvala vsem staršem, ki ste pridno polnili ˝Flora je, tako kot vsako leto doslej, zopet posk rb ela z a lepo in to plo pra znič no vzdušje, le da tokrat v domači cerkvi, kjer so božične pesmi še lepše zvenele. Dekleta nas vedno očarajo z lepim petjem in na­stopom, zato se radi vračamo na njihove koncerte. Uživali smo tudi v sproščenem nastopu Domžalskega mladinskega zbora. Po koncertu smo z veseljem postali pred cerkvijo in še malce poklepetali, saj so nas prijazne gospodinje postregle s ku­hanim vinom, čajem in domačim pecivom,˝ sta povedala gospa Jasmina in gospod Janez Kosec Dekleta pevskega zbora Flora se za­hvaljujemo vsem našim poslušalcem in se že veselimo našega naslednjega koncerta. pripravljene kartone v posameznih vrtcih. -upokojenkam, ki nam v okviru us­tvarjalnih delavnic vsako leto prip­ravijo veliko število zelo lepih ročno izdelanih voščilnic. Naj vam poleg globoke zahvale in hva­ležnosti izrečemo še voščilo: Za nami so dnevi in trenutki, ki so bili, tudi z vašo pomočjo, polni sreče in miline, navdihnjeni s človeško dobroto. Vsi si po tihem želimo, da ne minejo. V Župnijski Karitas Vodice vam iz srca želimo čim več takih dni v novem letu, ki naj preženejo trpljenje in žalost, predvsem pa vam želimo zdravja in Božje milosti. Želimo vam, da nekaj te milosti zadržite zase, preostalo pa delite naprej med prijatelje in pomoči potrebne. Poslovili smo se od leta 2015 ... Tudi lani smo kot že leta prej za člane našega društva pripravili novoletno srečanje. Dobili smo se na lepo sončno soboto, 19. decembra 2015, v dvorani Kulturnega soma v Utiku. Dvorano smo lepo okrasili, postavili smo tudi jaslice in poskrbeli, da nam je bilo prijetno in toplo. JELKA KRENN Kulturni program smo začeli z voščilom: Danes pozabite na vse skrbi in naj vas nič ne boli ... Naprej so nas razveselili malčki iz našega vrtca v Utiku z vzgoji­teljico Silvo Kunstelj. Zapeli in zaplesali so tako prisrčno in veselo, da je bil dan kar naenkrat čisto drugačen in poseben. Pevski zborček podružnične šole Utik pod vodstvom učiteljice Urše Merčon nam je pričaral in približal božično- no­voletni čas. Potem smo prisluhnili novoletnemu skeču Malči Leskovec in Nike Krenn Bukovec. Babice in vnukinje. To je naš svet, to je obdobje življenja, ki ga imamo radi. Bili sta zares duhoviti in prisrčni. Tudi Božiček nas je obiskal, saj je slišal, kako smo pridno vadili. Z darilci je ob­daril vse nastopajoče otroke. Tako raz­igrano so mu odgovarjali in peli, da so ga skoraj preglasili. Pevci našega društva smo zapeli prelepo pesem z naslovom Šumijo gozdovi do­mači in venček narodnih. Brigita pa nas je takole popeljala v novo leto: Dokler imamo spomin, obstaja preteklost, dokler imamo upaje, nas v noč. V mesecu decembru pa nikoli ne po­zabimo na vse naše starejše in bolne člane. Pripravili smo jim mala darila in jih obiskali na domovih. Zelo so bili veseli našega obiska in voščil, zaželeli smo jim obilo zdravja in osebnega za­dovoljstva. 26. decembra smo bili povabljeni v Komendo na prireditev DU Komenda »Skupaj se imamo fletno«. V programu so sodelovali člani DU Cerklje in naši člani s tremi točkami. Ivo Leskovec je povedal črtico Ivana Cankarja, Malči Le­skovec in Ani Zadnikar sta se predstavili s skečem, pevci pa smo zapeli tri pesmi, in sicer: Na gori je moj dom, Mati piše pismo belo in Snoč pa dav. Polfinale osnovnih šol v akrobatiki OŠ Dobrova je v sredo, 18. 11. 2015, gostila polfinalno državno prvenstvo v akrobatiki. Učenci in učenke naše šole so uspešno izvedli vse elemente. JOŽI NASTRAN BRANK in MIHA KIMOVEC, mentorja OŠ Vodice Najuspešnejši med mlajšimi dečki je bil Mitja Nastran, ki je delil od­lično 1. mesto. Tudi ekipa mlajših dečkov, torej od 4. do 6. razreda (Jan Jeraj, Timi Drašler, Timotej B o k a n , D o m e n Ž e r j a v, M i t j a Nastran) je stala na najvišji stopnički, ekipa najmlajših dečkov, torej od 1. do 3. razreda (Vane Brišnik, Lenart Brank, Nejc Bergant, Liam Plesnik, Rožle Aljaž) pa na drugi stopnički. Uspešno so nastopila tudi dekleta. Ekipa 1. trade (Neža Zigmund, Ajda Bergant, Patricija Kadivec, Neža Jeraj) je osvojila 7. mesto, med posa- Domen Žerjav v stoji na rokah Mitja Nastran - državni prvak v akrobatiki 2015 meznicami je bila najuspešnejša Neža Zigmund na 13. mestu. Mlajša dekleta njimi pa je bila Nina Erce na 25. mestu. (Ula Uršič, Naja Stankovič Pangerc, Klara Stare, Nina Erce, Tinkara Čestitke vsem telovadcem! Barle Čuk, Nadja Brišnik) so ekipno osvojila 8. mesto, najuspešnejša med Mlajši dečki uspešni na DP v akrobatiki V sredo, 9. 12. 2015, je na OŠ Vojke batski stezi ali blazinah. razlike v skupnem seštevku med šolami Šmuc v Izoli potekalo državno prven-so našo ekipo pripeljale do odličnega stvo v akrobatiki za OŠ in SŠ. Na to tek-Najboljši telovadci so izvajali premete, drugega mesta. movanje so se po uspešnem polfinalu sonožne stoje, stojo-preval, levje skoke uvrstili tudi naši mlajši dečki (Mitja in še kaj. Med posamezniki pa je učenec 6. c Nastran,Domen Žerjav, Jan Jeraj, Mitja Nastran premagal vso kon-Timotej Bokan, Timi Drašler), ki Dečki so se s favoriti iz OŠ Brežice in kurenco in postal državni prvak. so morali prikazati elemente na akro-OŠ Šmihel zelo dobro borili. Majhne Bravo naši! Ekipa mlajših dečkov na DP - 2. mesto Najmlajši dečki na drugi stopnički v akrobatiki Mlajša dekleta pri pregledovanju ocen Slovenija, moja domovina DARINKA KLOPČIČ, OŠ Vodice OŠ Kašelj je v sodelovanju s Foto­grafskim društvom Janez Puhar iz Kranja in Fotografsko zvezo Slo­venije organizirala fotografska na­tečaja z naslovom »Slovenija moja domovina« in »Ljubljana – Zelena prestolnica Evrope 2016«. Mladi avtorji so lahko poslali fotografije, ki so jih posneli v Sloveniji, s poljubno tematiko. Na natečaju je sodelovalo 74 osnovnih šol z 270 fotografijami. Strokovna komisija je pregledala prispele fotografije, najboljšim trem podelila medalje in sedem diplom. Za razstavo so izbrali 40 najboljših fotografij. Mladi fotografi OŠ Vodice so bili zelo uspešni, saj je bilo za razstavo izbranih kar 6 avtorjev: Tia Balas, 6. r, Nika Harauer, 7. r, K atja Babič, 7. r, Mark Jeraj, 8. r, Anton Novak, 9. r, in Nik Poglajen, 8. r, ki je za fotografijo z naslovom »Ugor v svoji votlini« prejel diplomo. Iskrene čestitke vsem! Tia Balas - Gozdni dedek Nika Harauer - Vodice Nočni pohod z lučkami ZORKA BLAŽIČ Čaroben december se je poslovil, ve­seli in polni pričakovanj smo zakora­kali v leto 2016. Učenci iz vseh šestih oddelkov podaljšanega bivanja OŠ Vodice so bili v preteklem mesecu zelo ustvarjalni. Izdelali so čudovite lanterne, novoletne čestitke, različne dekoracije in pekli piškote. V torek, 22. 12. 2015, so se učenci ter njihovi starši in učitelji vseh oddelkov podaljšanega bivanja zvečer zbrali pred šolo. Otrokom smo učiteljice razdelile lanterne, prižgali smo svečke in se peš v dolgi koloni odpravili proti klubu Kubu. Večer smo si polepšali s prijetnim dru­ženjem in slastnimi piškoti, ki so jih učenci spekli v podaljšanem bivanju. Veseli smo, da so se starši in učenci pohoda udeležili v tako velikem številu. Božična slovesnost v Bukovici MONIKA KUBELJ osebni arhiv BOJAN RAHNE Božič prinaša v naša srca mir in toplino. In čeprav je ta praznik že več kot mesec dni za nami, še vedno čutimo njegovo moč. Na predvečer božiča so nekateri krajani Bukovice svoji vasi in vaščanom pripravili zanimivo in nepopisno lepo presenečenje. Na koncu vasi, kjer ob hiši zakoncev Novak stojijo Kristusovo obeležje, klopca in lepo urejen cvetlični vrt, so na sveti večer postavili jaslice v naravni velikosti. Idejni vodja rezbar Franc Kubelj je zamisel prenesel na nekaj svojih sosedov in stekel je projekt, poln entuziazma. V zgodnjih večernih urah se je ob jaslicah zbralo več kot sto ljudi iz vse občine, pa tudi drugod, jaslice sta blagoslovila vodiški župnik Franc Mervar in nekdanji nadškof Alojz Uran. Molitev, tople in spodbudne besede župnika Mervarja in gospoda Urana so ustvarile posebno praznično vzdušje. Uran nas je spodbudil, naj pogledamo v svoja srca in vlijemo v življenje več optimizma. Za dodatno pestrost sta poskrbela Vinko Novak z lajno in Marta Ribič, ki je Sveto noč zaigrala na violino. Ob sproščenem klepetu in dobrotah, ki so jih pripravile okoliške gospodinje, se je dogodek še dolgo in živahno razpletal. Počasi so se družine vrnile v domove in s seboj odnesle prijetne vtise o dogodku, ki je nastal povsem spontano in pred­vsem prostovoljno. Praznična peka kruha v vrtcu z Markom Žagarjem V Klubu gurmanov na Skaručni Kruh in praznična peka sta del naro­ dnega izročila. Kruh je stalnica v ži­ vljenju in kralj med prazničnimi jedmi. Na Slovenskem se omenja v 13. sto­ letju, nekvašen kruh pa poznamo vsaj 5000 let. Kruh je nekoč pomenil pre­ živetje, življenje in je imel pomembno vlogo v življenjskem krogu, od rojstva, poroke do smrti. Poznamo veliko vrst kruha in različnih pogač. Včasih so ga na Slovenskem pekli iz rži, ječmena, ovsa, ajde. V moko so mešali tudi fižol, bučne in sončnične peške, lanene in konopljine glavice, tudi drevesno lubje in storže. Bel kruh se je znašel na mizi le ob posebnih priložnostih. Do kruha Ivanko Žagar in Pepco Podgoršek. Ob vsem pa je bilo lepo. Zato bi se radi so imeli spoštljiv odnos, pokrižali so pripovedovanju, skupni pripravi in posebej zahvalili gospodu, kuharskemu ga, poljubili, drobtinice pa pobrali. S peki so otroci spoznavali različne vrste mojstru, sovaščanu Marku Žagarju, ki kruhom in simboli spoznavamo prete­ moke, sestavine, pripravo testa, raz­ nas je brezplačno gostil v svojem Klubu klost. Pregovori o kruhu nam govorijo lične vrste kruha, od ocvrtega, belega, gurmanov na Skaručni. Hvala kuharju o pomenu in spoštovanju kruha. Vrste kruha s čebulo, zaseko, sirom, makom Tomažu Cundru, IvankI Žagar in Pepci kruha in navade so se razlikovale po … Z velikim navdušenjem so gnetli Podgoršek. Za vse nas je bila praznična obdobjih in pokrajinah. testo, oblikovali hlebčke, štručke, ple­ peka kruha nepozabno doživetje. Že­ tenice, ki so se pekli v pravi krušni peči. leli smo, da otroci spoznajo, iz česa V sodobnem času se spreminja tudi Ob tem so v Klubu gurmanov preko je kruh, kako nastane, predvsem pa, odnos do kruha. Predpraznična peka različnih starih predmetov, od posod, da bi ga znali centi. Verjamemo, da z pa je še vedno priprava na praznične zidanega štedilnika, peči, sani, v pra­ zgledom, pripovedovanjem in lastnim dni. Z uporabo različnih mok, tudi znično okrašenem prostoru spoznavali delom lahko pripomoremo, da bodo eko mok, pozitivno energijo ter so­ kulturno dediščino, preteklost, različna imeli ti otroci spoštljiv odnos do na­ delovanjem tudi danes kruh pomeni živila. V kuharskih kapah in predpa­ rave, kruha, hrane, dela. Ljudje smo še blagostanje, povezanost med ljudmi, snikih so otroci neizmerno uživali in vedno popolnoma odvisni od narave dobroto, srečo, prazničnost. Zato smo opazovali spretne roke, pod katerimi in tudi od sočloveka. Zato smo v pra­ kruh v prazničnem decembru pekli so nastajali parklji, pletenica, kruh zničnem decembru posebno pozornost tudi v vrtcu. Otroci so najprej obiskali različnih vrst in oblik. Ker je bil to prav posvetili vrednotam in medsebojnemu kmetijo, spoznavali žita, mletje, nato poseben dan, so imeli otroci kosilo kar sodelovanju. pa smo v vrtcu skupaj zamesili testo. v prostorih kluba, kajti kruh je treba zamesiti, počakati, da vzhaja, in se Dejanja povedo več kot besede. Najstarejši otroci iz vrtca Škratek Svit speče. In kot se spodobi, smo ga sveže Vodice, enoti Skaručna in Utik, so v pečenega delili, da so lahko otroci poku- V odnosu do kruha se kaže človekovo letošnjem decembru pekli kruh v klubu šali različne vrste. Velik prostor kluba dostojanstvo in odnos do lastne kulture. Gurmanov na Skaručni. Različne vrste je bil ogret s toploto ognja in energijo kruha so spoznavali z Markom Ža­ otrok. Bilo je lepo, nepozabno. Tla so Hvala vsem, ki ste in še sodelujete z garjem, kuharjem Tomažem, mamo bila prekrita z moko, na rokah testo, vrtcem. Pisali so o nas ... GORENJSKA 2015 / GORENJSKE OBČINE Občina Vodice Župan Aco Franc Šuštar Občina Vodice Kopitarjev trg 1 Vodice Prireditev ob 90-letnici PGD Šinkov Turn OBČINSKI SVETNIKI: Žiga Janežič, Mija Cankar, Marjan Pod­goršek in Andraž Hönigsman (vsi Lista Srce občine Vodice), Rok Cankar, Miran Vertačnik, Anton Kosec in Marga­reta Barle (vsi Lista neodvisnih kraja­nov), Mojca Ločniškar, Jože Podgoršek in Anton Kokalj (vsi NSi), Anton Aljaž, Peter Podgoršek in Damijan Repnik (vsi SDS) in Anton Logar (SD). OBČINSKI NAGRAJENCI: Častna občana sta postala Maks Žnidar in Boris Kubelj. Občinske plakete so prejeli Rok Predanič, Luka Janežič, PGD Šinkov Turn in Gasilska zveza Vodice, županova priznanja pa Saša Bergant, Filip Nastran in Andrej Žumer. V Vodicah so letos praznovali 20-letnico občine. Odkupili so manjkajoča zemljišča za novo občinsko središče in podpisali pogodbo za njegovo projektiranje. V Vodicah so nadaljevali z načrtovanjem novega upravnega, kulturnega in storit­venega središča občine. Na območju bodočega Kopitarjevega centra v 'trikot­niku' med Vodiško in Brniško cesto je bilo treba opraviti arheološka izkopava­nja; končala so se maja, arheologi pa so odkrili ostanke rimske naselbine iz obdobja od 1. do 4. stoletja ter prazgodo­vinske keramične najdbe iz časa pozne bronaste dobe. Občina je letos postala lastnica vseh potrebnih zemljišč, manj­kajoča je za 350 tisoč evrov odkupila od župnije, in z zmagovalcem javnega arhi­tekturnega natečaja, podjetjem Dekleva Gregorič arhitekti, podpisala dobrih osemsto tisoč evrov vredno pogodbo za izdelavo projektne dokumentacije. Grad­beno dovoljenje naj bi pridobili konec prihodnjega leta, nakar sledi najtežji del projekta, ocenjenega na 12-15 milijonov evrov -pridobivanje finančnih virov in partnerjev za gradnjo, ki se bo v primeru zaprtja finančne konstrukcije začela leta 2018. Zaključili so upravno komasacijo kme­tijskih zemljišč v osrednjem delu občine, na uporabo novo dodeljenih zemljišč so prešli konec oktobra. Komasacija je stala 240 tisoč evrov, sofinanciral jo je evrop­ski kohezijski sklad. V Repnjah so se razveselili urejenega večnamenskega športnega igrišča, ki je bistveno pripo­moglo k izboljšanju razmer za izvajanje športno-rekreativnih, gasilskih in druž­benih dejavnosti v kraju. Igrišče je dobi­lo novo asfaltno prevleko, tribune za gle­dalce in ograjo. Investicija je stala 75 tisoč evrov, s 30 tisoč evri jo je sofinan­cirala Fundacija za šport, občina pa tam načrtuje še ureditev manjšega otroškega igrišča. Nadaljevala se je rekonstrukcija ceste od Habeta do Martinka v Kosezah v dolžini enega kilometra, za kar bo občina skupaj odštela dobrih 630 tisoč evrov. Občina in JP Komunala Vodice, d.o.o. sta zgradila nov vodovod s priklju­čki na območju naselja Gmajnice in od farme Vodice proti Repnjam zamenjala nekaj azbestnih vodovodnih cevi. Letos so pripravili projekte in pridobili gradbe­no dovoljenje za komunalno ureditev in obnovo treh stranskih ulic v Utiku ter za državno cesto v Skaručni, kjer bodo na dolžini 1,2 kilometra razširili ter zgradili pločnik in komunalno infrastr ukturo. Upajo tudi na čimprejšnjo odobritev evropskih sredstev za izgradnjo fekalne­ga kanala od Vodic do Ljubljane, za kar imajo projekt pripravljen že več let. Po lanski energetski sanaciji osnovne šole je občina letos z Gorenjsko gradbeno dru­žbo podpisala pogodbo v vrednosti 240 tisoč evrov za ureditev in izgradnjo par­kirnih površin ob OŠ in vrtcu v Vodicah, ki se bo pričela predvidoma spomladi 2016. Začeli so tudi s postopkom spre­memb in dopolnitev občinskega prostor­skega načrta. Občina je v sodelovanju s sosednjimi in bližnjimi občinami pristo­pila k oblikovanju lokalne akcijske sku-pine 'LAS Za mesto in vas', v okviru katere je predvidena izvedba manjših projektov, ki bodo pripomogli k razvoju podeželja ter turizma in rekreacije. Letošnje leto so zaznamovali tudi jubile­ji. Občina Vodice je 9. septembra, na dan, ko je leta 1995 začel veljati njen prvi statut v samostojni Sloveniji, praz­novala 20-letnico delovanja. V tem času je 'zrasla' za več kot 1500 prebivalcev, čemur sledijo tudi z načrtom razvojnih programov, v katerem je predvidena nadaljnja strategija razvoja občinskega središča, vrtca, šole, športne, komunalne in druge infrastrukture. Dvajsetletnico delovanja je praznovala tudi Gasilska zveza Vodice, v PGD Šinkov Turn pa so obeležili 90-letnico ustanovitve. Vodice so v začetku novembra pridobile naziv Planetu Zemlja prijazna občina. Pohvalijo se lahko tudi s številnimi akti­vno delujočimi društvi in pestrim kultur­nim in športnim dogajanjem. Letos se je zvrstilo preko 50 različnih dogodkov, med njimi tudi prvi Ex-Tempore. 70 Tina Jereb, univ. dipl. kom., Vodiške dekline specializantka integrativne psihoterapije www.tinajereb.com Tjaša, Nina, Lucija, v imenu TD Vodice Povest o hrabrem furmanu iz Repenj Nekega dne, v nam oddaljeni pre­teklosti, ko so bili avtomobili na tem našem modro-zelenem planetu redkost – bilo jih je manj kot po en avto v vsaki vasi – so se delovni in spretni Vodičani po svetu potikali z vozovi in konji. Med množico kmečkih mož in fantičev se je našel tudi fant po imenu Ivan. Ko je bil še ne 4 leta star, se spominja po pripovedovanju, da so v Marseillu v Franciji ubili kralja Aleksandra. Vest je bila objavljena po radiu. Zvonilo je po vseh cerkvah. Šolo je začel obiskovati pred drugo svetovno vojno, v Repnje je hodil štiri leta, potem so prišli Nemci in je hodil v nemško šolo v Vodice. Pota življenja na vasi so ga popeljala do odločitve, da je postal furman (danes se temu reče prevoznik) in večino svojega življenja je namenil vožnji in prevažanju lesa, peska in drugega, prav tako nujnega transportnega blaga. Ivan je bil povezava med slovenskimi kraji in ljudmi. Kot izkušen furman se je zavedal, da zelo pomembno vlogo pri tem poslu odigrajo konji, ki so moč in elan. Izbira konj je bila torej ključnega pomena. Bil je lastnik treh žrebcev, saj dva konja za tako dolge »fure« nista zadoščala. Nekoč je kupil celo na videz malce obilnejšega konja, ki se je izkazal za ljubljanskega konja. Imenoval se je Mali, tehtal je blizu 800 kilogramov, a ko se je, prilagodljiv kot je bil, navadil na »gorenjsko življenje«, je brž izgubil tudi nekaj odvečnih maščob. Slika je simbolična (vir: internet, http:// splet-stari.fnm.uni-mb.si/mojaslo/pred­stavitve/predstavitve/dob/razlaga.htm) Prišel je dan, ko je imel Ivan naročeno furo hlodov iz Poljanske doline. Zjutraj se je s popolno odpravo namenil na pot v Škofjo Loko. Splet okoliščin in pred­vsem strmih klancev ter slabih zavor je privedel do skorajda usodne nezgode. Še preden se je zavedal, kaj se pravzaprav v danem trenutku dogaja, so vsi leteli po klancu navzdol. Voz se je prevrnil, konji pa so zleteli naravnost proti bukvi. Tako zelo je bilo hudo, da je en konj obležal pod težo sedmih hlodov. Lahko si samo predstavljamo, kakšno odgovornost in preudarno ravnanje je zmogel izvršiti Ivan, da je konje in situacijo hrabro ob­vladoval. Konji so jo odnesli brez hujših poškodb, utrpeli so le par udarcev. Nenadoma se je spomnil mamine jutranje geste pred odhodom: preden so krenili na pot, je pred vsemi konji naredila križ. Le kaj jo je privedlo do tega dejanja? Je mar kaj slutila? Ko je prišel domov, je o tem zvito »pofirbcal«. Mati mu je razodela svojo nočno moro: »Meni se je ponoči sanjalo, da ste se vsi ubili!« To je hrabrega Repen'čana za vedno izu­čilo. Od tedaj naprej je svoje konje pred potovanji, pa naj so bila dolga ali kratka, vselej pokrižal. Zapisano po pripovedovanju Ivana Ber­ganta iz Repenj, prisrčna Vam hvala za izčrpne informacije. Trije miti o sočutni vzgoji V zadnjih letih se tudi v našem pro­storu vedno več govori o pozitivnih vplivih sočutne vzgoje na otrokov razvoj. Pa vendar je ta stil vzgoje toliko drugačen od tradicionalnega, da nas ob spoznavanju sočutne vzgoje, razumljivo, obidejo pomisleki. Kateri so trije pogosti miti o sočutni vzgoji? Sočutna vzgoja je vzgoja brez posta­vljanja mej. Ta trditev ne drži, saj je postavljanje mej otrokovemu vedenju zelo pomemben del sočutne vzgoje. Otroci se morajo naučiti, kakšno vedenje v različnih okoliščinah ni sprejemljivo. Vendar za to ne potre­bujejo kaznovanja, ampak pomoč pri umirjanju čustev, potem pa spoštljivo usmeritev v boljše oblike vedenja. Pri sočutni vzgoji starši zadovolju­jejo le otrokove potrebe. Tudi to ne drži, saj povezujoč vzgojni stil starše spodbuja, da v odnosu z otrokom zadovoljujejo tudi svoje potrebe. To je za prakticiranje sočutne vzgoje celo nujno (!), saj se težko mirno in z razumevanjem odzivamo na otroka, če se sami ne počutimo dobro. Če otroke vzgajamo sočutno, se kot odrasli ne bodo znašli v pogosto krutem svetu. Velja ravno obratno. Če otroke vzgajamo z empatijo in odloč­nim vodstvom, bodo kot odrasli bolje opremljeni za spopadanje z različnimi težkimi situacijami. Bolje bodo znali uravnavati svoja čustva in posledično v težkih situacijah razmišljati bolj ja­sno. Razvili bodo tudi veščine grajenja dobrih odnosov ter bodo bolj mirni in trdni, zato jih različne stresne situaci­je ne bodo tako zlahka vrgle iz tira. mag. Nataša Cankar, odvetnica Premaknjeni ali odstranjeni mejniki VPRAŠANJE STRANKE: V lasti imam njivo ob lokalni cesti. Pred časom smo v geodetskem postopku uredili mejo in postavili mejnike. Med vzdrževalnimi deli na cesti v lanski jeseni so mi odstranili mejnika ob cesti. Kaj lahko storim? ODGOVOR: To problematiko ureja več zakonov, med njimi Stvarnopravni zakonik (Ur.l. RS št. 87/02 in spremembe), Zakon o evidentiranju nepremičnin (Ur.l. RS, št. 47/06 in spremembe) ter Zakon o graditvi objektov (Ur.l. RS, št. 102/04 in spremembe). Investitor je dolžan ob vsakem posegu v prostor (gradnja, vzdrževanje itn.) zagotoviti, da njegovo delo na lastnem objektu ali parceli ne vpliva negativno na sosednje nepremič­nine. Če se zaradi tega posega kakor­koli spremeni stanje sosednjih parcel, jih je po opravljenem delu na lastne stroške dolžan vrniti v takšno stanje, v kakršnem so bile pred začetkom del. To vključuje tudi ponovno postavitev mejnikov na isto mesto, na katerem so stali pred posegom. V vašem primeru morate najprej ugo­toviti, v čigavi lasti je cesta, ki teče ob omenjeni njivi, torej ali gre za državno ali za občinsko cesto. Nato pa lahko od naročnika del (država oziroma občina) zahtevate, da vašo njivo povrne v sta­nje, v katerem je bila pred deli, in sicer vključno s postavljenimi mejniki. Stro­ške vrnitve nepremičnine v prvotno stanje nosi naročnik del. Svetujem vam, da pošljete ustrezno pisno zahtevo naročniku del oziroma lastniku ceste. TEL.: 041/962-474 E-MAIL: natasa.cankar@gmail.com KULTURA VABI Kulturno društvo Matije Koželja vabi vse občane na prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku v soboto, 6. februarja 2015, ob 19. uri, ki bo v Kulturnem domu Vodice. V programu z naslovom VERZI, PODOBE IN MELODIJE sodelujejo literati, pesniki, slikarji, recitatorji in glasbeniki: citrar Tomaž Plahutnik in sopranistka Francka Šenk, Fantovska pevska skupina Matici ter Mešani pevski zbor Biser in drugi. TURISTIČNO DRUŠTVO VODICE V A B I L O Turistično društvo Vodice bo v velikonočnem času, na velikonočni ponedeljek, 28. marca 2016, pripravilo 10. velikonočno razstavo pirhov v prostorih PGD Polje v Polju 5 a. S to razstavo želimo na področju naše občine popestriti velikonočni čas, vzpodbuditi izdelavo pirhov in obuditi stari običaj ter v naslednjih letih pripraviti tudi bolj odmevno in zajetno razstavo, obogateno še z drugimi dejavnostmi, ki so povezane s tem velikonočnim časom. Razstava bo potekala v ponedeljek, 28. marca 2016, od 9. do 18. ure v prostorih PGD Polje v Polju 5a. Otvoritev razstave bo v ponedeljek, 28. marca 2016, ob 9. uri v prostorih PGD Polje Zaključek razstave ter podelitev nagrad s kulturnim programom bosta potekali v ponedeljek, 28. marca 2016,ob 18. uri v prostorih PGD Polje v Polju. S tem vabilom vas vabimo, da na naši razstavi sodelujete z izdelki, pirhi, ki jih boste v tem velikonočnem času napravili, in si ogledate našo razstavo! Morebitne informacije: Alojzij Kosec 041 886 003 Vabi TURISTIČNO DRUŠTVO VODICE Vabimo vas na kmečko veselico, ki bo v soboto, 13. 2. 2016, ob 19.30 v dvorani na Skaručni. Na prireditvi do igrala skupina MARCELA IN. Vabijo gasilci iz PGD Polje Lepo vabljeni tudi gledalci in navijači iz občine Vodice. Vabljeni tudi tisti občani, ki ne smučate in niste pripravljeni na pohod, kot gledalci in navijači. Poskrbeli bomo za brezplačen prevoz s kabinsko žičnico in malico, skupaj boste lahko ob druženju počakali na kulturni program (Godba Vodice, MePZ Biser) in podelitev priznanj. Se vidimo 8. februarja na Krvavcu! ODPRTA VRATA VRTCA ŠKRATEK SVIT VODICE, v četrtek, 3. MARCA 2016. Na različne delavnice vabimo predšolske otroke s starši. Vse, ki so vključeni v vrtec in tudi tiste, ki se želijo vpisati. Vljudno vabljeni v vrtec Vodice, 3. 3. ob 17.00 uri, enoto Skaručna in Utik, ob 16.30 uri. Naš vrtec in dejavnosti, bomo v mesecu marcu dodatno predstavili staršem in otrokom, ki še niso vključeni v vrtec Škratek Svit Vodice: Romani Evald Flisar: Besede nad oblaki [potovanja z letalom, letalski potniki, medosebni odnosi] Kristin Hannah: Slavček [sestre, svetovna vojna 1939– 1945, preživetje, Francozinje, ZDA] Otroško leposlovje Agustín Fernández Paz: Ime mi je Skywalker [berači, drugačnost, revščina, sočutje] Rebecca Finn: Na gradbišču [kartonka] Janez Bitenc: Zlata šivanka [ježi, oblačila, pomoč, prijateljstvo, šivanje, živali v domišljiji] Bruno Volpi Lisjak: Ribič Sardon. Primorske pripovedi za otroke in starše Priročniki Mišo Alkalaj in Borut Bohanec: Kaj je res o GSO [gensko spremenjene rastline, kmetijstvo, biotehnologija, kulturne rastline, genski inženiring] Louise Hay: Ljubezen do sebe je pot do zdravja [izbirajte misli in hrano, ki zdravijo telo in duha] Naslednji Kopitarjev glas izide 25. 03. 2016. Prispevke pošljite najkasneje do 01. 03. 2016. Martin Kojc: Prebujajoči se človek [življenjske modrosti, duhovni zakoni] Zgodovinski romani Božo Repe: Milan Kučan, prvi predsednik Jernej Fefer: Ljubljanica, reka s sedmimi imeni [reke, naravna dediščina, naravne znamenitosti, ponikalnice, domoznanstvo] Opravičilo V prejšnji številki Kopitarjevega glasu je prišlo do neljube napake. V članku Mimi v Utiku smo napačno zapisali priimek župnika Petra Slevca. Za napako se iskreno opravičujemo. Društvo upokojencev Vodice bo imelo 16. 3. 2016 ob 15. uri v prostorih kulturnega doma v Vodicah občni zbor. Vabljeni vsi člani. Vpis v vrtec Škratek Svit Vodice za šolsko leto 2016/2017 Vlogo za vpis v vrtec oddajte do 31. marca 2016 na naslov: VRTEC ŠKRATEK SVIT VODICE, FRANCA SEŠKA CESTA 15, 1217 VODICE ali vodice@vrtec-vodice.si Vlogo za vpis dobite v vrtcu Škratek Svit Vodice, v vseh enotah in na spletni strani (www.vrtec-vodice.si) Vljudno vabljeni! Dodatne informacije: 01 83 24 992 Smučarske tečaje Šinkov Turn ali Krvavec (ob pomanjkanju snega) od 15. 2. do 18. 2. 2016 Vse informacije na: www.strahovica.si