Leto XV., štev, 50 UpravniStvo: Ljubljana, Knafljeva "ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, šelen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. Hitlerjeva »borba brez konca" Morda noben voditelj, kar jih pozna politična zgodovina, ni tako globoko prodrl v spoznanje vrednosti in važnosti nepretrgane propagande v najširših masah, kakor Adolf Hitler. Sugestivna moč besede mu je glavno politično orožje, kakor to sam priznava v svoji avtobiografski knjigi, ko podčrtava, da nikdar ni pisatelj ali mislec voditelj naroda, marveč govornik. Ne zadošča mu pil samo suha izgovorjena beseda, ki f?intazije mas ne bi dovolj zajela, treba mu je tudi zunanjih efektov, sijaja praporov in gorečih bakelj, skratka, zunanjih simbolov, ki dajejo nekritičnim množicam sugestivno ilustracijo. Bilo je mnogo, ki so se v početkih narodno socialističnega pokreta smehljali teatrstem rekvizitom hitlerjevskih Zborov in ki so dajali vsebino agitacij-slrih govorov in patetičnih gesel na kritično rešeto, sfelepajoč iz njih, da bo ljudstvo kmalu spoznalo njih notranjo slabost in se naveličalo ponavljajočih se fraz. Danes se nikdo več ne smehlja in spoznanje je splošno, da je Adolf Hi-tlisr pogodil, kako nikdo pred njim, psihologijo mas itn da s svojimi metodami obvlada ljudsko dušo. Vprašanje nastaja samo, kako dolgo bo učinkovala sugestija in hipnoza mas. Tudi zdaj, ko si je v kratki^ dobi komaj enega leta osvojil vso moč nad na-rcdom, Hitler ne počiva v svojem propagandnem delu, zavedajoč se, da bi vsako popuščanje moglo zrahljati kontakt med voditeljem in množico. Zato ne zamudi nobene prilike, da znova in znova sklicuje zbore in govori, pridobiva, agitira. Z njim pa njegovi zvesti oprode. Mmule dni se je v kar najsvečanejši obliki izvršila zaprisega voditeljskega 2ft>ora. Nad en milijon strankinih funkcionarjev se je zbralo v raznih nemških centrih in je v slovesni obliki položilo prisego: »Prisegam Adolfu Hitlerju zvestobo in od njega postavljenim voditeljem brezpogojno pokorščino.« Ta milijon najzvestejših se bo razkropil v celem narodu, utrjeval stare bojevnike, nabiral nove, vse skupaj pa utrjeval v veri, ki so jo v nedeljo oznanjali zvočnik* vseh nemških mest: »Nemčija je Hitler in Hitler je Nemčija!« To je vojska novonemške totalitete, ne totalitete, ki je že do sedaj dosežena s silo, nego one, ki jo daje enakost mišljenja in prepričanja, totalitete svetovnega nazora, kakor naglasa Hitler. Tako se nadaljuje pridobivanje duš po zapriseženih odposlancih, ki s fanatizmom verskih bojevnikov vodijo borbo proti vsakomur in vsemu, kar se še ni notranje vdalo voditelju, s ciljem, da postane ves narod in vsa država en hlev in en pastir. Adolf Hitler sam je na slavnostnem zboru v Monakovem naglasil, da sloni njegova moč in moč stranke na vernem zaupanju ljudskih mas, ki omogoča slepo vdanost. »Narodno socialistično gibanje,« je dejal, »ne sme poznati tolerance. 3ato moramo ljudstvu ustvariti voditeljsko hierarhijo, da ne bo več postalo žrtev zlomiselnih špekulantov in samopridnih interesov.« V to svrho si je vzgojil Hitler milijonsko armado agitatorjev, da izpodrinejo vsako propagando, ki bi prišla od druge tirani. Na istem zboru je izjavil delavski voditelj Ley: »Mi ne moremo mirovati, dokler ne bo ves narod prepričan o veličini naših idej in tako za nas pridobljen. Mi zahtevamo za naš svetovni nazor absolutno totaliteto. Verujemo edino v svojega voditelja in njegovo idejo in ne bomo trpeli, da si še drugi voditelji in druga naziranja prisvajajo pravico ravnati usodo našega naroda.« Vsekakor se zavedata voditelj in njegov generalni štab, da je pred njimi še mnogo dela in borb. Še vedno je mnogo terena, kamor kljub dosedanji zmagoslavni poti še ni segla moč kljukastega križa; vsaj ne do kraja. Je tu še silen in važen tekmec za osvojitev in ohranitev duš, in borba z njlftn še ni do-bojevana. Adolf Rosenberg je ob istem času, ko je zboroval Hitler v Monakovem, v Berlinu pokazal s prostom nanj. To je nemški katolicizem. Rosenberg je sicer govoril splošno o stališču narodnega socializma, vendar je bila v njegovih besedah jasno izražena ost proti ne »vistosmerjenemu« episkopatu in katoliškemu duhovništvu, od katerega je zahteval več respekta pred nemškim zgodovinskim pojmovanjem. »Narodni socializem ne izpoveduje samoponižanja in hlapčevskega duha kot prvo čednost dobrega človeka.« »Kdor je oblekel rjavo srajco, se je odpovedal verskim in konfesionalnim razmotrivanjem in hoče biti le nemški človek, borbeni član vesoljnega nemškega naroda.« Zato reklamira voditelj za vsakega narodnega socialista pravico, da zavzame napram vsakemu verskemu vprašanju in zlasti za nemško narodno cerkev stališče, kakršno mu narekuje vest. O neposrednem cilju hitlerjevske borbenosti tedaj izjave voditeljev ne dopu- LJubljana, petek i. marca 1934 Cena 2.— Din TRETJI GOVOR PREDSEDNIKA VLADE V PRORAČUNSKI RAZPRAVI Narodna skupščina je imela tudi včeraj tri seje - Gospodarska in socialna vprašanja so trajno v ospredju razprave Beograd, 1. marca. p. Tudi današnja proračunska razprava v Narodni skupščini, ki traja že četrti dan, ie bila vseskozi živahna in razgibana. Govorniki so se zopet pretežno bavili s splošnimi gospodarskimi in socialnimi razmerami ter se po večini zavzemali za čim radikalnejšo štednjo. Kakor rdeča nit se vije skozi vso razpravo zahteva po temeljiti reorganizaciji celokupne državne uprave, ki naj se čimbolj prilagodi dejanskim potrebam ljudstva, ob enem pa poenostavi in poceni. Napadi in sumničenja nekega opozicional. govornika so dali predsedniku vlade g. Uzunoviču povod, da je odločno zavrnil podtikanja opozicije in znova naglasil, da je vsem in vsakomur vedno odprta pot, da svoje prejšnje napake popravi, razne deklaracije prekliče, stopi v ju-goslovensko fronto in aktivno sodeluje pri delu na konsolidaciji države. Prav tako energično je zavrnil podtikanja opozicije, češ da je vlada dopustila tako obširno razpravo o sarajevski ko-rupcijski aferi zgolj zato, da bi skrajšala razpravo o proračunu. Tudi današnja seja je trajala ves dan in se nadaljuje globoko v noč. Nočna seja v sredo Včerajšnjo nočno sejo je otvoril nar. poslanec konjiškega sreza g. Karel G a j š e k, čegar govor objavljamo na drugem mestu. Posl. Milorad S i m i 6 (JNS) je Obširno govoril o težkem položaju v pasivnih pokrajinah in iplediral za velikopotezno organizacijo javnih del, pri katerih bi siromašni narod na.šel kruha in zaslužka. Podrobno se je bavil s prosvetno politiko in zahteval na tem polju obsežne reforme. Zahteva po reformi šolstva Posl. Vitomir D a v i d o v i 6 (JNS) je rekel, da bo treba spričo sedanjega gospodarskega položaja državne izdatke še bolj znižati. Predvsem je potrebna korenita reforma državne administracije. Vse ženske v državni službi, ki s svojim zaslužkom ne vzdržujejo rodbin, naj se reducirajo. Prav tako naj se izvede revizija upokojencev, večja pažnja pa naj se posveča tudi ureditvi inozemskih dolgov. Večji del svojega govora pa je govornik posvetil vprašanju ljudske prosvete ln se izjavil za redukcijo srednjih šol in univerz ter za povečanje števila osnovnih šol. Po njegovem mnenju mora sedanje stanje v pogledu univerz in srednjih šol neizbežno dovesti do katastrofalne hiper.produkcije inteligence, dočim bomo na drugi strani imeli še vedno visok odstotek analfabetov. Vprašanje univerz naj se uredi tako, da bo za vsako stroko samo po ena fakulteta, a ta tako dobro fundirana, materialno in znanstveno, da bo mogla zadostiti vsem potrebam. Fakultete naj se enakomerno porazdele na Beograd, Zagreb in Ljubljano. Govornik smatra, da bi bilo na ta način vprašanje univerz najbolje rešeno. Kar se tiče srednjih šol, je po njegovem mnenju sedanje število absolutno previsoko. Nepotrebne srednje šole naj se reducirajo, na ta način doseženi prihranki pa obrnejo za osnovno šolstvo, ki je v mnogih pokrajinah še zelo pomanjkljivo. Govornik se je dotaknil tudi vprašanja državnih gledališč. So to sicer važne prosvetne ustanove, ki pa po mnenju govornika koristijo samo nekaterim privilegiranim mestom, dočim ostali narod od tega nima nobenega haska. Državna subvencija tem gledališčem naj se zaradi tega ukine in naj se gledališča vzdržujejo sama, kakor se morajo na primer tudi kinematografi. Zdravniški in odvetniški honorarji Posl. Aleksander D o d i č (JNS) je med drugim naglašal, da ne grozi Jugoslaviji nevarnost ne od zunaj ne od znotraj. Edina nevarnost, ki jo je treba resno upoštevati, je slaba in neprimerna uprava, ki je v mnogih primerih vse drugo, samo ne v korist ljudstva. Obširno je govoril o položaju kmetskega prebivalstva in v nizu ostalih zahtev sprožil tudi vprašanje zdravniških in odvetniških honorarjev ter zahteval, da se z zakonom maksimirajo. Končno je izjavil, da se mora štednja, o kateri se toliko govori, pričeti pri vladi; zato naj se v prvi vrsti znižajo dnevnice poslancem. Posl Aleksander Jovanovič (JNS) je ostro zavračal kritiko ipozicionalnlh govornikov in dejal med drugim, da se Jugoslaviji ni treba bati nobenega sovražnika ne doma ne •zunaj, kaj.i jugoslovenski narod se bo znal braniti proti vsem in vsakomur. Zadnji govornik na nočni seji je bil posl. Dragutin Bugarski, ki se je bavil predvsem s prilikami svojega sreza in zahteval zlasti organizacijo javnih del v svrho zaščite pred poplavami. Dopoldanska seja Današnja seja se je pričela ob 8. Pred prehodom na dnevn red je predsednik med drugim sporočil, da so bile predložene Narodni skupščini v odobritev trgovinska pogodba z Albanijo, mednarodna konvencija o osnovanju mednarodnega urada za kemijo ter konvencija s Turčijo glede ureditve medsebojnih terjatev. Vse te konvencije Bo bile izročene posebnemu odboru, da jih prouči in poda svoje poročilo. Po prečita-nju nekaterih interpelacij je skupščina prešla na dnevni red in nadaljevala načelno razpravo o proračunu. Štednja, štednja Prvi dopoldanski govornik je bil posl. Nikola M a r k o v i 6 (JNS). Obširno je govoril o štednji ter izrazil mnenje, da mora ta štednja imeti svoje meje, kajti sicer bo prišlo do popolnega gospodarskega zastoja. Odločno se je izjavil proti vsaki inflaciji. Pač pa je potrebna revizija upokojencev in nujna rešitev invalidskega vprašanja. V pogledu znižanja osebnih Izdatkov je govornik mnenja, da se naj brez izjeme izločijo iz državne službe vse ženske, prav tako pa tudi vse nekvalificirane moške moči, ker imamo na razpolago dovolj kvalificiranih aspirantv na državno službo. Posl. dr. Dragutin Kostič (JNS) je ▼ svojem govoru obširno kritiziral delovanje Privilegirane agrarne banke in pomanjkanje propagande za izvoz naših pridelkov v inozemstvo, čeprav imamo Zavod za pospeševanje zunanje trgovine z ogromnim uradniškim aparatom. Neprestano so poudarja, da je naša država pred-> m kmečka drfa-va, toda mi imamo samo tri kmetijske šole zato pa nad 30 bogoslovij in teoloških fakultet. Posl. dr. Vlado S t a n i 6 1 <5 (JNS) je proti temu, da se dajo vladi zahtevana pooblastila za izdajanje uredb z zakonsko močjo. Cestokrat se izdajajo take uredbe preko noči in več škodujejo nego koristijo. Govoreč o štednji, je govornik predlagal, naj narodno predstavništvo gre z dobrim zgledom naprej in sklene predvsem znižanje poslanskih in senatorskih dnevnic za 20%. članom predsedstva obeh zbornic in članom vlade, ki imajo še posebne doklade, naj se poslanske, odnosno senatorske dnevnice sploh odvzamejo. Končno je izrazil upanje, da bo imela Narodna skupščina čimprej priliko, podrobneje proučiti stvari, ki jih je v pogledu sklepanja pogodb za gradnjo železnic iznesel na včerajšnji seji narodni poslanec Andro Stanič. Kritika davčne prakse Posl. Ante Kovač (JNS) se je v zelo temperamentnem govoru prvenstveno bavil s položajem kmeta in podvrgel ostri kritiki poslovanje davkarij, če kmet tudi pri najboljši volji ne more plačati davkov, se brez pardona požene na boben. Nikdar pa še ni bilo slišati, da bi se bilo na primer kakšnemu zagrebškemu gospodu, od katerih so tudi mnogi v zaostanku z davki, na javni dražbi prodale njegove luksuzne vile. Davkarija ne bi smela misliti samo na mrtvo črko zakona, marveč bi morala upoštevati dejanski položaj in ljudstvu olajšati prenašanje javnih bremen Sedaj pa s svojim počitjem često izziva samo razburjenje in po nepotrebnem uničuje ljudsko imetje. V drugem delu svojega govora se Je poslanec Kovač obširno bavil z notranje političnimi prilikami in zahteval, da se boij energično izvaja duhovna unifikacija Jugo-slovenstva. Spričo dosedanje popustljivosti se še vedno občuti fatalna »eshaezija« Edinstvo naroda in države nad vse, to mora biti vrhovni zakon notranje politike. Pri tem se vlada ne sme ozirati ne na levo ne na desno, marveč mora brez oklevanja iti Po poti, ki ji je jasno začrtana v Sestoja nuarskem manifestu. Ne bomo čakali 30 let, da se g. Vladimir Maček in njegovi ščajo niti dvomov niti iluzij. Nemški protestantizem je že uklonil tilnik pod diktaturo režimskega eskponenta, državnega škofa Mullerja. Nemški katolicizem pa še kljubuje in stari kardinal Faulhaber neustrašeno pošilja v svet svoje anateme proti germanskim verskim naukom, češ: božja roka ni obvarovala Nemčije pred boljševiškim brezverstvom zato, da utone v germanskem poganstvu. Adolf Hitler ima v svojih rokah vso posvetno oblast. Zato ni verjetno, da bi podlegel na zunaj proti posvetnim predstavnikom cerkve in konfesije. Narodni socializem pa se s tako zmago očividno ne namerava zadovoljiti, zavladati hoče tudi na znotraj, v dušah in srcih. Zaro pripravlja monopolizacijo vzgoje. In tu je jedro borbe za nemško mladino. Gre za poslednjo postojanko, ki se bo krčevito in uporno branila in bo brez dvoma najtežja preizkušnja za moč narod- no socialističnega svetovnega naziranja. Adolf Hitler je poln samozavesti in njegova voditeljska armada ne misli na umik, niti na popuščanje. Tudi ga ne plaši dolgotrajnost bojev in naporov, kajti boj je glavni življenjski element njegove »nacionalne revolucije«. Brez borbe ni osvajanja pa tudi ne ohranitve doseženega, tako se glasi evangelij, ki so nanj prisegli hitlerjevski voditelji, in monakovska manifestacija je izzvenela v paroli: »Borili se bomo brez konca, kajti borba je vsebina našega življenja.« Toda borba ne gradi, borba pred vsem podira. Prava notranja sila hitlerjev-stva se bo morala izkazati šele v konstruktivnem delu, v pozitivnem ustvarjanju, za katero je treba neizčrpanih sil. To utegnejo spoznati tudi revolucionarji današnje nemirne dobe. če ne prej, pa gotovo takrat, ko 'zpregledajo in se iztreznejo hipnotizirane množice. vendarle prepričajo, da imo enoten jugoslovenski narod. Ob tem spoznanju jim je pot k sodelovanju vedno odprta, dokler pa ne priznajo tega vrhovnega načela jugo-slovenske nacionalne in državne politike, pa lahko brez škode ostanejo tam, kjer so, mi pa pojdemo krepko naprej po začrtani poti. Zahteva po bolj energični politiki Posl. Kovač je dalje izvajal, da Je bila vlada doslej pri pobijanju separatizma in defetizma mnogo premalo odločna. Posebno odločno borbo naj vodi vlada proti sedaj po nepotrebnem toleriranemu kleri-kalizmu, ki se ves čas Bkriva pod krinko slovenstva in hrvatstva. V to svrho je nujno potrebno, da se čimprej izvede ločitev cerkve od države. To bo le na korist vere in cerkve, ker se vera ne bo več zlorabljala t politične svrhe. Naročnina znaša mesečno Din 25.—. Za inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 8122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica žtev. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. T svojih nadalnjih izvajanjih se je govornik bavil z vprašanjem šolstva, ki je t sedanjem stanju popolnoma nezadovoljivo. Na univerzah prevladujejo danes komunisti, separatisti in sportisti. Zato je treba univerze korenito reformirati. Ustvariti moramo sposoben, jugoslovensko zanesljiv kader profesorjev, da bo tudi mladina pravilno vzgojena. Govornik zamerja tladl, da dopušča, da so še dandanes v službi profesorji ln učitelji, ki so vse prej ko jugosl-o vensko orientirani. Govornik opozicije V imenu opozicijskega Narodnesa seljač-kega kluba je govoril nar. posl. Nikola P r e k a. OuSiroo se je bavil s političnim razvojem od osvobojenja pa do d'nes ia med drugim izjavil, da so bile in so še danes trzavice v vladi ta vladni večini. T« trzavice so zrušile vlado dr. Srskiča ln privedle na oblast starega ln spoštovanega parlamentarca .Nikolo Uzunoviča. V svojem govoru se je nato obširno bavil s sarajevsko afero in zahteval od vlade energičnih ukrepov. V nadaljnjih izvajanjih je omenil tragično smrt bivšega poslanca in ministra Mirka Neudorferja, izražajoč mnenje, da gre za političen umor. V zvezi s tem je govoril tudi o tragični smrti dr. Predavca. Ob koncu svojega govora je Izjavil, da bo glasoval proti proračunu, ker smatra, da bi mogla do izboljšanja sedanjih prilik pripomoči samo vlada narodnega sporazuma. Predsednik vlade zavrača opozicijo Zakaj Je bila potrebna debata o izročitvi posl. Kadiča Zaščita sodišč — Predavčeva preorijentacija Izzvan po nekaterih izjavah govornika je nato, burno pozdravljen, povzel besedo ministrski predsednik g. Nikola Uzunovid ;n med drugim izjavil: Spoštovani moj predgovornik se je v svojem govoru dotaknil nekaterih vpra-šanj, o katerih moram reči, da jim ni bilo mesta v tej razpravi, najmanj pa na način, kakor je to storil predgovornik. Z zadovoljstvom pa moram podčrtati njegove izjave, da se klub. kateremu pripada, ▼ ničemer ne razlikuje od nas v osnovnih vprašanjih državne politike. Hvaležen sem mu za to izjavo tem bolj, ker se je formiranje njegovega kluba v naši politični javnosti pogrešno pojmovalo. Zato je bilo zelo dobro, da je izjavil, da smo mi in oni iste politične ideologij« v osnovnih linijah naše državne in nacionalne politike. G. predgovornik se je dotaknil tudi sarajevske agrarne afere. Strinjam se z njim, da je bila debata o poročilu imunitetnega odbora glede izročitve našega poslanskega tovariša Husejina Kadiča daljša, kakor pa je bilo potrebno. Toda, kaj smo mogli storiti? Da se ne bi reklo, da oblasti preganjajo narodnega poslanca, smo morali poslušati vse govore, da vidimo, ali so podani pogoji, da se izroči sodišču. Če bi se bili zadržali samo na tem, bi bila debata mnogo krajša, ker mi ne sodimo, kadar koga izročamo sodišču, marveč samo preiščemo, ali se ni kakemu poslancu kaj podtaknilo, kajti politika je pač politika. V tem primeru smo mogli t« presoditi tudi brez vsake debate. Odločno pa moram zavrniti izraženo mnenje, ki nam ga imputira opozicija, da smo brez potrebe dopustili široko debato, da bi skrajšali proračunsko razpravo. Vsak pameten človek bo priznal, da nam je neprimerno več za razpravo o proračunu, kakor pa za debate o g. Kadiču. Če se more čemu oporekati, je to, da je predsedstvo skupščine dopustilo tako obširno debato, ali pa, da je ni skrajšalo. Gotovo pa je, da bi se vsa javnost začudila, če bi bili to debato enostavno presekali. Omenjam to le zaradi tega, da odklonim očitanje, da se je hotela vlada izogniti proračunski debati. Nimamo za to prav nobenega razloga, nasprotno: vladi in nam vsem je le žal, da nimamo na razpolago več časa za čim obširnejšo proračunsko razpravo in da ne moremo tako krasnih, 'epih in dokumentiranih govorov o vseh pravcih javnega življenja spremljati s še večjo pozornostjo in še bolj izčrpati proračunske debate za to, da s skupnimi napori najdemo najkoristnejšo pot. (Medklic poslanca Kešeljeviča: Zakaj ne daste svobode tiska?) Tisk je poln proračunske debate. Toda, če se kateri izmed govornikov spozabi tako daleč, da zaradi svobode, ki jo uživa na tej katedri, zlorablja stvari, ki škodujejo ugledu države, je dolžnost cenzure, da tega ne dopusti. V tem domu mora vsakdo govoriti samo čisto resnico Zakon o tfsku ni samo slučajna improvizacija, marveč je sistem, ki je bil v danem trenutku in v danih prilikah po pojmovanju onih, ki so ga izdelali, najprimernejši in kot tak služi splošnim interesom. Mi ga moramo izvajati, dokler je tu. Spoštovani predgovornik se je prav tako dotaknil bolne točke za nas vse. to je tragične smrti našega poslanskega tovariša Mirka Neudorferja (Poslanci vstanejo in vzkliknejo: Slava mu!) Mi vsi njegovo predzgodnjo smrt globoko obžalujemo. Lahko pa smo mirni, kajti ta stvar je v preiskavi in mi nimamo pravice prejudicirati. marveč moramo počakati, da izreče sodišče, kot edino pozvano, svojo besedo. Ne smemo prejudicirati ne v pravcu. ki bi nas mogel dovesti na pot. ki kaže. da je ta tragedija inspirirana od zunaj. Prav tako pa se moramo vzdržati vsakega prejudi-ca tudi v drugem pravcu. Ki kaže nove momente in druge možnosti Zato se o stvareh tako delikatnega značaja ne more razpravljati na način, kakor je to storil moj predgovornik Najmanj pa se smejo delati iluzije ki so docela deplasirane in z največjo odločnostjo moram zato nastopiti v obrambo sodišča, kakor tudi vseh onih, ko- jih krivica se bo šele pred sodiščem jasno ugotovila G. predgovornik je omenil tudi drugi ža" lostni in tragični dogodek s pokojnim dr. Predavcem. Vsakdo od nas ima lahko svoje mnenje o njem kot človeku in političnem delavcu, toda mi vsi obžalujemo njegovo tragično smrt. V tej tragediji je sodišče izreklo svojo besedo. Za ljudi, ki so navajeni respektirati odločitev sodišča, ni nobenega dvoma, ter ni potrebno iskati drugih vzrokov in povodov. Naše žalovanje za pokojnim Predavcem je v toliko večje, ker smo iz ust predgovornika slišali, da je bil pokojni Predavec pred svojo smrtjo na potu preorientacije in je sprejel isto politiko, ki jo mi in, kakor je predgovornik sam izjavil, tudi on hi njegov* tovariši vodijo. Podčrtavam pa še prav posebno to izjavo predgovornika in želim, da bi jo slišali tudi vsi bivši politični prija* teji pokojnega Predavca. Zbornica je "sprejela izjavo predsednika vlade z viharnim pritrjevanjem in dolgotrajnimi ovacijami. Konec dopoldanske seje Odgovarjajoč na kritiko poslanca Prek© je poročevalec finančnega odbora dr. Kun-tarič korigiral nekatere netočnosti njegovih navedb o delu finančnega odbora. Posl. Tripko Ninkovič (JNS) se je v svojem govoru zavzemal za večjo svobodo tiska, ker se bodo samo na ta način lahko spravile na dan razne afere, o katerih 6e sedaj samo tajno šušlja. Novinarji so vedno hitrejši v raziskovanju takih afer, kakor pa oblasti. Svoboda tiska je zlasti v sedanjih časih nujno potrebna kakor pljuča za dihdnje. Nar. posl. Jovan Dovezenski (JNS) je ostro kritiziral poslovanje davčnih organov o priliki raznih rubežni in zahteval temeljite remedure. Z govorom prosi. Dovezenskega je bila dopoldanska seja ob 13. zaključena. Popoldanska seja Na popoldanski seji je prvi govoril nar. posl dr. Djuro Leušič (Narodni seljački klub), ki je s stališča opozicije kritiziral delo vlade ter izjavil, da bo glasoval proti proračunu. Za njim so govorili člani poslanskega kluba JNS poslanci Milan Božič, Mihajlo Krstid in Gavro Miloševič, ki so se predvsem bavili s prilikami v svojih srezih in stavili razne predloge m zahteve. Poslanec Miloševič je opozarjal zlasti tudi na važno vlogo Sokolstva za vzgojo naroda in zahteval, da se Sokolstvo kar najbolj podpira. Posl. Ljudevit Auer (JNS) je v svojem, često z viharnim odobravanjem prekinjenem govoru poudarjal, da je šestojanuar" ski zgodovinski čin Nj. Vel. kralja izbrisal in likvidiral stare politične račune in da je vse, kar je bilo v državi patriotič" nega, sprejelo ideologijo 6. januarja. Danes obstojata samo dva tabora: konstruktivni nacionalni tabor in destruktivni, v sebe samega zaverovani tabor manjšine. Tretjega ni. Oni, ki hočejo igrati vlogo tretjega, nimajo nikogar za seboj in nimajo pravice govoriti v imenu naroda Najmanj pa imajo to pravico ljudje, ki so bili ministri v šestojanuarskem režimu. Zahteva, naj vlada energično nastopi proti takim destruktivnim elementom in odločno izvaja politiko narodnega in državnega edinstva. Govorili so nato še narodni poslanci JNS Milivoje Isakovič, Dušan Živojinovič, Joža Batinič in Šuprija Kurtovič. ki so se ▼ glavnem pridružili izvajanjem ostalih govornikov JNS. zahtevali največjo štednjo in prilagoditev izdatkov dohodkom ter re organizacijo celokupne uprave. Večerna seja Ob 9. zvečer je bila popoldanska seja zaključena. pol ure pozneje pa se je pričela nočna seja, ki ob ur^. ko to poročamo, še traja. Jugoso[venska nacionalna stranka ter razni „pokreti" in »akcije" Načelno važen članek v službenem glasilu vodstva JNS - Meje med političnim in nepolitičnim nastopanjem v Beograd, 1. marca. v. »Glasnik Jugoslovanske nacionalne stranke«, službeni or^an vrhovnega strankinega vodstva, objavita v svoji danaSnji številki aktualen članek, ki je vzbudil viliko zanimanje v vseh političnih krogih ter ga komentirajo tudi beograjski listi. V članku j? precizirano stališče stranke napram akcijam opozicije in podvigom gotovih skupin, ki skušajo |K>d vidom nekega nadDatriotizma voditi strankarsko politično propagando. Članek zasluži tem večjo pozornost, ker f3 v njem precizirano mnenje predsedstva Jugoslovanske nacionalne stranke, katere predsednik g. Nikola Uzjnovič je oba-nem predsednik vlad?. Članek se glasi: ^Načelna razprava o državnem proračunu v Narodni skupščini še ni končana, ker sodeluje v debati izredno v?liko število narodnih poslancev ter skoraj celotna parlamentarna opozicija. Delo opozicije predstavlja za vso našo javnost veliko razočaranje. Opozicija, ki ima danes deloma ž? celo eta-blirano svojo lastno stranko, je dala v teku te debat? doveli dokazov svoje nesposobnosti, da bi se na njeni strani mogle poia%nti kake pozitivne ali konstruktivne sil3, ki bi bile sposobne, nositi odgovornost za nacionalno in državno politiko v sedanjih težkih časih. Nasprotno pa je bilo slišati na strani vladne večine niz konstruktivnih govorov, prežetih globokega razumevanja za potrebe časa in za dolžnosti nacionalnega človeka. Pozitivna ideja našega nacionalizma preveva tudi govore najskromnejših članov kluba naše stranke. Prva in najmočnejša impresija proračun-«fke razprave je ta. da rs 6 to razpravo JNS mnogo pridobila na svoji avtoriteti in svoji notranji solidarnosti. JNS je pokazala svojo odločnost, da pristo posameznih ambicioznih ljudi, kojih početje je naperjena proti naši stranki. Kjer se pojavljajo taki pokreti — ki v ostalem nimajo širšega značaja, marveč so običajno lokalizirani na nekoliko »rezov in obstojajo kot sploSni pokret samo v domišljiji njihovih Iniciatorjev — tam je treba storiti vse, da se dctlčne organi-zaclje vrnejo čim prej v svoje prlrodne meje, kjer jih čaka Itak dovolj dela. Državne oblasti, kojih dolžnost Je izvajanje vseh zakonov tn tudi zakona o društvih, bodo morale ▼ bodoče bolj paziti na te organizacije. čeravno take grupaclje vsaka zftse ne predstavljajo nič resnega, njihovo delo vendarle lahko ustvarja neugodne momente v naSem Javnem življenju, ki bi se na ta način zopet atomlziralo. Danes (»a ni čas za grupe In grapice od Taraždina do Siska, od Vrhnike do Zi-uanega mosta, marveč je čas za velike vsedržavne organizacije, kakršna je JNS. Da se razen naše stranke dosedaj v našem narodu ni mogla afirmirati niti ena resna vsenarodna politična stranka, Je na eni strani dokaz, kako malo konstruktivnih elementov je ostalo Izven naSe stranke, na drugI strani pa nov doprinos k resnici, da program JNS najbolj In najpopolneje oogovarja interesom naroda In države. Govor posL Karla Gajška Kritika poslovanja Narodne banke — Znižanje obrestne mere — Bančni in kartelski zakon Na nočni seji Narodne skupščine je v sredo govoril tudi nar. posl. Kari Gajšek, zastopnik konjiškega sreza. Izvajal Je v glavnem: Narodna banka je imela še pred kratkim obrestno mero 1% za eskont, za lombard $%. Na pritisk našega gospodarstva je znižalo to mero za pol odstotka na eskont in za 1 odst. za lombard. Občni zbor, ki se bo vršil 4. marca mora obrestno mero znižati najmanj na 5%, ker bo le tako mogoče pomagati našemu gospodarstvu. Narodna ban-, ka da.ie šest sedmin kredita našemu gospodarstvu. Zato je ta zavod največji regulator obrestne mere v vsej državi. Narodna banka mora .pomagati predvsem onim krajem, kjer je industrija najbolj razvita in kjer najbolj trpijo zaradi pomanjkanja denarnih sredstev. Do sedaj pa je vodila Narodna banka le divldendno politiko, ker je lahko kljub odpisu 63 milijonov dubioz še vedno plačevala visoke dividen-de. češkoslovaška narodna banka je izplačala 6% dividende, Poljska 8, naša pa celih 10! Potrebno je, da se izda zakon 0 bankah Švica je zadnje dni dobila tak zakon, katerega glavna načela so 1. obvezna revizija 2. odgovornost uprave, 3. večja publiclteta. Naši zakoni pa v tem pogledu niso unifi-cirani. Z enotnim modernim zakonom o bankah bi se odpravila kriza zaupanja in denar bi se spet zbiral v denarnih zavodih ter neposredno služil narodnemu gospodarstvu. Govornik je nato obširno obravnaval čl. 4S. fin. zakona, ki se nanaša na redukcije Javnih nameščencev in upokojencev. Navedel je primer nekega državnega upokojenca s 4500 Din pokojnine, ki zasluži v nekem ministrstvu kot dnevničar po 2000 Din na mesec. Na drugi strani so v državni službi žene, katerih možje v svojem privatnem gospodarstvu mnogo zaslužijo. Stotine mladih intelektualcev s strokovno izobrazbo pa so brez zaslužka. Pri redukciji dvojnih zaslužkar-jev pa je vsekakor potrebno, da se zaščiti- jo oni, ki so materialno slabo fundiraml hi bi brez dvojnega zaslužka nikakor ne mogli izhajati. Podrobno se Je govornik bavil tudi s kar-teli. Nujno je zahteval caken • kartelih. Tak zakon imajo Se v mnogih državah t Evropi. Njihovi zakoni o kart slih določajo, da morajo biti karteli registrirani pri državnih oblastih, ki imajo dolžnost ln pravice izvrševati nad njimi strogo kontrolo. V naši državi i j mnogo knrtelov. ki povzročajo velike razlike med cenami poljedelskih in industrijskih proizvodov. Visoka carinika zaščita jim omogoča visoke cene. Tako vidimo zlasti, kako se v tel smeri razvija tekstilna indietrija. ki nedvomno mnogo zasluži, k?r bi drugače okrog naSih m^t pač ne rasle tekstilne tovarne kakor gob? po dežju. Delo kartelov se mora spraviti v sklad z ostalim gospodarskim delovanjem v državi. — V nadaljnjem je sovernik podrobno razpravlja! o ©Minskem zakonn. Nove občine so prevzele budi nova bremena, spričo karterih bo zlasli podeželskim občinam komaj mogoče sestaviti svoje proračune. Treba bi jim bilo odvzeti zlasti nekatera bremena, kakor stanarino in dobavo drv za učitelje. Mi nismo proti temi. da bi učitelji ne uživali te blagodati, želimo le. da bi ta bremena prevzela država, ker so učUslji v?ndar državni uradniki. Nekatere občine nimajo niti za svoje lastne urade dovoli prostora, kam šele. da bi dajale stanovanja učiteljem, pa so zaradi teca prisiljene izplačevati jim stanarino v denarju, kar sjvjda izrecno obremnjuje občinske prernoune. Oh zaključku svojega govora, je poslanec Gajšek govoril še o politiki Jugoslovensk« nacionalne stranke, ki jo odobrava ves narod, in se ji pridružujejo danes tudi že ljudje v takih krajih, kamor se prej ni smel pojaviti nihče razen onih, ki so imeli patent na politično vodstvo med prebivalstvom. JNS je tako postala vsedržavna, narod pa je pokazal zaupanje centralni vladi ln njenemu delovanju ▼ blagor ljudstva. Kronanje cesarja Puyla Včeraj je bil z vsem orientalskim bleskom in sijajem kronan prvi mandžurski cesar Tokio, 1. marca. k. Včeraj dopoldne je vlada razglasila novo ustavo, ki uvaja kon-stitucionalno monarhijo. Cesar je nedotakljiv in združuje v svoji osebi vse oblasti zakonodajalca, ki potrjuje in razglaša vse zakone. Cesar je vrhovni poveljnik vseh oboroženih sil v državi, ki napoveduje vojno in sklepa mir. Nova ustava določa tudi preosnovo dosedanjega parlamenta, čegar zakonodajne pravice se znatno omejujejo. Nova monarhija obsega 5 pokrajin, in sicer Mukden, Kirin, Poamurje, Jehol in Mongolijo. London, 1. marca. AA. Reuter poroča iz Hsinkinga: Na današnjem kronanju Puvia za prvega cesarja Mandžurije so se videli mnogoštevilni nepozabni prizori in slike in Iržavna razredna loterija Dne 27. februarja so bili izžrebani naslednji dobitki: 8000 Din srečka štev.: 45.774 2000 Din srečka štev.: 45.772 1000 Din srečke štev.: 4.473, 5.937. 5.954. 5.969, 5.978, 10875, 10.892, 22.718, 12 790, 37.039. 37.041, 37.055, 37.100, 42.513, 45.745, 51.560, 58.331, 58.359, 62.223, 62.235, 62.279, 62.297, 73.323, 73.339, 73.393. Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c. 19 čarobnega orientalskega leska in sijaja. Mladi cesar Puvi je imel obleko, na kateri so bili z zlatimi nitmi vezeni zmaji in drugi vzhodni simboli. Plašč je bil okrašen s cesarskim zmajem in na njem so bile s starimi kitajskimi pismenkami izpisane besede: »Jih jueh van su«, kar pomeni »brez konca kakor solnce in mesec«. Kratka in svečana, čeprav preprosta ceremonija je trajala komaj 15 minut Najzanimivejša je bila ona točka svečanosti, ko so prinesli na žrtvenik žrtev. Žrtvovanje se je izvršilo v starem hramu. Pred hramom je bil pod milim nebom žrtvenik s 6 marmornatimi terasami, drugo vrh druge. Med starodavnimi obredi in mnogoštevilnimi modernimi prizori je zijal velik kontrast Med tem ko je mladi cesar opravljal na šesti terasi obrede, stare več ko 3000 let. so krožila pod oblaki letala, trobili zvočniki, filmski aparati so pa filmali prizore. Namesto na starodavni nosilnici se je mla di vladar odpeljal v hram očetov v luksuznem avtomobilu. Za svečanosti j« mandžurska vlada dovolila kredit 3,500.000 dolarjev. Smrt francoskega znanstvenika Pariz, 1. marca AA. Narodni poslanec in Član medicinske akademije prof. Pi-nard je preminul. Pokojnik je bil velik specialist za otroške bolezni Odstop Lerronxove vlade Radikali in člani katoliške akcije prešli v opozicijo V pričakovanju nove Lerrouxove vlade Madrid, 1. marca, s. Lerrouxova vlada je zaradi demisije podpredsednika vlade Barriosa in finančnega ministra Lare izročila predsedniku republike Zamori demisi- jo cclotne vlade. Predsednik Zamor« je pričel takoj posvetovanje za rešitev krize. Popoldne je sprejel predsednika parlamenta Albo, nato pa razne voditelje strank. V poučenih krogih menijo, da bo Lerroux sestavil novo vlado, ki se bo bolj naslonila na desnico. Madrid. 1. marca. k. O izbruhu vladne krize se poročajo naslednje podrobnosti: Vladna večina se je razbila, ker so se ra- dikali in čiani katoliške ljudske akcije odločili za opozicijo. Ker se je vlada v poslednjem času vedno bolj nagibala proti levici, je vodstvo katoliške akcije, ki je najmočnejša stranka v Španiji, poverilo voditelju Gil Roblesu nalogo, da Izreče vladi v parlamentu v imenu stranke nezaupnico. Ob enem je tudi radikalska stranka sklenila, da morajo njeni zaurniki podati ostavko. Notranji minister Barrios in finančni minister De Lara sta zato že snoči poslala ministrskemu predsedniku Lerrouxu pismo, v katerem ga obveščata o svoji ostavki. Konee gospodarskega boja med Poljsko in Nemčijo V kratkem bo v Varšavi podpisan protokol o ukinitvi vseh represivnih ukrepov med obema državama Berlin, 1. marca AA. Ker »o poijsko-nemški gospodarski razgovori v Berlinu končani, bo v najkrajšem času podpisan sklepni zapisnik. Podpisali ga bodo v Varšavi. Razen trgovinskega dogovora v ožjem smislu, ki bo obsegal določbe o uvozu, izvozu in tranzitu, bo sklenjena tudi plov-bena konvencija. Var&ava, 1. marca AA. V kratkem bodo v Varšavi podpisali protokol, ki bo dokončno likvidiral gospodarski spor, ki obstoji že od leta 1925. med Poljsko in Nemčijo. Protokol bo pred vsem odredil ukinitev medsebojnih represivnih ukrepov, ki sta jih obe stranki izdajali v teku carinske vojne. Obsegal bo dalje določbe o prometu blaga, o črtanju nekaterih omejitev, določbe o trauzitu živine za zapadno in se-vemozapadno Evropo čez Nemčijo in Poljsko in posebna določila o prevozu Sivine po kielskem prekopu, določbe o Izvoru poljskega železa in sporazum o razdelitvi rednega pomorskega prometa na baltski obali med nemškimi lukami in hrkaml poljskega carinskega teritorija. Finančni škandal Francije Doumergue odločen, da temeljito razčisti sramotno finančno afero Francije Pariz, 1. marca. k. Stališče vlade napram aferi Staviskega je izzvalo v radikalni stranki velik odpor. Doumergueova odločna volja, da docela razčisti sramotno finančno afero, je v vrstah radikalov predmet ostre kritike. Kakor poročajo listi, so radikalni poslanci že izrazili ministrskemu predsedniku svoje nezadovoljstvo. Včeraj popoldne se je sestal poslanski klub radikalov in so nekateri govorniki celo zahtevali, naj radikalna stranka prekine politično premirje in na svojem izrednem kongresu, ki bo te dni v Clermont-Ferrandu, zavzame novo stališče napram vladi nacionalne republikanske unije. Vdova Staviskega povabljena na zaslišanje Pariz, 1. marca. AA. Bayonnski preiskovalni sodnik je pozval vdovo Staviskega za 8. marca na zaslišanje o zvezah njenega pokojnega moža z raznimi vplivnimi politiki. Na zaslišanje je povabljenih v Bayon-ne tudi več ministrov bivše Chautempsove vlade, ki so takisto v zvezi z afero Staviskega. Pariz, 1. marca. č. Bivši tajnik sleparja Staviskega, Romagnino, je bil včeraj opoldne aretiran. Proti njemu je bila takoj uvedena sodna preiskava, ker je dognano, da je prejel 8 milijonov frankov od Staviskega. Preiskava zaradi umora sodnika Pnncea se nadaljuje z vso vnemo. Sedaj je nepo-bitno dognano, da Prince ni izvršil samomora. V jDiionu je bila zaslišana prodajalka loterijskih srečk Tarisova, ki je izjavila, da je Prince, preden je odpotoval is Dijo-na, kupi! od nje srečko. Takoj nato se je zglasil pri njej neki 401etni moški in jo povpraševal po Princeu. Ko mu je povedala, v katero smer je krenil Prince, je takoj stopil za njim. Zaslišan je bil tudi Rus Simonovič, ki je na dijonski postaji prav tako opazil dotičnega moža, ki se jo pazljivo oziral za Princeom. Ko jo bil Prince umorjen, je imel pri sebi dva važna dokumenta. Oba je dal prej sicer fotografirati. »Echo de Pariš« trdi, da sta bili to dve pismi iz leta 1930. in 1931., ki ju je pisal Princeu vrhovni državni tožilec Pressard. Pressard jo v njih sporočil Princeu, da si pridržuje pravico odločitve glede nadaljnjega kazenskega postopka proti Staviske-mu, ki je bil takrat v teku. Prince je hotel sedaj izročiti oba ta dva dokumenta predsedniku parlamentarne preiskovalne komisije. »Populaire« poroča, da je tudi redakcija lista »Action Francaise« prejela od Staviskega 150.000 frankov za kompromitira-joče dokumente. V tem poslu je baje posredoval reakviziter oglasov pri upravi lista »Ami du Peuple«. V zvezi z afero Staviskega je bil aretiran njegov bivši uradnik Depardon, ki je po njegovem nalogu izplačal posameznim osebam podkupnine v skupni višini 20 milijonov frankov. Aretacija Pressarda V justični palači se je danes razSirila vest, da je bil odstavljeni vrhovni državni tožilec Pressard, zet bivšega ministrskega predsednika Chautempsa, aretiran. Pogodba z Rusijo o definiciji napadalca v veljavi Beograd, 1. marca. AA. Zunanje ministrstvo je prejelo od zunanjega komisaria-ta Sovjetske unije pismo, da so 17. februarja 1934 v Moskvi v zmislu konvencije o definiciji napadalca deponirale svoje ra-tifikacijske listine kraljevina Jugoslavija, kraljevina Rumunija, češkoslovaška republika in Zveza sovjetskih socialističnih republik. Obenem je Zveza sovjetskih socialističnih republik poslala zunanjemu ministrstvu prepis protokola o deponiranju rati-fikacijskih instrumentov Jugoslavije, datiran z dnem 17. februarja 1934. V imenu držav Male antante je deponiranje ratliika-cijskih instrumentov konvencije in prilog izvršil v Moskvi delegat češkoslovaške re-rublike. Po določbah čl. 5 konvencije stopita konvencija in njena priloga v veljavo z dnem ko se je izvršilo deponiranje ratifikacljskih listin. Senzacionalna operacija ruskega zdravnika Moskva, 1. marca. č. Včeraj je imel vse-učiliški profesor dr. Smirnov v moskovskem radiu senzacionalno predavanje, v katerem je med drugim izvajal: V sredo ob 11. dopoldne se je na neki moskovski ulici zgrudil 331ctni delavec, ki ga je zadela srčna kap. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico, kjer so ga pregledali tnje zdravniki in ugotovili njegovo smrt. O dogodku so potem obvestili še njega, nakar je s svojimi asistenti takoj izvršil srčno operacijo Nekaj minut jc obravnaval mrt-večevo srce s kratkimi električnimi valovi in srce je pričelo nenadoma zopet delovati. Ob 13. uri se je mrtvec prebudil Sedaj leži v bolnišnici, da se mu zacelijo rane. izvršene pri operaciji. Profesor Smirnov je izjavil, da lahko prebudi od mrtvih vsakega mlajšega človeka. ki mu je prenehalo delovati srce zaradi preutrujenosti ali prenapornega delovanja 10 let se že bavi s tem biološkim vprašanjem in je izvršil na mačkah in psih že več uspelih poskusov V svojem govoru je končno poudaril, da lahko uspe taka operacija tudi še nekaj ur potem ko je človeka zadela kap. Kap pa ne sme nastopiti zaradi kake crganske napake. Pristopajte k „Vodnikovi družbi" Pogreb zagrebškega škofa dr. Pernuia Zagreb, 1. marca. č. Danes je bil t velikimi svečanostmi pokopan zagrebški škof dr. Dominik Premuš. Nadškof dr. Bauer so zaradi bolezni ni mogel udeležiti pogreba. Pogrebu so prisostvovali grško-katoliškl škof Naradvl, zastopnik Nj. Vel. kralja general Damjanovič, beograjski nadškof dr. Rodič, djakovački škof Akšamovič, mariborski škof dr. Tomažič. krški škof dr. Srebrnič, senjski škof dr. Starčevič, zastopnik sarajevskega nadškofa dr. Sariča kanonik Alaupovič in zastopnik banjalu-škega škofa kanonik Božo Ivanič. Veliko pozornost je vzbudila tudi prisotnost zagrebškega pravoslavnega mitropolita Dosi-teja, ki je prisostvoval tudi pogrebnim svečanostim v zagrebški katedrali Odobritev celjskega proračuna Beograd, 1. marca Na intervencijo narodnega poslanca Ivana Prekorška in lekarnarja g. Posavca, članov celjskega občinskega sveta, je finančni minister včeraj potrdil proračun mestne občine celjske xa leta 1934. Proračun je že odposlan iz Beograda. Zavrnitev tendencioznih vesti Beograd, 1. marca. v. V zvezi z vestmi nekaterih listov, da namerava ministrstvo za šume in rude nabaviti drevesne sadike v inozemstvu, je minister g. Demeirovič laja vil vašemu dopisniku, da so tc vesti docela netočne. O kaki nabavi v inozemstvo ni niti govora, marveč gre za kredite, ki so bii uporabljeni za to, da se sadike v posameznih šumskih okrožjih presade iz drevesnic na teren ker bi sicer zastarele in postale neporabne. Smrt bivšega zagrebškega župana Zagreb, 1. marca č. Danes je umrl bivši zaslužni zagrebški župan arhitekt Ve-koslav Heinzl. Vremenska nanoved Zagrebška vremenska napoved za petek: Oblačno, zmerno hladno, ponekod padavi-— Dunajska vremenska napoved ca petek: Od časa do časa padavine, temperatura bo od zapada eem padala, iužno vrema. Naši kraji in Ifudfe ODHDD Hmn HUHIV dlK ItA KU. PO STATISTIKI O UZD V LETU V Celju ostane do nedelje odprta zanimiva razstava OUZD, ki vsebuje tudi zelo poučne statistične risbe kakor je pričujoča. Pri neprestanem ponavljanju potrebe po preosnovi socialnega skrbstva pri nas so podobne razstave koristna ustanova, ki kaže napredek delavskega zavarovanja. Namen razstave je, da razširi med javnostjo razumevanje za potrebe socialnega skrbstva in nudi gradivo za spreminjevalne predloge, ki naj bodo stvarni in učinkoviti. Statistično gradivo mora predočiti obiskovalcem razvoj članstva ter skrbstvene funkcije, predvsem pa ovreči neutemeljene trditve o pičli vrednosti dosedanjega dela. Vsi javni činitelji v Celju so razumeli važnost te razstave, zato naj isto razumevanje pokaže tudi širša javnost Celjanom in okoiičanom priporočamo ogled razstave. Strašna družinska tragedija Trbovlje, 1. marca. Vojni invaM Ferdinand Pavelšek in lena Jožefa sta živela mimo družinsko življenje. S skromno invalidnino, z dohodki male trafike in z rudarskim zaslužkom sta živela srečno življenje in cdgajala svoje štiri otroke v starosti 6 do 18 let To je trajalo vse dotlej, dokler se ni v njuno zakonsko življenje uriinil nekdo tretji, in to mlad fant, ki se nahaja sedaj pri vojakih in s katerim je začela 351etna žena ljubimkati. Ko je mož za to razmerje izvedel, so se začeli v družini prepiri, ki so se vedno bolj stopnjevali in prišlo je slednjič do tega, da se zakon sodrijsfco loči. V soboto je menda padla odločitev. Po tej ločitvi bi pripadla skrb za otroke možu, ženi bi moral pa baje mož izplačati še večji znesek. Do ostrejšega prepira je prišlo med obema zakoncema baš v tej točki. V sredo zvečer pa je prišlo do katastrofe. Žena je ležala že v postelji, ko je mož pregledoval neke zapiske. Žena je hotela videti kaj mož dela, vstala je iz postelje in stopila k možu. To je moža tako razburilo, da je stopil v sosednjo sobo, vzel britev in jo v razburjenosti zabodel ženi v vrat, nato pa še sebi pre« rezal vrat, nakar je še skočil iz drugega nadstropja skozi okno in obležal močno poškodovan. Žena je med tem izkrvavela. Obveščena je bila takoj žendarmerija, ki je odredila, da ostane truplo žene v stanovanju, dokler ne pride sodna komisija, močno poškodovanega moža pa so prepeljali v rudniško bolnico, kjer je izjvršiil primarij g. dr. Cizelj nujno operacijo in je še upanje, da bo okreval. Po lahkomiselnosti žene je uničeno srečno družinsko življenje. Prebivalstvo sočustvuje z nesrečnim možem, najbolj so pa vredni pomilovanja otroci, ki jih je materina nepremišljenost sipravila v največjo bedo. Petletka za narodno obrambno delo Ljubljana, 1. marca Družba sv. Cirila in Metoda poda sicer vsako leto na veliki skupščini in v svojem koledarju bilanco o svojem delovanju, vendar ta publikacija ne zadostuje za široko javnost, potreba je, da se o njenem delovanju piše v dnevne liste. Družbino delovanje je za naš narod, pa tudi za državne interese velepomembno, saj je vse usmerjeno v to, da se dvigne zlasti v obmejnih krajih nacionalna zavest, da se širi pro-sveta in uničijo oni kvarni vplivi naših ne-prijateljev, ki so nam stoletja zastruplje-vali naše ljudstvo in ga skoraj docela zasužnjili. V minilem letu je dala Družba za prosvetne in kulturne namene v ogroženih krajih skoro pol milijona dinarjev. Ni namen se s tem bahati, opozoriti hočemo le javnost, da dela Družba tiho, skromno brez kričanja, nesebično z vso ljubeznijo za vzgojo našega mladega roda, ki naj postane dober in plemenit Jugosloven, ki bo znal pravilno ceniti žrtev milijone padlih za narodno svobodo in — ljubiti svojo državo. Preveč je bil naš narod zasužnjen in otrovan z nemško miselnostjo; ostudili so mu bili tlačitelji celo materino govorico. Mladi rod mora postati samozavesten, ponosen, neupogljiv in duhovno usmerjen v slovansko miselnost. Družba bo zvesto in dosledno vršila svojo nalogo v ravnokar navedenem pravcu in bo v ta namen žrtvovala vse svoje duševne in materialne dobrine. samo da se osamosvoji naš narod tudi duhovno. Bodoči program Drružbe je zlasti pažnja in intenzivno delo za severno mejo. Stop-njema hoče pomagati, da se zlasti šolsko vprašanje čimprej ugodno reši. Delo je že pričela. Mnoge šole ob severni meji imajo zelo težaven položaj in službovanje uči-teljstva na teh mestih ni zavidanja vredno. So to večinoma hribovske šole. nekatere celo v višini nad 9C0 m, do malega v slabem stanju. Ljudstvo je sicer dobro, a revno. Dvema najpotrebnejšima šolama: na Strojni in pri Sv. Jerneju nad Muto, je nabavila Družba pred kratkim najnujnejše pohištvo in kuhinjsko opremo za upravitelja. CMD ima dalje v načrtu zidati šolo za šolski okoliš Gradišče. Kraj je nujno potreben šolskega poslopja. Revno ljudstvo ne bi zmoglo v doglednem času postaviti šole, zato hoče Družba priskočiti na pomoč. — Št. Lovrenc na Pohorju prosi pomoči za ustanovitev otroškega vrtca. V tem, po bivših naših tlači-teljih tako ponemčurjenem kraju, je nedvomno potreben otroški vrtec in Družba ga bo podprla. — V Gornji Radgoni pro- Da osvežite kri, pijte nekaj dni zapored zjutraj čašo naravne »Franz Jose-fove« grenčice. Od mnogih zdravnikov zapisana »Franz Josefova« voda uravnava delovanje črevesa, krepi želodec, izboljšuje kri, pomiri živce, povzroči, da se človek splošno dobro počuti in da ima jasno glavo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. KULTURNI PREGLED Hermann Wendel Danes se srečuje z Abrahamom odlični nemški publicist dr. Hermann Wendel. Iz-ši\ je iz vrst nemške socialna demokracije iri se je v trenutku, ki je bil najusodnejši za zbližam"? Slovanov in Nemcev, z vnemo posvetil mladi Jugoslaviji in njenemu _ pre-b valstvu. Ta duhoviti proučevalec Haineja (prini. njegova spisa »Heinrich Heine« in iHeinrich Heine jnd der Sozialismus«), socialistični teoretik (priin. njegovo študijo o Avgustu Beblu) se j3 seznanil z jugoslovanskimi pokrajinami in ljudmi med vojno. Pozneie ie na vprašanje, kaj ga ie tolikanj navdušilo za Jugoslavijo, šaljivo odvrnil: »Vino!« Ni pa ostalo samo pri simpatijah; s H. Wpnrilom smo dobili Jugoslovani naitjfne-Ijil^jš-^fra nemškega poznavalca našssa življenja in naših problemov. 2e 1. 1918. je izšla pri Fischeriu v Berlinu prva Wend-lova knjiga, ki obravnava med drigimi tudi jugoslovansko vprašanje, in sicer v duhu. kakor ga dotlej pri Nimcib nismo bili vajeni: »Šii d ost eu ropa iscfr ? Fragen«. V nadalj-nii knjigi >Aus und iiher Jugo6lavien< je zbral svoje feljtone in '♦mise iz naše zemlje ki so izšli v raznih n?mških listih med s^pt-mbrom 1918 in septembrom^ 1919. To n'r*> samo pričevanja o le>potab in zanimivostih Jugoslavije, marveč tudi o smislu in zgodovinski upravičenosti našega osvoboje-nia in zedinjenja. " Velikega pomena za poznanje J lgoelova-nov med Namoi, zlasti v demokratičnih krogih. je bila njegova knjiga >Aus dem stid-slavischen Risorgimento«. Tu so zbrani eseji o Dositeju Obradoviču. o Ljudevitu Gaju, o srbski Omladini, o Strossmayerju, o Sve-tozarju Markoviču in o Janezu Kreki. Vsak izmed teh literarnih medaljonov o glasnikih jugoslovanskega zedinjenja razodeva temeljito proučavanje virov in marsikateri Je pomenil v tej zvszi tudi za jugoslovanskega čitatelja prijetno novost. Značilno i«, da so si to knjigo zaradi boljšega spoznavanja novejše politične zgodovine Jugoslovanov preložili Čehi. Naj samo irimogreds omenimo Wend1ove živahne potopis? >Von Marburg bis Mona-etir«, >Von Belgrad bis Skutari« in >Kreuz •ind quer dureb den siidslaviechen Siiden«. Tudi v knjigi »Aus drei Kulturen« se ustavlja pri nekaterih jugoslovanskih kulturnih pojavih. V Beogradu j» izšel njegov spis »Habeburžani in jugoslovansko vprašanje«. Wendlovo na i večje in najpomembnejše delo o Jigoslovanih pa te zajetna knjiga >Der Kampf der Sudslaw*n um FreihMt und Einheit«. V nji fe Wendel orisal na podlagi podrobnega proučevanja virov, ki 60 sicer iz jezikovni razlogov dostopni le redko-katersmu Nemcu. stoMni boj Jugoslovanov za svobodo. Pokazal je na ozadje evropskih dogodkov zedinjevalne težnje, ki so se čedalje bolj pojavljale na slovanskem jusa tja sijo pomoči za ustanovitev otroškega vrtca. Nujna potreba je, da so prošnji ugodi. — Pa vse to je le kaplja v morje vseh težav in nadlog, ki jih opazujemo na prosvetnem in kulturnem torišču na severni meji. Poleg tega nas čaka skrb z vso težo in mizerijo: naše izseljensko vprašanje. Čas beži, ne smemo se muditi, treba je delati hitro in smotreno. Družba CM vidi vse te nedostatke, hoče pomagati, le žal, da nima v narodu one opore, ki jo pri svojem delu potrebuje. Družba ima sicer v narodu zaslombo, toda premalo na globoko in široko. Vsak zaveden Jugosloven bi moral biti njen član. Nobeno gospodarsko društvo bi ne smelo prezreti v svojih proračunih CMD. Vsake občine moralna dolžnost bi morala biti: staviti v proračun vsaj malo vsoto za naše delo, in vsi oni, ki se vesele svojega imetja, bi jim moral biti dar Družbi kot merilo zadovoljstva v srečni poziciji. Da bi vsi oni, ki to zmorejo brez vsake najmanjše škode, darovali Družbi svoj obolus, kako ogromno delo narodne obrambe, bi se lahko dovršilo v dobi petih let! Bila bi to naša narodna obrambna petletka, ki bi imela* nedogledne posledice za bodočnost naroda. Ne trkam več na rodoljub je, temveč na razum in voljo. SJ. Spominu velikega poznavalca m ljubitelja prirode Kranj, 1. marca Osmina poteka, odkar smo položili ▼ Kranju k večnemu počitku okrajnega gozdarja v pokoju g. Ferdinanda Ferjančiča. Pokojnik se je rodil 1856 v Idriji kot sin državnega gozdarja in se z veseljem oklenil lepega poklica svojega očeta. Služboval je nekaj časa v Idriji, prišel nato v zasebno službo na Koroško in stopil naposled v državno službo. Kot okrajni gozdar je služboval v Voloskem. v Klani, Postojni, najdalj r pa v Kamniku in v Kranju. Bil je nad vse vesten uradnik, ki se ni strašil ni-kakih naporov, postrežljiv in ljubeznjiv z vsakomur. Ni bil samo priznano dober strokovnjak, ampak tudi izreden poznavalec in ljubitelj prirode. Se v pokoju je kaj rad pohitel v svoje ljubljene gozdove, katerim je b"il posvetil svoje življenje. Bil je mož kremenitega značaja, ki svojega narodnega prepričanja ni zatajil pred nikomur, četudi je moral zato pretrpeti marsikatero krivico. V tem duhu je vzgojil tudi svoje otroke, katerim je bil vzorno skrben oče. Nam vsem pa je bil drag, odkrit prijatelj in svetovalec. Ohranimo ga v najlepšem spominu! 2413 ur smo lani poslušali ljubljanski radio Ljubljana. 1. marca. Tudi Radio-Ljubljana je opravil račune za leto 1933. Lani so znašali izplačani honorarji 829.294 Din. Za to vsoto je bilo izvajanih 40 vokalnih zborovih koncertov, bilo je 147 vokalnih solističnih nastopov, 66 vokalnih nastopov v duetu, tercetu ali kvartetu, 74 nastopov šaljivih samospevov in šlagerjev, 311 instrumentalnih koncertov radijskega orkestra, 24 koncertov godbe na pihala, 56 koncertov solistov na instrumente, 24 šramel-koncertov, 72 instrumentalnih koncertov v triu, kvartetu ali kvintetu, 39 nastopov harmonikarjev, 11 citraških koncertov, 170 klavirskih nastopov in spremljevanj, 36 dramskih predstav v studiu. 25 opernih in operetnih prenosov, 46 prenosov cerkvene glasbe, 69 koncertnih prenosov iz koncertnih dvoran, 58 prenosov iz inozemstva, 10 recitacij, 11 prenosov akademij, tedenske šolske ure, 152 jezikovnih predavanj, 3 šahovske ure. 61 otroških in dekliških ur, 62 telovadnih in športnih predavanj, 491 literarnih, znanstvenih, nacionalnih in poučnih predavanj, 72 verskih predavanj, 96 gospodarskih in gospodinjskih predavanj, 57 zabavnih predavanj. V urah izraženo: programa Je bilo v letu 1933 za 2413 ur. do končne zmaea 1. 1918. Ta skoraj osem sto strani obsegajoča knjiga že sama zagotavlja Hermannu Wendlu trajno mesto med historiografi j igoelovanskeca zedinjenja. Vidno priznanje za njo j1? dobil s častnim doktoratom beograjske univerze. Več ko petnajst let neumornega raziska-vanja im dela je W'?ndel posvetil Jugoslaviji in se ji 5e neprestano posveča (prim. zlasti nfigove stalne referate o erbskohrva-ških in slovenskih knjižnih novostih r »Pra-ger Presee«). V Frankfurtu ob M. 1« pred hitlerjevskim režimom vodil vNemško-jugoslovansko društvo«. Njegova obsežna delavnost in rebus jugoslavicis ga ni ovirala, da ne bi spisal tako izborna slike velike francoske revolucije, kakor je njegov »Dantonc Ta Alzačan, ki je zrasel v ozračju nemške in francoske kilture in ki govori in piše v obeh jezikih, jj pokazal tudi s knjigo »Franzosische Mensohen« podrobno poznanje francoek? kulturne in politične zgodovine. Zanimivo je obdelal v posebnem spisu Goethajev odnos do Jugoslovanov. Hermann Wendel živi sedaj kot emigrant v Parizu. Zgodilo se r?. da ie moral zapustiti deželo, iz katere je po 6. januarju 1929 ideološko kritiziral novo stanja v Jugoslaviji. V tem pogledu Wendel ni doeledal linij bližnjega političnega razvoja pri nas in v sveta. Danes se v Jugoslaviji zopet ustanavlja socialno - demokratska 6tranka. med tem ko 63 je matična dežela socialne demokracije. Nemčija, za nedogledno dobo po-greznila v protidemokratično diktaturo. Wendlovo ideološko - dogmatično stalile pa ne zmanjšuje vrednosti njecovega osta- DANES VELEOPERJETA Magda Schneider WiHy Forst NE POZNAM - A LJUBIM TE Režija: Geza Bolvarv — Glasba: Franz Grotha Predprodaja vstopnic od 11.—%13. — Predstave ob 4., 7.% in 9. H uri zvečer. Elitni kino Matica Telefon 21-24 Nov zvočni žurnal V gornji vsoti so vpoštevani tudi stroški za avtorske tantieme, honorarji za inozemske prenose itd. Znatni so še drugi stroški postaje, zlasti za tehnični obrat (samo poraba elektronk znaša letno skoraj 120.000 Din), električni tok, vzdrževanje pisarne, plače, telefonski vod za prenose, poštne pristojbine, socialne dajatve, propagando in ostalo. Finančni zaključek pre- teklega poslovnega leta je ugoden. N« sme se pa pozabiti, da je bivša Prosvetna zveza še v bilanci per 31. XII. 1932 izkazala izgubo prejšnjih let v iznosu 652.853 Din. Ta izguba je še izza časa prvih poslovnih let, ko je bilo število abonentov manjše. Po zabeležbah Prosvetne zveze dolguje radijska oddajna postaja še znatno vsoto preko 1,100.000 Din. Področje, kamor ne seže kriza Beograd, 1. marca Statistiki so nedavno, kakor je tudi »Jutro« poročalo, izračunali, da se izda na leto za kozmetične predmete in to v prvi vrsti za nego polti precej več kakor je znašal državni proračun predvojne Srbije. Izdatki za lepotičja se niso mnogo reducirali v letih, ko je zavladala splošna gospodarska kriza. Ravno tako se kriza malo pozna tudi pri izdatkih za svilo. O tem najboljše svedočijo naslednji statistični podatki: Leta 1927., ki se smatra za zaključek povojne prosperitete in za začetek krize, so izdale jugoslovenske žene za čisto svilo 145 milijonov, za polsvilo 71, za umetno svilo 38, torej za svilo sploh 254 milijonov dinarjev. V naslednjih letih se izdatki za svilo niso dosti izpremenili. V enem letu je šlo več denarja za polsvilo. v drugem spet za čisto svilo, potem za umetno svilo, svila pa je vendarle še v vseh letih beležila nenavadno visoke postavke, ki se nikakor ne morejo primerjati s postavkami izdatkov za raznovrstne najpotrebnejše predmete. Pri teh so bile v letih razlike za stotine, pri svili pa komaj za desetino. Od leta 1927. se je izdatek za čisto, naravno in umetno svilo znižal od 254 milijonov na 180 milijonov dinarjev. Kako važna potrebščina naših žena je svila, se vidi tudi iz tega, da uspeva pri nas pri izdelovanju svile 20 tovarn, od katerih sta 2 domači. Statistiki pa so se ukvarjali tudi z raznimi izdelki iz svile ter ugotovili, da predstavlja izdatek za svilene nogavice letno 20 milijonov dinarjev. Če se vzame povprečna vrednost dobrih svilenih nogavic 50 Din, se zdi iz tega, da porabijo Jugoslo-venke na leto 400.000 parov nogavic. Statistika je nadalje ugotovila, da so izdatki za svileno perilo večji, kakor izdatki za svilene obleke. Izdatki za svileno perilo znašajo okrog 30 milijonov na leto. — Te ugotovitve so statistiki zaključili z naslednjo primerjavo: Z" denar, ki je izdan za svilo in svilena oblačila, bi lahko vsako leto zgradili most. kakršen je sedaj dovršen v Zemunu, ali pa 400 km železniška proge. Šolska mladina rudarskim otrokom Trbovlje, 1. marca Zbirka za šolarke kuhinje, ki so jo pod vodstvom prosvetnega oddelka banske uprave izvedle vse naše osnovne in srednje šole med svojimi učenci, je zaključena. Nabrana vsota je narasla na 26.683.50 Din. Med drugimi so se oglasile s svojimi deleži tudi šole iz prav siromašnih krajev. Mirne duše lahko zapišemo, da je to najlepša in največja hvale vredna zbirka, kar jih je bilo v tem času bede prirejenih za gladujoče rudarje in njihove otroke. Iz novčičev, ki so jih darovali otroci, da bi gladujočim malim tovarišem in tovariši-cam pomagali v stiski, je zrasla velika vsota, za katero bodo kuhinje v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju izdale šolarčkom lahko okrog 13.340 toplih obedov. Dinar, ki ga človek daruje za bedne, je v resnici samo kapljica v morje. Tudi vsota 25.000 Din je zmerom še samo večja kaplja. Toda če bi si vsi tisti, ki bi lahko, pa doslej še niso dali svojega prispevka za pomožno akcijo rudarjem, vzeli za vzgled te neimenovane male darovalce, bi lahko kmalu vse morje bede odplavili jt črnih dolin. Razen te denarne zbirke, ki se razdeli na Trbovlje, Hrastnik in Zagorje po doslej običajnem ključu, je posebej za Trbovlje dospela v zadnjem času tudi manjša količina živil, obleke in obutve. Razen nekaterih radodarnih trgovcev moramo tudi tu s posebno hvaležnostjo omeniti darove, ki so jih spet nabrali in poslali šo-larčki in dijaki. Tako je podmladek Rdečega križa na dekliški vadnici državnega učiteljišča v Ljubljani poslal 39 kg živil (bele moke, fižola, riža, koruznega zdroba, testenin, sladkorja itd.), razen tega pa še 19 kosov otroškega perila in obleke, 7 pa- Proslava devetdesetletnice Jurčičevega rojstva Ivančna gorica, 1. marca. Kakor je bilo v >Jutru« že objavljeno, priredi prosvetni odsek Sokola v Ivančni gorici proslavo 901etnice Jurčičevega rojstva v nedeljo 4. t. m. Popoldne ob pol 15. bodo ob sodelovanju igralcev iz Muljave, Stične in Drage igrali Jurčičevega desetega brata« v najnovejši Delakovi priredbi Zanimivost te uprizoritve bo v tem, da bodo vsi govorili v muljavskem narečju, v katerem so govorile osebe Jurčičevega romana. S sodelovanjem domačinov bo uprizoritev pridobila na vrednosti, ker ti poznajo Jurčičevo ožjo domovino in kraje, kjer se je dejanje >Desetega brata« vršilo. Pred pričetkom igre bo izpregovoril o Jurčiču cand. phil. Vrt)ič Julij iz Stične. Proslava 901etnice Jurčičevega rojstva ima namen, vzbuditi med Dolenjci zanimanje za prvega slovenskega, romanopisca laca dela za Jugoslavijo. V njem so dobile naše pokrajine največjega nemškega poveli-čevalca svojih lepot in zanimivosti, naše kulturno življenje pa enega najboljših tolmačev m posredovalcev. —o. Mariborsko gledališko pismo Naposled tmo dobili dolgo obetano pre-miero Kalmanove operete »Vijolice z Montmartra« z zagrebško pevko in igralko, Mariborčanko ' gdč. Eriko D r u z o v i-č e v o ▼ naslovni vlogi. Premiera je bila v nedeljo zvečer pred menda docelo razprodanim gledališčem, dasi je bila izven abonmanov. Emerik Kalman, ki je nekaj časa po vojni operiral z moderno šlager-sko tehniko, se je v »Vijolici z Montmartra« vrnil k bolj klasični glasbi to celotni obdelavi in je dosegel, da je ta opereta res nekaj več kakor navadna opereta. Po marsičem se približuje operi, zlasti na nekaterih mestih. Pa tudi Julij Brammer ln Alfred Griinwald sta Imela kot libre-tista srečno roko. Tako smo dobili v tem delu v Mariboru zopet »veliko opereto«. Režiser g. VI. Skrbinš-ek in dirigent g. Herzog sta opravila ostalo ln zaslužita oba pohvalo. Tako dobro zrežiran ib tn glasbeno pripravljenih operet kakor je ta. smo imeli zlasti v zadnjem času malo. Ponekod Je Skrbinškova režija naravnost blesteča in če bi bila še inscenacija lahko razkošnejša, bi ae mogli postaviti tudi pred širšim avditorijem, kakor Je naš. Si- rov nogavic in 2 para otroških snežk. Z lepim prispevkom so se oglasili učenci deške šole v Kranju, ki »o zbrali 10 kosov platna, 19 kosov perila in obleke, 3 pare snežk, 1 par moških in 1 par otroških čevljev. 1 kovčeg in 12 zavitkov živil in potrebščin. Dijaki kočevske gimnazije so prispevali nekaj kosov perila in obleke, med drugim en otroški usnjen suknjič, g ccljske gimnazije pa so poslali eno otroško oblekco. Takšnale solidarnostna akcija med otroki nima samo koristi za tiste, ki jim je pomoč namenjena, temveč v enaki meri tudi za tiste, ki darujejo. Vzgajati mladino v socialnem duhu medsebojne podpore, buditi v nji čut in zavest, da je vsak človek v narodu in v družbi soodgovoren za bedo in nesrečo vsakega sočloveka, je ena glavnih zahtev sodobne vzgoje. Čast ln hvala šolam, ki so razumele, da jim je^ v teh časih naloženo tudi to poslanstvo. Nekaj več tega duha pa bi si želeli tudi po naših domovih. Kaj ne bi bilo prav, da bi mati in oče kdaj pa kdaj vprašala svojega otroka, ali se ne bi hotel odreči izpolnitvi kakšne svoje, morda povsem luksuzne želje in odstopiti svojega darila za dva, tri obede rudarskemu otroku, ki bi sicer ves dan ostal brez česa toplega v ustih? Na poziv skupnega pomožnega odbora, ki ga je objavilo »Jutro«, so se z darovi oglasili tudi nekateri naši izseljenci, ki jim gre prav tako najtoplejša zahvala. Slovensko društvo sv. Barbare iz Heerlerheide na Holandskem je poslalo 206.25 Din, Franc Dovjak iz Hettange Grandea v Franciji pa (po upravništvu »Domovine«) 32 Din. Krajevna organizacija JNS Zadravje (pošta Hoče) je prispevala 80 Din. Ti zneski bo stekajo v skladu skupnega pomožnega odbora v Trbovljah. ter biti obenem uvod v propagando, ki so jo pričeli domačini ta ljubitelji Jurčičevi v teh dneh. Ob lOOletnici Jurčičevega rojstva namerava namreč Dolenjska počastiti spomin svojega velikega moža na ta način, da mu postavi dostojen spomenik. — Prireditelji Jurčičeve proslave vabijo za nedeljo v Ivančno gorico vse Jurčičeve ljubitelje. 2 Din — Jurčičeva številka »ŽIVLJENJA IN SVETA44 Nad dva tedna v nezavesti Ptuj, 1. marca Pred dnevi smo poročali, da je v pustnih dnevih postal žrtev pretepa pri Mar-kovcih Vršič Franc iz Bukovcev. Poškodovanca, ki ima trikrat počeno lobanjo, so prepeljali v bolnišnico. Od tistega časa je preteklo že 15 dni, a nesrečnik se še ni prebudil iz nezavesti. Zdravniki kljub temu upajo, da bo ostal pri življenju, toda s kakšnimi posledicami, je težko ugibati. cer je pa bil pri nedeljski premieri nekoliko le razžirjen, kajti v gledališču smo videli nekaj Nemcev, ki jih sicer ne vidimo. Središče predstave in uspeha Je bila seveda naša gootinja gdč. Druzovičeva kot Vijolica. Dasi je Mariborčanka, smo jo videli in slišali tokrat prvič in reči moramo, da je popolnoma opravičila svoj sloves. Gospodična ni samo pevka z močnim, lepo donečten ter izredno kultiviranim glasom, temveč tudi temperamentna in naravno nadarjena igralka. Kot Vijolica je dosegla blesteč uspeh, kar je pokazal tudi obilni aplavz. Tekst je govorila v slovenščini, pela pa Je v srbohrvaščini. Drugi višek večera je ustvarila gdč. Udovičeva kot Ni-non. Pela in igrala je s polnim razpolo-žemjem. Poleg obeh glavnih pevk in igralk se je izvrstno uveljavil naš prvi tenorist g. Sancin kot slikar Raoul Delacroiz in moramo šteti to vlogo med njegove boljše, celo najboljše. Dobro sta se uveljavila kot pevca in igralca g. Medven (glasbenik Hervč) in g. Gorinšek (pesnik Murger). Izvrsten je bil kot komik g. Pavel Kovič (eksekutor Pi-skaček), a igralsko posrečene like so ustvarili tudi gg. VI. Skrbinšek kot imipo-zantni Parlgi, Crnobori kot izvrstai baron Rotschlld, Furijan kot dosledni Blu-m6. Grom kot minister general de Fra-scatti, Blaž kot prvi kavallr tn insplcient Frapeau ln Harastovič kot sluga Mauri-ce. Ostale moške \Ioge so bile razdeljene (in rešene skladno s celoto) med gg. Ras-bergerja (ravnatelj gledališča), Nakrsta TRADICIONALNI ZABAVNI VEČER konservatoristov, jutri zvečer v kazfaski dvorani« domače vesti Ali vera tako uči? V Prekmurju izhaja politični tednik »Novine«. »Novine« se — kakor mnogi drugi slični Ii»tl v Sloveniji — postavljajo za »branitelja vere« in so veljale do 6. januarja 1929 za glasilo klerikalne stranke v Prekmurju. Svoje »meri tudi po tem dnevu niso bistveno spremenile. V ©ni svojih zadnjih številk »o »Novi-ne« pod naslovom »Zbirajo se socialni demokrati« objavile naslednje poročilo; »Naše notrašnje ministerstvo je odobrilo stranko socialnih demokratov. Tej so »e zdaj začeli gibati i spravlati pristaše v svoj tabor. To je svetovna stranka, velika sovražnica vere, ki je vpeljala po čelom sveti razredne boje med narod i iz štere je zraseo komunizem v Rusiji, na Madžarskem i po čelom sveti. Ta stranka .je dovoljena i lovi zdaj liidi v svoje mreže. Leta 1929 so meli socialni demokrat je ednoga poslanca, Petejana, sabola (krojača) iz "Maribora. Zdaj se tudi v Maribori najbole organizirajo, gde ščejo izdati dnevnik pod imenom »Delavska politika«. V Slovenski krajini, kak se nam poroča, dela na organizaciji socialne demokratske stranke g. Horvat Izidor iz žižkov, zdaj vučiteo (učitelj) v D. Lendavi, če je istina.« Na videz je notica zelo nedolžna. A Samo na videz, v resnici pa je grda lumpa-rlja. »Vučiteo« Horvat Izidor je po v*em Prekmurju znan nacionalist in tajnik sre-ske organizacije JNS za dolnjelendav-ski srez. »Novinam« je to Seveda dobro znano, Saj so ga ravno zaradi njegovega odločnega nacionalnega mišlienja in dela že ponovno napadle. A to j;h ne moti, da ne bi ga zdaj čez noč naredile za marksističnega Internacionalen. Ni jim morda niti toliko za to, da bi škodovale niemu, kakor za to, da bi ga ovirale pri njegovem požrtvovalnem in uSn^šnetn dehi za nacionalno Idejo in za JNS. Računajoč na nevednost in nerazsodnost svoiih Čitateljev, so jih hotele nahu jskati tako-le: Socialna demokracija je sovražnica vere. Ta nova stranka hoče tedaj ljudstvu »vero vzeti« in za to stranko dela v Prekmurju »vučiteo« Izidor Horvat, zato se ogibajte učit-elia in njegove stranke! Mislimo, da je nepotreben vsak komentar. ♦ Pilotska šola »Aerokluba«. Aeroklub »Naša krila« v Ljubljani bi letos otvoril pilotsko šolo, in sicer za dijake, ki imajo pri služenju v kadru pravico do dijaškega roka (to je za dijake s srednjo šolo odnos-no tej enakovredno šolo ali s fakultetno izobrazbo) in ki bodo v letu 1935. služili avijacijo v vojski, brezplačno, za ostale učence in učenke na proti nizki šolnini. Interesenti in interesentke naj se javijo do 10. t. m. in zahtevajo razpis s pogoji In prijavni formular v tajništvu Aeroklu-ba. Gradišče 7-1 v Ljubljani. ♦ Ustanovitev Jadranske straže za št. Vld-Grobelno. Na pol^udo agilnega poverjenika g. Perdije-Mušina Jurija se je vršil nedavno pri leni udeležbi ustanovni občni zbor krajevne organizacije J S za št. Vid-Grobelno Organiziranih je že 60 članov. Zbor je otvoril g. Perdija in nam začrtal pomen Jadranske straže. Navzoča sta bila tudi tajnik oblastnega odbora iz Maribora g. Pire in sreski načelnik g. dr. Maraš, ki sta z nagovoroma vnomala zbrvrovalce za naš lepi Jadran. V odbor so bili izvoljeni: predsednik Bevc Franc, podpredsednik Le-nasi Jurij, tajnik in delesrat oblastne skun-ščine Perdija-Mušin Jurij, blaeainik Mihelj Josip; odborniki: Kolenc Leopold. Marte-lančeva Dora in Metličer Valentin. Nadzorni o^bor sestavljajo Lekan Alojzij, Pogačnik Franjo, Sluga Janez, Lednik Ivan in Narat Anton. Da boste nomirienl. da ne prinesete domov nikakih infekcijskih lic, vzemite, preden zapustite svoio nns'ovnico, redno okusne ANACOT-PASTILE. ♦ Zdravniška zbornica za dravsko banovino bo imela redni občni zbor 11. t. m. ob tričetrt na 10. v veliki dvorani OUZD v Ljublanij, Miklošičeva cesta. Na dnevnem redu bodo poleg poročil od.bora tudi volitve. ♦ Iz ZKD. Sokol Vič priredi 3. t. m. ob 20. predavanje v Sokolskem domu. Predaval bo predavatelj ZKD g. dr. Brežnik o New Yorku. Predavanje bodo spremljale lepe slike. — Sokolsko društvo Ponoviče-Sava priredi 4. t. m. ob 8.30 predavanje. Predaval bo predavatelj ZKD g. prof. Ste-pišnik o temi; Kmet v boju za obstanek. ♦ Praktičen izum brivskega mojstra. V Borovnici so pričeli nositi športniki, soort-nlce in otroci posebne vrste nogavice, ki Jih je Izumil g. Štefan Kovačec, brivski mojster v Borovnici. — Nogavice so izdelane tako praktično, da ne bo športnikom, lovcem in smučarjem uhajal prah, pesek, sneg in drugo v čevlje, kar je povzročalo vsem velike neprijetnosti. G. Kovačec ima iznajdbo že patentirano in je že pričel z izdelovanjem. ♦ Prepovedane knjige. Z odlokom notranjega ministra je prepovedano v naši državi uvažanje in širjenje knjige »Nativs Return« (Vrnitev domorodcev), ki je izšla v Severni Ameriki in jo je napisal Louis Adamič. Prav tako je prepovedano uvažanje in širjenje koledarja Helden-Gedacht-nis-Kalencier 1934«, ki je izšel na Dunaju. ♦ Smrt uglednega političnega delavca. Po dolgi in mučni bolezni je v Tržiču končal življenjsko pot gospod Karel M e g 1 i č. Pokojnik je bil pred vojno zvest in delaven pristaš narodno napredne stranke in zelo znan v našem narodnem, političnem in gospodarskem življenju, zlasti v Ljubljani in po Gorenjskem. Kot član ljubljanskega občinskega sveta v dobi Hribarjevega žu-panovanja in kot odbornik raznih denarnih zavodov je dajal pobudo za marsikatero gospodarsko ustanovo. Podpiral je obrambna narodna in dobrodelna društva ter izkazoval tihe dobrote potrebnim dijakom in umetnikom. Doma je bil iz Tržiča, kjer se je rodil 1875. Preden je zbolel, je bil ravnatelj posojilnice v Kranju. Budi mu lahka domača zemlja! ♦ Palestina in Egipt, Nujno je že, da prijavite svojo udeležbo, ker ni izključeno, da bi tudi za to potovanje vzelo inozemstvo »Kraljico Marijo« v najem, kakor se je dogodilo s 1. in 3. vožnjo letošnjega programa. Skupina Jadranske straže polagoma raste. Kabin je že precej rezerviranih iz inozemstva, pa je treba, da se čimpreje javite pri izletnem odseku JS, Tyrševa cesta la-IV. v Ljubljani. Zahtevajte prospekte. Danes SZ0KE SZAKALL v veselem filmu žene brez imena ZVOČNI KINO IDEAL Predstave ob 4., 7. in 9.^4 uri zvečer Cene 4.—, 6.— in 8.— Din ♦ Nevarna breziposelnika. Iz Šoštanja nam pišejo: V bolj samotno gostilno g. Josipa Mešiča, po domače Zorka, v Skornem pri Šoštanju sta prišla v torek okoli poldneva brezposelna delavca S. M. in P., prvi pristojen v Novo cerkev, drugi pa iz okolice štor pri Celju. Oba sta od služkinje šiloma zahtevala toplo kosilo. Ker pa tega ni bilo več, jima je ponudila kruha. Ko sta prišla v sobo, jima je tudi gostilničarka ponudila kruha, kar pa jima ni bilo Po volji. Medtem je stopil v sobo gostilničar sam ter je resneje rekel: »Ako kruha nočeta pa nič, ker drugega nimam«. Na te besede je S. M. napadel g. Mešiča. Tolkel ga je s pestjo po obrazu In praskal. Nato sta oba nepridiprava hotela zbežati, toda na pomoč poklicanim domačim delavcem se je posrečilo na begu prijeti S. M., ga zvezati in odvesti na orožniško postajo v Šoštanj, odkoder So ga izročili sreskemu sodišču. P., ki je izgubil na begu čepico in delavsko knjižico, je pobegnil in ga orož-ništvo še ni izsledilo. ♦ Odvetnik In zaščita kmetov. Pred okrožnim sodiščem v Velikem Bečkereku Je rešena zanimiva zadeva odvetnika dr. Milovana Dimitirijeviča, ki se je posluževal zaščite zadolženih kmetov. Dr Dimitrije-vič je kupil zemljišče s pristavo ter se zadolžil v dveh bankah. Dunavska banka je na zemljišče vkmjižila preko 200.000 Din, Potem pa je dobila od odvetnika pismo, da se on bavl z gospodarstvom ter da se zaradi tega smatra za kmeta, ki Je po zakonu zaščiten. Dr. Dimitrijevič je prosil tudi mestno občino, naj mu izda potrdilo, da se bavi v glavnem s poljedelstvom. Banki je obljubil, da bo dolg odplačal v 12 letih, kakor je to predvideno v zakonu o zaščiti kmetov. Banka s tem ni bila zadovoljna in se je obrnila naravnost na pravosodno ministrstvo, ki pa je zadevo odstopilo sodišču, da bi odločilo, če se odvet-nih lahko smatra za poljedelca. Okrcano sodišče je sedaj odločilo, da ima odvetnik pravico do kmečke zaščite, kar se tiče njegovega posestva, obsodilo pa ga je na globo od 5000 Dim, ker je pred oblastjo zatrjeval, da je njegova odvetniška pisarna popolnoma pasivna. ♦ Nepoštena davčna uradnika. Okrožno sodišče v Nišu vodi .preiskavo proti bivšemu šefu davčne uprave v Kuršumliji, Urošu Miličeviču, ki je oškodoval državo za preko 300.000 Din. V Kruševac pa so privedli v zapore blagajnika davčne uprave lz Brusa, Branka Jovanoviča, ki lina tudi na vesti večjo poneverbo. Oba nepoštena davčna uradnika sta raznim davkoplačevalcem za denar izdajala tudi la&ne pobotnice o plačanih davkih ♦ Zakovana cerkev V vasi R&tajih pri Aleksandrovcu so si vaščani sami zgradili cerkvioo, ki je stala okrog 300.000 Din. Odbor, ki je vodil gradbeno akcijo, pa Je ostal podjetniku še dolžan 20.000 Din. Podjetnik ne zaupa vaščanom, da bi mu v kratkem plačali dolžni znesek, in je zaradi tega cerkvena vrata zakoval tako, da se v novi cerkvici ne more vršiti služba božja. Nobena prošnja ne pomaga in cerkvica bo ostala zakovana, dokler vaščani ne plačajo stroškov do zadnjega dinarja. ♦ Sleparija s pobožnimi knjigami. Beograjsko sodišče vodi preiskavo proti bivšemu parohu Hranislavu Tomiču, ki je izdajal neke pobožne knjige pod imenom tvrd-ke »Institut za versko narodno literaturo«. Ves ta institut je predstavljal Tomič sam in da bi dobil več naročnikov za svoje pobožne knjige, si je izmislil razne sleparske trike. Na platnicah svojih brošur je tiskal priporočila najvišjih cerkvenih oblasti, Izdal pa je tudi proglas, da institut za versko literaturo naročnike zavaruje za primere smrtnih nesreč in da jim po nizkih obrestih izdaja tudi posojila. Na ta način je prodal mnogo knjig, naročniki pa seveda niso dobili posojil, dasi so mu plačevali tudi večje zneske na račun raznih stroškov. Nadalje je osleparil tudi nekaj bogatejših trgovcev ln je tako n. pr. v prodajalni Bat'e v Beogradu enkrat naročil 60 parov čevljev za neko sirotišče, v prodajalni Ti-var oblek pa celo kolekcijo za neko semenišče. Register raznovrstnih sleparij bo morala še izpopolniti preiskava. HARMONIČNI TROZVOK vsega dobrega e-o tri idealaa »a m-go le-pote: dovršeno Kago liiijino mlečno nri o »Para« t-teue-« in nezamenljiva liliji na mlečJia krema »Paractieua« in «d!:dni puder »Liane« 1'araceieue. Njihova delovanje vam bo nudilo izredno zfldovoljfctv-o, treba je farno, da -vedno zahtevat« izrecno »Farace eus« ezdeike. ♦ Preiskava o sleparijah v zagrebški mestni davkariji, o kateri je »Jutro« že poročalo, še ni končana. Zaprti uradniki, ki so, kakor znano, izdajali meščanom lažna potrdila o plačanih davkih, so imeli široko razpredeno svoje sleparsko poslovanje. Pri sleparijah so bili udeleženi go-toov tudi nekateri uradniki, katerim se doslej še ni moglo ničesar dokazati. Kakšno mnenje ima občinska uprava o aferi sploh in o uradnikih svojega davčnega urada še iposebej, se najboljše vidi lz tega, da so sedaj vsi uradniki dobili vprašalno polo, v kateri morajo do določenega dne navesti svoje premoženjsko stanje ter razložiti, kako so si pridobili svojo pokretno in nepokretno imovino. ♦ Zlorabe bivšega policijskega kapetana Prodanoviča, ki se že več dni obravnavajo pred subotiškim sodiščem, vzbujajo vedno večje zanimanje občinstva. Poleg deliktov, ki so navedeni v obširni obtožnici, prihajajo na dan kar po naključju vedno novi in med njimi nekateri tudi zelo zanimivi. Tako n. pr. je pripovedoval upokojeni redar Cajkaš, kako je nekega dne, ko je vršil službo na mestnem trgu, opazil, da branjevke med seboj zbirajo prispevke po 10 Din in še več. Ena od njih je pobirala denar in ko so se nekatere branile plačati, je nastal na trgu prepir, pri katerem je redar posredoval ter ugotovil na svoje veliko začudenje, da se denar .pobira za policijskega kapetana in za njegovega pomočnika. Ob drugi priliki pa je priča opazil, kako so neki trgovci na trgu v isti namen zbirali še večje denarne zneske, ki jih je potem neki redar izročil policijskemu uradniku Kolarju. Ta bivši policijski uradnik, ki je obtožen s Prodanovičem vred, se je nad pričo silno razsrdil ter začel vpiti, da je blazen in da je bil že v blaznici. Priča je seveda takoj vložil tožbo in tako se pripravljajo nove senzacije v procesu. ♦ Smrtna obsodba morilca Mihajla Mar-koviča je potrjena. Kasacijsko sodišče je potrdilo smrtno obsodbo, ki jo je lani 27. decembra izreklo beograjsko okrožno sodišče nad bivšim bančnim direktorjem Mi-hajlom Markovičem, ki je s svojim pajdašem Miljkovičem lani 1. maja umoril in oropal beograjskega trgovca Djordja Stan-koviča, ko ga je pod pretvezo neke nujne kupčije izvabil v svojo pisarno. Takoj po razglasitvi smrtne obsodbe je Markovič javil priziv. Kasacijsko sodišče je sedaj v polni meri potrdilo razsodbo sodišča in njene razloge. Vsi spisi so od kasacijske-ga sodišča že predloženi pravosodnemu ministru, kjer bo padla odločitev, ali bo nad Markovičem izvršena smrtna obsodba ali ne. Po obsodbi je Markovič v ječi igral duševnega bolnika, pozneje, fco so ga preiskali zdravniki in ugotovili, da ni bolan, pa si je skušal vzeti življenje, kar so pazniki takoj preprečili. ♦ Vsak odvetnik In sodnik nujno potrebuje strokovno knjigo: čeme, Kontokoren-ti. Dobi se v vseh knjigarnah ali pri založništvu: Trgovski učni zavod, Ljubljana. Pražakova 8-II. ♦ Obledele oMeke barva v različnih barvah In plisira tovarna JOS. REICH. 2 Din — Jurčičeva številka »ŽIVLJENJA IN SVETA" Sredstev asa Iztrebljenje je mnogo. Zanesljivo, milo in normalno lzpraz-njenje omogočajo ARTIN - dra-žeje. V sebina Škatlice po ».— Din zadostuje za 4 do 6-krat. Dobiva se v vseb lekarnah. Odobreno o4 mo. »oe politike 10 narodnega tdrarja. S. Br. 22 MS. od 12. decembra 1933. Iz Ljubljane u— Današnji koncert Glasbene Matice ljubljanske je preložen zaradi obolelosti solista g. Roberta Primožiča. — Vstopnice ostanejo v veljavi. Koncert bo v ponedeljek 5. t m. ob 20. uri. u— Na prireditvi mestne občine za bedne bodo nastopili odlični umetniki. Kako zelo ceni tujina ravnatelja g. Julija Betetta, nam dokazuje ena številnih ugodnih nemških kritik. V »Munchener Sonntangs-An-zeigerju« pravi glasbeni kriti, da Je treba nanj posebno paziti, da ga Nemčija ne Izgubi. Na dobrodelni prireditvi, kjer bo izvajal dva samospeva dunajskega Čeha Pro-ska »Poletni večer« in »Vera v pomlad«, 'bomo imeli priliko slišati njegov priznani glas. Poleg njega nastopi tudi sloveči tenorist g. dr. Maks Adrian, o katerem pravi kritika, da je pevec, ki ga mehka opojnost glasu približuje značaju italijanskih pevcev. Ga. Bernot-Golobova Je tako znana, da bo gotovo vsa javnost z največjim užitkom sledila njenim izvajanjem. Nadaljnje zabavne točke nam dajejo po svoji zasedbi garancijo, da se bomo izvrstno zabavali. Pridite v čim večjem številu ln podprite stremljenje mestne občine, ki hoče pomagati bednim. u— Marija Vera. odlična članica naSe drame si je za svoj 251etni jubilej umetniškega dela izbrala dr. Tavčarjevo »VIsoško kroniko«, v kateri igra vlogo Pasaverice. Samo še danes Siegfried Arno v veseli komediji NA ŽENITO V AN J -SKEM POTOVANJU ZVOČNI KINO DVOR Predstave ob 4., 7. in 9. nri zvečer Cene 2.—, 4.—, 6.— in 8.— Din Delo je razdeljeno v 12 slik, ki so popolnoma na novo opremljene po originalnih motivih iz Poljanske doline. Odmori so po 7. 8. in 10 sliki. Sodeluje ves dramski ansambel. Plesne in glasbene točke je kom-poniral prof. Tome. Prosimo cenj. občinstvo, da dvigne pri dnevni blagajni rezervirane vstopnice za to predstavo, ki bo jutri, najpozneje do danes oVeozna jugoslovansko literaturo, in >brr*lno kdo v Jugoslaviji bolgarsko? Debela stena je postavljena med tema bratskima narodoma. in šele pred kratkim se je začela razgibavanja duhov v obeh državah in se k?žr> močna želja po spoznavanju. Jugoslovanska literatura stoji na zavidni višini. Vanjo se stekaio stvari t Miška prizn devanja iz več središč. Velika Jugoslavija ima mnogo pesnikov in pripovednikov, ki ustvarjajo dela. bogata in raznobarvna po sižejih. tehniki in jm^tnišk^m zanosu. Poezija vseh jugoslovanskih p?snic ie subjektivneoa značaia. Omovnf motiv je liubezen. Pesnice pojo o svoii ljubezni, razočaranju. hrepenenju in trolieniu Dnevnik osebnih doživljanj ;n razpoloženi. Taka jp vobče tudi svetovna lirika. V njihovih pesmih se pa oglaša tudi materinska Ijube- J zen _ ljubezen do otroka m ljjbezen v šinem Domenu. ljubezen do bližnjega, do r'.~v<..«kega trpljenja. Prav tako se tudi De sini. iz kalerib veje mistično razpoloženje Socredno z liričnimi izlivi gredo tudi stremlienja po izrazu o globljem pronicanju v stvari. Pot zija Zdenke Markovičeve s? v.' lno poglabita v vse. kar nas obdaja; opa-zovania in presoiania Izidore Sekuličeve so nrt^poiena s filozofskim duhom in mislimi. Umevno je. da so tudi pesnice, n. pr. v Sa rajevu, katerih pesmi imajo socialne motive. a ženska poezija je vendar predvsem poezija osebnih doživlianj in izpovedi. Bel?tristika ima v glavnem nacionalni karakter. Predmet romanov in povesti je vzet iz resničnega življenja, in tj m>ramo iskati, kar je značilno za Srba, njegovo bit nost in značaj. Nacionalne črte imaio tudi romani ljubljanskih pisateljic, a Čisto kmečko življenje — nravi in jezik — povesti Mare Djordj^vič - Malaeurske... Vobče opazimo v delih pisateljic stremljenje, da bi čim močnei? zajple v sodo-bno življpnjo in ga podale s sredstvi modernega umetniškega upodabljanja v jeziku in stiluc... ★ Tako so bolgarske kniižpvnice prvič predstavile javnosti naš* žensko pero. Pri tem delu jih i* v nrvi vrsti vodila žplia no med seboinem zbliževanju, ne na namen, da b' nodale zaokroženo fn karakteristično sliko o delu naših nisatpljic. Za tak pregled n;so imele nj virov np č?sn. np dovoljn^ga poznanja jp?.ika (zlasti slovpnskega). Saj datira naše medsebojno poznavanje šele od u— Vstopnice z« nedeljski večerni koncert pevskega druitva »Ljubljanskega Zvona« na Viču so naprodaj v tamošnjem Sokolskem domu, kjer se bo koncert vršil, in ▼ trgovini g. Jeločnika. Besedilo skladb na razpolago. Vičani! Napolnite dvorano, da boste poslušali priljubljene pesmi primorskih skladateljev Hajdriha, Kocjandiča. Lebana in Volariča. Nastopijo mo&ki, ženski in mešani zbor »Ljubljanskega Zvona« pod vodstvom svojega pevovodje Zorka Prelovca. Pri klavirju bo sodeloval dirigent »Sloge« g. Heri Svetel. u— Film ZKD »Champ« je gotovo največje A..msko delo, kar jih je ZKD predvajala v zadnjem času. V tem delu nastopi znani karakterni igralec Wallace Beery in najmlajši filmski zvezdnik Jakie Cooper. ki je po svoji okretnosti in ljubkosti še boljši, kakor je bil pred leti Jackie Coogan Film je prav pripraven, da si ga ogledajo tudi otroci. Saj bodo v njem videli svojega vrstnika, kako zna Igrati ln kako ljubek je pred filmsko kamero. Predstava bo danes ob 14.15. u— »Ne poznam — a ljubim Te« Je prav gotovo najelegantnejša ln najveselejša opereta, kar smo jih videli v zadnjem času Magda Schneider in Willy Forst sta kakor nalašč za to delo. Bolvary in komponist Franc Grotha sta zopet ipokazala, česa vsega sta zmožna. Film je med našo publiko vzbudil mnogo zanimanja. V najkrajšem času bomo imeli priliko občudovati gigantsko delo »SOS — ledena gora«. FiLc; je bil ustvarjen na Gčnlandijl. V filmu ns-stopajo Sepp Rist, znana smučarka Leni Riefenstahl ter znani polarni letalec Udet. u— Na 6. zabavnem večeru Združenja ljubljanskih konservatoristov se bo izvajal naslednji iprogram: 1. W. A. Mozart: Seke-tet vaških muzikantov. 2. P. Cornellus: Smrt izdajalca (Tragični tercet). 3. E. Gra-nados: Španski ples. 4. D. žebre: Timpano-fonija. 5. Eliseo Grenet-Adamlč: Rumbe. 3. in 5. točko bo Izvajala gdč. L. Wissla-kova, ostale pa gojenci konservatorijt. Program je zelo dobro naštudiran ln poslušalce l-zvrstno zabaval. Vstop proti vabilu, ki se dobi v drž. konservatorijn v Vegovi ulici, soba št. 1. u— Okrajna organizacija JNS ra Krafco. vo In Trnovo priredi v soboto 8. t. m. ob 20. v gostilni pri Sokliču v Trnovem prijateljski večer za članstvo. Odbor poziva članstvo, da se udeleži tega večera, ki ima namen poglobiti prijateljske stike med čls-nl, čim številneje. u— Šentjakobsko pevsko društvo priredi v soboto 3. t. m. ob 20. v restavraciji Kavčič na Prulah svoj 3. družabni večer, na katerega vabi ustanovnike, podporno člane, ter vse druge prijatelje društva ln lepe pesmi. Vstop prost! u— Ustanovni občni zbor podružnice Društva jugoslovenskih obrtnikov v Spodnji šlškl bo v nedeljo 4. t. m. ob pol £. v stari šoli poleg mitnice z običajnim dnev -ntm redom. Dostop bodo imeli le obrtnll t mojstri, mojstrice ln vabljeni. Vabila s; morajo prinesti s seboj. Pridite! u— Zveza akademsko izobraženih žen Ima svoj redni občni zbor v nedeljo 4. t, m. ob 10. dopoldne v posebni sobi Emonsku kleti. Dnevni red: Poročila, redukcije žen, slučajnosti. Važno, vabljene tudi nečlari-ce! u— Podmladek J S na mestni že«n»ki realni gimnaziji opozarja na svojo akademijo, ki bo 4. t. m. ob pol 18. v dvorani Trgovskega doma. u— Selitev pošte v šlški. Pošta LJubljana 7, se preseli v soboto 3. t. m. v Zupančičevo hišo na Celovški cesti 81. Ta dan pošta za stranke ne b» poslovala, izvršila pa bo jutranjo dostavo. u— Podporno društvo za gluhonemo mls-dino mora zaradi mnogih članov, ki bi fce radi udeležili koncerta Glasbene Matic* , preložiti občni zbor nepreklicno na nedeljo 4. t. m. dopoldne ob pol 11. Dnevni rei ostane neizpremenjen. u— Rentnini zavezane osebe opozarja mestno načelstvo v Ljubljani na razglas davčne uprave za mesto, da vložijo prijave najkasneje do 31. t. m. pri davčni upravi za mesto, Vodnikov trg 5. Tiskovine se dobijo v Jugoslovanski knjigarni. Več je ra'^ vidno iz razglasa, ki je nabit na mestu i deski. u— RarnI požkodovancl. 16 letni dijaii Srečko Smrekar z Dolenjske ceste 23. j* padel pri telovadbi na Prulah in si zlomil desnico. Iz Gradca pri Litiji so pripeljali v bolnišnico sinčka delavca Josipa Dolin-ška, ki je doma iztaknil steklenico raztopine lužnega kamna. Ko je nagnil steklenico, si je hudo opekel ustnice in bradu. V Stari Loki si je včeraj prerezal pri žaganju lesa desno dlan delavec Alojzij D<>-linar, ki je tudi moral iskati pomoči v bcl-nici. »Iz Gornje Slivnice na Dolenjskem so pripeljali 3 letnega sinčka posestnika Miloša Zupančiča, ki je vtaknil desnico v sla-moreznico. u— Na sobotnem valčkovem večeru Sokola I. na Taboru 3. t. m. seveda tudi ro bo manjkalo odlikovanj ter bodo odlikovani najpridnejši in najvztrajnejši plesalci a kotiljonl stare zaveze, dočim se bodo morali stari fantje mladih src prikupiti dekle-tom z nageljčki že pred polnočjo. u— Drevi nadaljevalni plesni tečaj Jer-kove plesne šole v Kazini. Posebne plesno ure vsak dan. Sezona se zaključi 17. t. m. jsseni. Slika, ki si jo človek sestavi na pol-Lagi prvih bežnih osebnih stikov, informacij. posodo rov in publikacij, ki uij pride 3 v roko, ne more dojeti tiste bistvenosti ia značilnosti, ki jo more dati le sistematično in kritično proučavanje. S tega vidika moramo presojati to posvetitev bolgarskih književnic naši ženski literaturi, opravičiti nekatere netočnosti in iim izreči odkrit >-srčno zahvalo za la prvi korak k medsebojnemu zbliževanju. Pavla Hočevarjev*. 25!etnica Narodne opere v Sofiji. 2e nekaj mesecev pripravlja Narodna opera proslavo 251etnici svojega obstoja- Ustanovili so komitete in podkomitete. komisije in nodkomisije, in javnost ie bila trdno prepričana. da bo slavje že prav kmalu. Minulo dni pa je izuvil gledalski upravnik gosp. Tihov. da 6e bo v proslavo 251'^nice uprizorila namesto »Hjgenotov«. (ki so jih pripravljali že nekaj mesecev), opera »Loheti-grin«. To pa nomeni. da se mora proslava odgoditi zope* za več mps^cev. Vse kaže. da stoje za odlnšanjem jubilejne slavnosU drugi razlogi. (Tm). Simfonična elasba v Sofiji. Sredi decembra 1929 ie Saša Pooov snrožil misel da bi se ustanovil v bolgarski prestolnici Akademski simfonični ork^ter. To idejo fe počasi tudi uresničil, vendar ip bila prva re-o°ticija šele v drugi polovici februarja 1929. a 4. marca istega leta se je vršil v Oficirskem domu prvi simfonični koncert pod vodstvom Saše Popova. S3daj ie ta or- o— Nov udor zldcvja na iancah. Grajske ftance »o s otroškega igrišča zavarovane z leseno ograjo in ne more blizu zidov-ja nihče, razen otrok, ki pač preplezajo vsako ograjo, ne da bi se prav zavedali preteCe nevarnosti. Včeraj se je na jugovzhodni strani Sanc, nad Regalijevem gajem. zopet udrlo zidovje In sicer kar iz srede. kakor prvič. Zidovje, ki Je bilo postavljeno Šele pred dobrimi 3 leti, je zgrajeno res prav slabo in bodo popravila stala mestno občino kar lepe denarce. u— Policija preganja vlomilce. V Ljubljani se Je vgnezdila že pred tedni dobro organizirana družba tatov in vlomilcev. Prav po zmožnosti so si razdelili vloge in vlamljajo eni v trgovine in pisarne, drugi pa na podstrešja in stanovanja. Policija je ugotovila, da so skrivali tatovi ukradeno blago v raznih stanovanjih v predmestjih ter Je Izvršila več hišnih preiskav. Res je odkrila ln zaplenila veliko tatinske robe. Na podlagi teh razkritij je bilo že izvršenih nekaj aretacij, več pa jih bo še sledilo. Iz Celja Na Ljudskem vseučilišču je predaval ▼ ponedeljek g. prof. dr. Pavel Brežnik iz Ljubljane Številnemu občinstvu o San rran-ciscu, zvezdi zapada ob Tihem oceanu. Očrtal je bistvene poteze Amerike in Američanov v primeri z Evropo ter opisa! potovanje z vlakom v zasneženi višini 3500 m in prihod v mesto, kjer vlada večna toplota. San Francisco, mesto s tričetrt milijona prebivalcev, ima krasno lego na polotoku. Eotod so svojčas prodrli s severa Rusi, z Juga Spanci, danes pa je tu uveljavljen anglosaški element Lepe skioptične slike so prikazovale nebotičnike, umetnostne spomenike in Prirodne krasote. Mesto, ki j« štelo pred 90 leti 500 prebivalcev, je porušil 1. 1906. jrotres, nato pa so ga Iznova in moderno zgradili. Zanimivo je bilo opisano tudi mesto Los Angele«. Predavatelj je podaja! sveže vtise in primerjal tamoš-aie življenje z našim. e— Občna zbora JNS v Grlžah In Dram-flah. Občinska organizacija JNS za Griže bo imela občni zbor to soboto ob 19. v narodni šoli v Grižah. občinska organizacija JNS za Dramlje pa v nedeljo ob pol 9. v Društvenem domu v Dramljah. Na obeh zborih bosta poročala gg. narodni poslanec Ivan Prekoršek in predsednik sreske organizacije JNS dr. Ernest Kalan, v Dramljah pa tudi sreski veterinar g. Šribar. e— Za Gollevo pravljično igro »Princeska in pastirček«, ki jo bodo uprizorili celjski igralci pod vodstvom režiserja g. M. Košiča v nedeljo ob 15., se dobe vstopnice v predprodaji vsak delavnik od 10. do 12. In od 15. do 17. pri gledališki blagajni. Pri predstavi bo sodeloval tudi orkester pod vodstvom g. Segule. e— »Nova doba« izide namesto danes šefe jutri ob 14. e— Planinci! Smučarjil Pridite vsi v soboto 10. t. m. zvečer na planinsko rajanje v celjski Narodni dom! e— Razstava o razvoja hi stanju socialnega zavarovanja, k!i jo je priredil OUZD v dvorani Obrtnega doma v Celju, bo do nedelje dopoldne odprta vsak dan od 10. do 16. e— V celjski bolnišnici je umrla včeraj v «Sarosti 80 let ga. Marija Trobiševa z Brega pri Celju, vdova po sodnem slugi v p. g. Alojzu Trobišu, ki je umrl letos v januarju. e— Umrljivost V februarju je umrlo v Celju 24 oseb, in sicer 2 v mestu in 22 v javni bolnišnici. e— Tatvina kolesa. V ponedeljek okrog 20.30 je izmaknil mizarskemu mojstru g. .Antonu Zupančiču iz Celja i z neke gostilne v Klavniški ulci 1100 Din vredno rdeče pleskano kolo znamke »Steyr«, tov. štev. 2,702.000, evid. štev. 2-11.775-3. e— Kino Union. Danes ob 16.15 in 20.30 zvočni velefilm »Pot v življenje« in dve zvočni predigri. Iz Maribora a— Mariborčani! Drevl ob 8. bo v stolnici koncert, ki vam bo nudil umetniškega užitka, ev. gmotni uspeh pa mariborskim revežem v pomoč. Vaša udeležba naj doka-Je, da znate ceniti kulturno dela, ki m je postavll0 v službo dobrodelni akciji. a— Glasbeno In pevsko društvo postnih lin telegrafskih uslužbencev v Mariboru priredi v nedeljo 4. t. m. v Gambriaovi dvorani svoj I. skupni letni občni zbor. Vabijo se vsi člani ln prijatelji godbe ln petja. Po občnem zboru se bo vršil družabni ve-Cer obeh društev z godbo in petjem. a— Iz krajevne organizacije JNS. Krajevna organizacija JNS za V. mestni okraj ima ▼ ponedeljek 5. t. m. ob 20. v prostorih gostilne »Pri lokomotivi« na Franko-panski cesti skupno sejo. Udeležba vseh odbornikov ln članov propagandnega odseka obvezna Pridite točno! fcester že pet let v službi domače in tu|e fflasbe. Pri svojem delu in jmetniškem razvoju se ie moral boriti z raznimi tažkoča-mi in lahko zaradi tesa tem bolj cenimo njegove uspeh. Orkester šteje 70 članov Doslej ie priredil 37 konc?rtov. med temi 35 v Sofiji, dva pa v provinci. Petletnieo so sv-čano proslavili dne 25. februarje v Narodnem gledališču v Sofiji. (Tm). Likovna umetnost r Sofiji. V nizu umetnostnih razstav te sezone is med najzanimivejšimi razstava kiparja Borisa šaca. Že prvi. površni nogled. razodeva, da stoliš pred deli velik sga mojstra. Razstavil je okrog 60 del v raznih velikostih in v različnem materialu, v bronu, kovanem meta-iu, eipsu slonovi kosti in glini. In vsi fcjpj _ od naimanjš-^ga do največjih skulp-tumih sfkupin — nosifo obeleži? močnega umetnika. — V isti galeriji »Prislav« je razstavil David Pereč, Ta slikar ie zastopan vpčidel s krajinami, pa z nekaterimi portreti in tihožitji Razstava pač priča o nadarjenosti mladega umetnika, vendar pa kaže da nima še dovoli vaiene roke. Nekateri, sicer skrbno izdelani portreti, so zaradi neučinkovitega tona preveč mrtvi. Vzlic t«mu pa ie razstava zanimiva in značilna. — Nenavadna razstava: mati in hči. gosna in go-sr>odirna Vazov sfa skupno razstavili «voja dela Mati ;e imela na hčer tudi viden omet niški vpliv in slike obeh .imetnic kaž*MO enatnn višino Razstava bi bila vredna več-f*ga obiska 'Trn). Sofijo nfciSPeta v marcu francoska pisatelja Jules Romains m Marc Chadourae. a— Slovensko obrtne društvo v Mariboru, odsek za davčne zadeve je imel preteklo sredo posvetovanje o izpremembah sedanjega davčnega sistema. Zaključilo se je počakati, da pride pravilnik in pa tiskovine k temu zak^-tu. Slovensko obrtno društvo vabi svoje članstvo ln ostalo obrtništvo, da se takoj javi v pisarni Slovenskega obrtnega društva, kakor hitro bo društvo opozorilo, da se bodo davčne napovedi izdelovale. Pisarna ima vse pripomočke glede napovedi davkov, da ne bo potem pritožb, da se nI pravočasno pomagalo. Pri izpolnitvi davčnih pol so nujno potrebni na- ■ sveti. a— Proračun okrajnega cestnega cdbora za Maribor predvideva izdatkov 4,616.981 Din, dohodkov pa 2,578.511 Din. Primanjkljaj v znesku 2,038.470 Din se bo kril z donosom okrajne cestne doklade na neposredne državne takse. Za ceste v Mariborskem okraju je torej predvidenih nad 4 in pol milijona Din. a— Vzgojna posvetovalnica. Po zaslugi društva »šola im dom« je bila te dni otvor-jena vzgojna posvetovalnica tudi v Mariboru, ki bo dajalo vse nasvete brezplačno. Prijave sprejema vsak preclipoldne med šolskimi odmori mešCanskošolski učitelj g. Prane Martine — defika meMantfka lota, Krekova ulica št. 1. a— propaganda za naft tujski promet Mariborska Tujskoprometua zveza je razposlala vsem mariborskim kavarnarjem, hotelirjem in lastnikom bioskopov po dva izvoda revije »Jugoslovanski turista« v okusno opremljenih ovitkih. Revije bo Zveza vsak mesec zamenjala. a— Protituberkulozna liga ima drevl ob 20. svoj letošnji redni letni občni zbor v prostorih OUZD. e_ Preureditev parka in nasadov v mestu. Zaradi ogromne škode, ki jo povzročajo poplave vsako leto v mestnem parku, bo Olepševalno in tujsko-prometno društvo preuredilo park po angleškem vzorcu z nasadi lepotičnega in cvetočega grmičevja. Ta preureditev bo veljala, dokler ne bo popolnoma zaključena regulacija Savinje. Društvo bo preneslo gojitev dosedanjih cvetličnih skupin iz parka na lepotič-ne parcele v mestu, da jih s tem obvaruje pred poplavami. a— Nezgoda. V Mariji Snežni stanujoči 52 letni posestnik Anton Nekrep se je predvčerajšnjim pri sekanju drevja hudo poškodoval v boku. Prepeljali so ?a v mariborsko bolnišnico. GOSPODARSTVO Spremenjene določbe glede zgradarine S pravkar uveljavljeno novelo k zakonu o neposrednih davkih se spominjajo tudi nekatere določbe glede zgradarin?. V § 32. zakona, ki navaja, kdo je oproščen davka na zgradbe, ee v 15. točki, ki ee nanaša na zgradbe kmetovalcev, doda nov odstavek, ki pravi: V krajih, kjer kmetijske zgiadbe uživajo trajno oproetitev, se bo odmerjala zgradarina samo na dejansko prejeti znesek najemnine, ako kmet del zgradbe, v kateri sam stanu]i, odda v najem za čas sezone. Ta sprememba pomeni olajšavo za kmetovalce, ki v poletni sezoni oddajajo del svojih zgradb letoviščarjam. ker bo v bodoče zgradba ostala davka prosta in se ho zgradarina pobrala le od najemnine, ki jo prejme kmetovalec od letoviščarjev. Pravilnik k zakonu o neposrednih davkih f« glede točke 15. § 32. zakona v noveli Iv pravilniku nanovo stiliziran in pravi v glavnem naslednje: Zgradarine so oproščene zgradbe, ki služijo izključno kmeta in kmetijskim delavcem za stanovanje, če se nahajajo v vaseh do 5000 prebivalcev, kjer m sedež sraza. Tega davka so oproščene tudi one zgradbe kmetovalcev, ki služijo enakim svrham in se nahajajo izven rajona mesi, trgov in krajev, proglašenih za javna zdravilišča. nadalis izven rajona onih vasi, ki štej j jo pr&ko 5000 prebivalcev, odnosno vasi, kjer ve sedež sreza. Kdaj se ima kraj smatrati za mesto, trg ali vas. je treba presoditi po predpisih, ki so veljali pred uveljavljanjem zakona o občinah od 15. aprila 1933. Gornjim določbam dodaja novi pravilnik še določbo, da je zgradba v celoti odvržena agradarini. ako kmetovalec zgradbo preko vsega leta deloma uporablja sam. deloma pa daje v najem. Pogoj za uporabo gornje določb; je tudi ta. da kmet doticno zgradbo sam uporablja; če pa zgradbe sani ne uporabita. temveč io daje v najem, četudi samo v sezoni, tedaj mora plačati redno agradarino V zv?zi z določbami glede davčni or»to-sti zgradb, ki sljžijo izključno kmetovalcem in kmetijskim delavcem, pravi sedaj pravilnik, da je za kmetovalca smatrati onega, ki sam ali a pomočjo članov svoje rodbine obdeluj; svojo ali v zaku-p vzeto zemljo, odnosno oni, ki h kot kmetijski delavec v službenem razmerju, ako se trajno ne bavi z nobenim drugim poklicem. Za kmeta se v tem primsru smaitra tuidi oni, ki svoie posestvo obdeluje s tujo delovno silo pod togo jem. da tudi sam s člani svoi« rodbine sodeliie pri delu. ZgTadba. ki je last kmetovalca in istočasno druge oseb;, ki ni kmetovalec. je podvržena gradarini neelede na to. kje se nahaja. Za kmetovalca ee ne smatra oni, kj se trarno ba- poleg tega up-Sttvani tudi drugi momenti, tedaj davčna oblast ne sme o njih voditi računa (n. pr. oziri so-rodništva, prijateljstva, zahvalnoeti in fciično). Ce pa davčna oblast najde, da 8 pogodbo ugotovljena in prijavljena najemnina ne ustreza razmeram objekta, kraja, časa in svrhe, tedai se oceni najemnina po onih objektih, pri katerih je bilo to upoštevano. Potemtakem se vrednost najemnine ugotavlja r prvi vrsti na podlagi pogodbe med lastnikom in najemnikom, v drugi vrsti, lo je, če pogodba ne ustreza stvarnemu stanju, pa s parifikacijo (to je, 8 primerjavo e stičnimi objekti pri slifnih pogojih). Izključno parilikacijski postopek uporablja davčna uiprava tedaj, kadar zgradba ni oddana v najem, temveč jo uporablja lastn'k sam, ali jo uporabljajo člani njegov; rodbine. Poleg tega se edino s parifikacijo uzo-tavlja davčna osnova tedai. kadar se zgradba ali del zgradbe brezplačno odstopi drj-gi osebi v uporabo. Kadar davčni organi vršijo primerjanje v cilju parifikacije, morajo paziti na vse okolnosti in činjenice, oJ katerih je odvisna višina najemnine. Na sami davčni prijavi morajo postopek obrazložiti, opisati objekt, s katerim se je vršilo primerjanje in navesti vse momente slično-6ti med primerjanim in primerialnim objektom. Poleg tega mora davčna oblast navesti tudi določeno število drugih objektov, etičnih primerjanemu objektu, v svrho dokaza, da oni objekt, s katerim ss je vršilo primerjanje, ni oddan v najem po izjemnih okolnoetih. ki bi mogle imeti za posledico znatno večjo najemnino. Pri ugotavljanju kosmate najemnine j; tr;ba vedno paziti, da ta kosmata naiemnina v nobenem primeru ne more biti manjša od kosmate najemnine po razpredelnici iz točk; III. čl. 37. Važna je nova določba zakona, ki pravi, da se na zgradbe iz člena 37/IH (t. \. na zgradbe na deželi zunaj mestnih in kopaliških okolišev, ki niso oproščen; zgradarine, 6e ne oddajajo v najem in služijo za prebivanje kmetovalcev in malih obrtnikov ter se zgradarina odmerja po števil j stanovanjskih prostorov), ne smejo naložiti samo-uoravne doklade v večjem iznosu nego 100 •/.. Po uredbi o zaStiti kmetov Je ustvarjen moratorij za 80% prebivalstva naše države. Zaradi tega so v težavnem položaju trgovina, obrt in zadruge, ki so glavni upniki kmetov. Narodno gospodarstvo trpi zaradi splošne nelikvidnosti. Uredba o zaščiti kmetov predvideva gotove ukrepe za po-vzdigo likvidnosti denarnih zavodov in je upati, da bo kr. vlada našla za to potrebna sredstva. Lansko leto smo prejel! nad 7,000.000 Din lovih hranilnih vlog, kar nam omogoča, da moremo zopet dajati kratkoročna posojila in moremo beležiti to kot prvi vidni znak zboljšanja razmer. Dobička smo dosegli lansko leto 1 milijon 445.897.86 Din, od katerega smo uporabili znesek 665.897.86 Din za odpis drž. papirjev, ostanek 780.000 Din pa predlagamo cenj. skupščini za razdelitev. K doseženemu dobičku sta prispevali obe naši rodružn:-ci v Mariboru in v Šoštanju z normalnimi rezultati. Glede čistega dobička bo predlagana občnemu zboru delničarjev naslednja razdelitev: Splošni rezervi se pridene 300.000 Din, ostanek 480.000 Din se porabi za razdelitev 6% dividende. S to dotacijo bodo narasle rezerve na 6,617.088.98 Din, prištevši delniško glavnico 8.000.000 Din znaša skupno lastno premoženje tedaj 14,617.088.98 Din. kar rredstavlja 47% kritje hranilnih vlog. Ako se upoštevajo dobro zavarovana posojila, dalje lastne nepremičnine (to so: Narodni dom v Celju, hiša na Kralja Petra cest; Cankarjevi in Kovaški ulici, velepo-sestvo Slom pri Ponikvi ob iuž že!., gozdno veleposestvo Cermožiše. hiša v Mariboru. hiša v Šoštanju, posestva v Vel. Pireš-ci. Sv. Lovrencu na Pohorju in Slov. Bistrici) ter vsa ostala aktiva, ki vsa tudi jamčijo za zavodove obveznost!, so vse naložbe pri Celjski posojilnici absolutno varne. Največja kriza, kar jih svet rožna, niti malo ni omajala tega našega zdravega domačega denarnega zavoda, ki uživa splošno zaupanje. 255 Gospodarske vesti = Terjatve inozemcaev zaradi vnovče-nja domačih vrednostnih papirjev. Finančni minister je na predlog Narodne banke na podlagi čl. 9 pogodbe med državo in Narodno banko glede izvrševanja zakona o denarju odločil, da terjatve inozemcev, ki so nastale z vnovčenjem kuponov vred" nnostnih papirjev, z amortizacijo in s prodajo domačih vrednostnih papirjev, glede katerih pooblaščena banka jamči, da so lastnina inozemcev (izvzete so obveznice zunanjih državnih posojil) nimajo lastnosti »začasno vezanih« dinarjev in ' se smejo uporabiti samo za plačila v državi. Ta sklep velja tako za terjatve te vrste, ki bodo šele nastale, kakor tudi za terjatve, ki so že nastale, a niso bile dozdaj izkoriščene. = Zasedanje tarifnega odbora. V torek • n sredo je taritni odbor prometnega ministrstva zasedal v Zagrebu, kjer je razpravljal o vprašanju povišanje železniške blagovne tarife v zvezi s povišanjem voznin-ske takse za 5 odst. na 20 odnosno na 15 odst. Zeleznicc so to povišanje v blagovnem prometu že odvalile na voznine. Tarifni odbor je proučil zahteve gospodarskih zbornic in je v tem pogledu stavil prometnemu ministrstvu konkretne predloge. Poleg tega je tarifni odbor proučil zahtevo gospodarskih zbornic, da se ukinejo odredbe državnih železnic, po katerih se tarifne ugodnosti dajejo samo v primeru, ako se podjetje obveže, da bo vse blago prevažalo izključno z železnico (torej ne s tovornimi avtomobili). Tudi v tem pogledu je tarifni odbor izdelal konkretne predloge. = Nova Batova tvornica v Vukovaru. Tvrdka Bata v Borovu pri Vukovaru je dobila od trgovinskega ministrstva dovoljenje, da sme zgraditi še tvornico za izdelavo lakastega usnja ter drugega specialnega usnja, zlasti tudi usnja, ki je potrebno za notranjo opremo klobukov. Borze 1. marca Na ljubljanski borzi tečaji deviz danes niso zabeležili bistvenejših sprememb. Avstrijski šiling se je v privatnem kliringu trgoval po 8.90 (v Zagrebu 8.85, v Beogradu 8.90). Grški boni so bili zaključeni le v Beogradu po 38.50. Na zagrebškem efektnem tržišču Je bila tendenca danes nekoliko mlačnejša. V vojni škodi ni prišlo do prometa in je bil za kaso zabeležen le tečaj od 313 do 315 (v Beogradu promet po 316 in 314). Do zaključka je prišlo ie v 6% beglušklh obveznicah Po 54.50. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2308.74 — 2320.10, Berlin 1357.36 - 1368.16. Bruselj 800.79 — 804.73. Curih H08.H5 - 1113.85, London 173.75 — 175 35. Newyork 3411.35—3439.31. Pariz 225.88—227.—. Praca 142.29—143.15 Trst 269.57 _ 298.97 (premija 28.5 odst.). Avstriiski šiling v orivatnem klir?n0« po 245 - 250 banateka no 255 - ?«0 + Novosad«ka blaeovna borza (1. t m.) Tendenca mirna. Promet ie bil elab. — Pšenira: baška. okolica Novi Sad. okolica 0gc hi ♦Oee« 177.50 _ 197 50 >2« 157 50 — 177 50 »5« 187 50 - 157 RO .R« 107 KO - 117 50 .7« 75 - 85: »8« 72.50 — 75: sremska ■»lavonska >0e« In .Ogg« 172 50 — 187.50 .2« 152150 - 167 50 »5« 132 SO _ 14750 >6« 102.50 — 112*0; >7« 75 — 85; >8« 72.50 — 75. OtreM: bafld, armrid 68 — 71: bana taki 67 — 69. Fiiol: baški. sremeki 120 - 122.50. -{- Bud i mpeitanska termlnska borza (1. t. m.) Tendenca slab«. Pšenica: za marc 8.55 — 8.58, za maj 8.49 do 8 50; koruza: za maj 9.50 do 931. Na Bledu so zgradili lani 13 vil Bled, 1. marca Lansko leto je bila gradbena sezona na Bledu razmeroma živahna. Zgradilo se je, odnosno začelo se je graditi 13 vil, ki so vse enonadstropne in stoje po večini na periferiji Bleda. Največ se je gradilo na južnovzhodnem delu, to je v Želečah, kjer so zrasle iz tal kar štiri lepe vile. Tu so zgradili vsak svojo vilo: ga. Rija Podkrajškova, urednica »Zene in doma« iz Ljubljane, ga. Ana Pollakova iz Tržiča, gdč. Pavla Pibrova, bančna uradnica z Bleda, in e. dr. Draga-nič Konštantin iz Beograda. Na Rečici sta si zgradili svoji vili ga. Ela Fricherjeva iz Ljubljane in gdč. Uršula Kocjančičeva z Rečice. Krasno enonadstropno vilo je dal zgraditi v Gradu g. Teodorovič Jovan, lekarnar iz Daruvara. Prostorno vilo je sezidal na Mlinem g. Pazler, posestnik na Mlinem, nedaleč proč pa ga. DTaga Mihaj-lovičeva iz Beograda tudi krasno enonadstropno vilo. Prikupljive zu njosti je tudi vila v Zaki, ki je last g. Schneiderja Karla. trgovca iz Miinchna. Lično vilo je zgradil v Bobnu g. Čuk Alojzij, podpreglednik finančne kontrole z Bleda. Tudi v Zagori-cah sta bili zgrajeni dve krasni in prostorni vili, katerih prva je last g. dr. MinaFa Franca iz Ljubljane, druga pa je gdč. Marije Mežanove, frizerke z Bleda. Živahna seja tržiskega ©bonskega sveta Tržič, 28. februarja Na drugI občinski seji izza volitev je župan Globočnik poročal, da preživlja tudi tržiška občina svoje težke čase, ker ni prejela za preteklo koledarsko leto še skoro nobenih doklad in je še pravi čudež, da more vršiti svoje obveznosti nasproti dobaviteljem in uslužbencem. Težavni položaj razume tržiška predilnica, ki je dala začasno občini na razpolago znesek 55.000 Din, da more vršiti svoje posle. Za to uvidevnost je občinski odbor izrekel soglasno zahvalo. — Za nakup Malijeve hiše so pogajanja zaključena in je občinski odbor sklenil z večino glasov 16 : 4, da najame posojilo 1,500.000 Din pri Drž. hipotekar-ni banki, ali pa pri Pokojninskem zavodu proti običajni amortizaciji. Po županovem poročilu je prosil za besedo občinski odbornik g. Majeršič Ivan od opozicije z željo, da bi ga župan v njegovih izvajanjih ne prekinjal. Prebral je napisano interpelacijo, ki vsebuje tri vprašanja, nanašajoča se na zadnje občinske volitve: 1. Ali je sedanjemu županu_ znano, da je upravno sodišče v zadnjem času izreklo več razsodb v tem smislu, da so občinske volitve neveljavne, če se odstrani predstavnik liste z volišča, preden so prešteti oddani glasovi in preden je volilni odbor končal svoje delo. 2. Ali je znano g. županu, da se je vršila v volilnem lokalu agitacija za Globočnikovo listo? — 3. Ali mu je znano, da so v Tržiču volile osebe, ki niso prišle osebno na volišče, remveč se jih je enostavno vpisalo, da to volile? O teh vprašanjih se je razvila prava parlamentarna debata, ki je bila mestoma tako burna, da nisi razumel besede. Zupan je odgovarjal, da so se izvršile volitve v Tržiču v največjem redu, za kar je dokaz že v tem, da proti njim ni bilo nobene pritožbe, saj pozna interpelanta, da bi se za vsako kršitev nemudno pritožil. Interpelant pravi dalje, da se mnogo nezakonitosti godi pod okriljem predsednika volilnega odbora g. poslanca Lončarja Ivana, ki se v vsakem primeru skrije za svojo, poslansko imuniteto. Debata je pri teh besedah dosegla svoj višek in je župan odvzel Majeršiču besedo in pustil njegove izjave protokolirati, da bo dobil priliko svoje trditve dokazati pred sodiščem. Za člana odbora za javna dela v kranjskem okraju je občinski odbor izvolil župana. Kot nujna javna dela je občinski odbor označil napravo pilotirane stene ob potoku Mošeniku, ki vsako leto večkrat prestopa na Pilarni bregove in napravi j a občini prav veliko škodo; dalje potrebuje Tržič nujno svojemu letoviškemu značaju primerno javno kopališče. Kasneje se je privzel v načrt tudi cestni hodnik od Tržiča do kolodvorske ceste. Pri kategorizaciji občinskih cest se je ugotovilo, da ima Tržič dve cesti prvega reda, 12 cest IL reda in 21 občinskih potov in steza. Sokol Ljubljanski Sokol priredi 24. In 25. t. m. slavnostno telovadno akademijo z vsemi telovadnimi skladbami našega telovadnega pesnika br. dr. Murnika. Prosimo bližnja bratska društva, naj na ta dneva ne določajo svojih prireditev. Častna diploma Ruskega Sokola v LJubljani, ki jo bo odbor Ruskega Sokola izročil svojemu prvemu častnemu članu, zaslužnemu sokolskemu borcu, starosti Ljubljanskega Sokola br. Bogomilu Kajzelju v soboto 3. t. m., je lzložena na ogled ljubljanskemu ob&instvu v izložbi Zvezne knjigarne v Selenburgovi ulici. Simbolično diplomo je izdelal pisatelj in slikar profesor g. Ljubomir Jurkovič. Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja. 2 stanje barometra, S. temperatura. 4 relativna vlaga v %, 6. smer tn brzina vetra. 6 oblačnost 1_10, 7 padavine v mm, 8 vrsta padavin. Temperatura: prve Številke pomenijo najviSJo druge najnižjo temperaturo. 1. marca LJubljana 7, 753.8, 4.4, 93, SE1, 10, 8.8, dež; Ljubljana 13, 753.2, 8.2 83, SW1, 10, —, —; Maribor 7, 754.3. 5.0. 90. NW1. 10. 4.0, dež; Zagreb 7, 763.1, 8.0, 85, NE2, 10, 2.0, dež; Beograd 7, 754.6, 9.0, 75, ESE2, 5, —; Sarajevo 7, 755.8. 6.0, 90, El, 5, —, —; Split 7, 748.2, 14.0. 55, SE9. vihar, 5, — Kumbor 7, 751.8, 13.0, 50. SE3 3, —, —; Rab 7. 749.2. 13.0, 55. SE« 10 1.0, dež. Temperatura: LJubljana —, 3.4; 10.8, — Maribor 10.2, 1.0; Zagreb 10.0. 7.0; Beograd 16.0. 9.0; Sarajevo 14.0, 2.0; Split 14.0. 18.0: Kumbor —. 10.0; Rab —, 12.0. Solne« vzhaja <*> «.41, zahaja ob 17.48. Bo| za Arktfdo Rusija in Kanada, obe hočeta imeti zlato, premog in radij na nepoznanih arktičnih otokih V Kanadi in Rusiji se vršijo ta čas velike priprave za odločilni boj, ki se bo bojeval v letošnjih poletnih mesecih za Ark-tido. To ne bo krvav boj topov, plinskih bomb, pušk in nožev, temveč tekmovalni boj poguma in organizacije. Sicer obstoji dogovor, po katerem pripade posamezni državi tisto ozemlje Ark" tide, ki leži v kotu njenih skrajnih severnih poldnevnikov, a odkar vemo, da to ozemlje ni ozemlje, temveč vodna puščava z mnogimi, večinoma neodkritimi in neraziskanimi otočji, ta formalni dogovor nima več veljave Velja samo vztrajnost in uspeh, ki ga beležijo raziskovalci v vztrajnem odkrivanju novih arktičnih predelov, ki jih osvajajo za svoje dežele. In ne gre samo za osvojitve iz ekspanzijskih momen" tov, temveč iz tega razloga, ker domnevajo ogromne naravne zaklade na površini 3 in pol milijona kvadratnih kilometrov, ki je okrog severnega tečaja še niso raziskali. Ta naravna bogastva utegnejo imeti ne" koč še velikansko vlogo v svetovnem gospodarstvu, zato je razumljivo, da si jih hočeta zasigurati predvsem obe državi, ki jim ležita najbližje. Danes vemo, da je okrog severnega tečaj* mnogo zlata, železa, premoga in kamenega olja, morja niso tako prazna, kakor smo mislili nekoč, temveč polna rib in drugih živali ter plavajočega lesa. a v zadnjih časih so odkrili tu tudi velika ležišča radija. Rusi delajo na vse pretege, da bi si osvojili čim več teh zakladov. Z brezobzirnostjo, ki jo kažejo pri vseh svojih eks- perimentih, prodirajo tudi tu naprej. Posamezno človeško življenje ne šteje nič, uspeh je vse Stalin sam je dejal, da mora postati Arktida — Sovjetske Arktida. In v tem je cilj. V imenu tega cilja so v preteklem letu sovjetske ladje plule mimo ruske arktične obale skozi Beringovo cesto do Vladivostoka. Spremljala so jih letala. 80.000 km so opravile ladje po morju, 70.000 km razne ekspedicije po kopnem, 25.000 km letaia po zraku. Rusija je v Arktidi ustvarila cela nova mesta. Tako šteje Igarkaja ob Karaškem morju danes že 15.000 prebivalcev in mesto Nova Zemlja je že dograjeno ter čaka tisočev ljudi, ki jih bo vlada napotila tja Ob vsej severni ruski obali so nastala nova oporišča za ladje in letala. V Nansenovi deželi so pravkar dovršili najsevernejšo brezžično postaio na svetu, ki jo je slišati do Antark-tide. Celo na NVrangiovem otoku so osnovali stalno oporišče z vremenoslovno in radijsko postajo itd. Kanada vrši nasproti temu svoje delo tako rekoč v civiliziranejši obliki. Izogiba se človeškim žrtvam in prodira polagoma. Navzlic temu niso njeni uspehi nič manj" ši. Na njenem arktičnem ozemlju, ki meri skoraj 2 milijona kvadratnih kilometrov, živi sicer samo 13.000 ljudi, toda ti ljudje so z letali in brezžičnimi valovi v stalnih stikih s civilizacijo. Vsako leto se zgradi kopico novih brezžičnih nostai. kakor tudi ladijskih oporišč, iz katerih se redko naseljeni pionirji oskrbujejo z živili, zdravili. pridobitvami civilizacije. Kanada ima tu že svoj najsevernejši rudnik na svetu in pridobiva radij ob Velikem Medvedjem otoku. Njene redne letalske proge gredo severneje nego ruske. V laboratorijih v Ottawi je uspelo vzrediti vrsto žita, ki je sposobna dozoreti celo v kratkem poletju Arktide. Iz Amerike je Kanada uvozila v Arktido 3000 severnih jelenov, da si ustvari z njimi nov vir dohodka. Odkrila je v teh ozemljih tudi nekoliko rek, ki so za kratek čas proste ledu in jih misli izkoristiti za proizvajanje električne energije. Tako nastajajo na daljnem severu nov« gospodarska in kulturna središča v žilavi borbi z elementi. Katera metoda je pri tem uspešnejša, ruska ali kanadska, to se pa danes še ne da povedati. Človeštvu služita gotovo obe. Angleško francoski odnosi Preiskovalna komisija francoskega parlamenta se je z brezprimerno ognjevitostjo lotila proučevanja aktov, ki se tičejo afere Stavinskega. Radi evidence so člani komisije najprej preleteli 742 čekor, pri čemer se je ugotovilo, da so prizadete osebe že same oskrbele temeljito »čiščenje«. Skoro polovica čekov Je »umita«, t. j. z njih so zbrisana imena. Na drugih v se imena prizadetih ne dajo razbrati. Kjer Je bila manipulacija z brisanjem ovirana, so »umivači« kratkomalo napravili okence v ček in izrezali ime. Vse to spominja po svojem značaju na znani amer. Panama, kjer so postopali krivci in njih privrženci s podobnimi metodami. Tudi tam je prišel na dan seznam krivoev, toda ne cel, ampak z »ograjo«. Z žepnimi nožiči so najete osebe izrezale imena iz konsignacije, da ni oblast nikoli izvedela za korupcioniste. Preiskovalna komisija pa se kljub temu trudi, da razčisti afero. Zaslišati namerava 142 poslancev, o katerih Je znano, da so bili od Staviskega podkupljeni ali v njegovi ^luž/bi. Pri bežnem pregledu sedanjega položaja je nadvse značilno dejstvo, da je Stavis)ky imel na denarni vrvici poslance levice in desnice. Podkupnine, ki jih je slepar plačeval svojim privržencem so se gibale v mejah od 15 do 200 000 frankov. V nekaterih primerih gre tudi za milijonske nagrade. Znani pariški zdravnik dr. Vachet je prejel od sleparja 25 000 frankov za lažna spričevala, ki Jih Je izdajal ▼ imenu bolniške blagajne. Za to vsoto je mož služil sleparju pet let. Romanopisec Keeeel, prijatelj bivšega pariškega policijskega prefekta Chiappeja, figuri r a med podJcupJjenci s 70.000 franki. V kakšni obliki »o mu izplačali ta denar, ni znano. Stavisky Je podkupoval parlamentarce večinoma po svojih zaupnikih, kar je razvidno tudi iz nekaterih čekov. Značilno je, da sta bila njegova tajnika člana redakcije »Volontč«. Romagnina je policija kmalu po smrti Staviskega zaprla, a ga je zopet izpustila in nato je izginil. Brez njega pa ne bo mogoče sestaviti logičnega pregleda zlorab in podkupovanj sleparstev Staviskega. Glavne priče, ki jih je pozval na odgovornost državni tožilec v Bayonneu, se izgovarjajo, da se ne spominjajo več dogodkov. Ni dvoma, da je tudi tukaj na delu Staviskega mafija. Skrivnostna smrt sodnega svetnika Alberta PrinceJa je zastrla poglede tudi na druge činitelje, ki so imeli opraviti z afero Stavisky. Nadvse močno namreč vpliva v javnosti dejstvo, da sta v zvezi s Močvirja gorijo Velika suša, pod katero trpi ta čas Anglija, je povzročila celo vrsto požarov v močvirnih in barjanskih ozemljih. Tako je divjal požar na 500 jutrih yorkshireskih ba-rin, ki ga je bilo videti še na 30 milj daleč. Z največjim naporom je uspelo ta požar pogasiti. V Norfolku je požar uničil 400 juter. V zvezi s sušo Je v Hamshiru izbruhnila epidemija mrzlice, na deželi pa primanjkuje vode, tako da nameravajo oblasti prepovedati celo namakanje vrtov in umivanje avtomobilov. Tudi mesta, posebno London, so se morala omejiti na najbolj nujno porabo vode. Umor z bacili kuge V Kalkuti so aretirali dva Indska zdravnika in nekega Pandeja pod obtožbo, ia so umorili nekega Amarendeja, Pand e je ve-ga polbrata, z bacili kuge, da bi Pande podedoval njegovo imetje. Amarendeja so pozvali z brzojavko v Kalkuto. Na postaji se mu je približal neznan moški ln ga zbodel z iglo v roko. Rana se je nevarno razvila in zdravniška preiskava Je ugotovila kugo. Amarende je umrl po velikih mukah. že od vsega početka so oblasti sumile, da ere za zločin. Na sled pa so zločincem prišli na nenavaden način. Ugotovile so namreč, da so žrtev umorili bacili takšne vrste kuere, ki ni že 50 let razsajala v Kalkuti. Takšne bacije pa imajo v nekem zavodu v Bombayu in tu so zvedeli, da sta omenjena zdravnik« odnesla kulturo teh bacilov v Knlkuto Ko so ju zaslišali, sta priznala, da jima je Pande obljubil veliko vsoto, če bi mu pomagala spraviti polbrata na oni svet. Staviskega manipulacijami budi bivša ministra. Vdova Staviskega J* nto reč izjavila preiskovalnemu sodniku, da J« bivši francoski trgovinski minister Durand govoril v Stresi z njenim pokojnim možem, d očim je finančni minister Georga Bonnet celo kosil s sleparjem pri isti mizi. Za Bonneta pomeni ta izjava mogočen udarec, kajti v zbornici je med debato o Detektiv Ribouiet škandalu izjavil, da mu nI o nav»oča»oeft'. Staviskega v Stresi nič znanega. V zadevi dijonskega umora prejema, pariška policija vsak dan cele kope pisen* in ovadb, ki pa si tako nasprotujejo, da si ni mogoče ustvariti slike o pravem položaju. Bivšega detektiva Rybouleta, ki je razkril Landrujeve zločine, je uredništvo pariškega »Matina« poslalo v Dijon, da. bi iskal sledove za morilci. Njegovo prvo poročilo pa navaja, da stoji pred popolno uganko. Ryboulet pravi, da ni imel še nikoli v svojem življenju opraviti s tako za« pleteno zadevo. Francoski tisk enodušno zahteva, d* s a mora ta stvar za vsako oeno razčistiti. ANEKDOTA Hans von. Biilow, sJavni dirigent, Je vodil nekoč v Berlinu neke skušnje, pri katerih Je pela v tem mestu zelo priljubljena pevka, in sicer dosledno za ton nižje. BtiLovV je že nekolikokrat ustavil skušnjo, ne da bi pevko opozoril na njeno napako. Delal se je, kakor da so pihala v orkestru kriva slabe intonacije. Toda njegova galantnost je bila zaman, pevka ni opazila napake — ali pa je ni hotela opaziti. Končno se je obrnil Billov do nje in dejal: »Milostiva, ali bi bili tako dobri, da bi nam dali pravilni a? Ves čas dirigiram a, toda moji možje igrajo neprestano b...« VSAK DAN ENA Redek primer rastlinske vzgofa Vreme In vnetje slepiča V časih, ko se vreme najbolj spreminja, se javlja vnetje najbolj pogostoma V zadnjih tednih je po Srednji Evropi zelo naraslo število ljudi, ki so oboleli za vnetjem slepiča. V zvezi s tem pojavom je postavil priznani kirurg in vodja kirurške vseučiliške klinike v Kovnu prof. dr. A. Hagentorn teorijo, da zavisi ta bolezen v veliki meri tudi od vremenskih prilik: Ta teorija sicer ni popolnoma nova. Medicinska znanost ve že davno, da je vse organsko življenje in s tem tudi njegovo zdravje v znatni meri odvisno od vremenskih vplivov. Vemo, da skoraj ni bolezni, ki bi vreme v tem ali onem oziru ne vplivalo nanjo. Seveda pa vnetja slepiča ne povzroča samo vreme. Prebavni organi so izpostavljeni po napačni prehrani stalno škodljivim vplivom, za katere pa je slepič še posebno občutljiv. Neprimerna hrana na potovanju, preobilica jedi za praznike, mrzlo pivo in podobne stvari dajejo gotovo zadnji povod, da »bomba poči,« da nastane akutno vnetje slepiča. Neki dunajski kirurg, ki je pred kratkim umrl, je opozoril kot prvi na zanimivo nakupičenje primerov te bolezni v nočeh od nedelje na ponedeljek in razlagal to s preobilo nedeljsko hrano. Opazil je tudi, da oddajajo ob viharnem vremenu več takšnih bolnikov v bolnišnico na operacijo nego drugače. Ta njegova opazovanja potrjujejo sedaj raziskovanja prof. Hagentorna. ki je že dolgo tega opazil, da se akutna vnetja slepiča pojavljajo v nekih kratkih razdobjih med drugimi dobami, ko je opaziti le malo ali nič obolenj. Izmed lo primerov v nekem mesecu jih je bilo n. pr 8 stisnjenih na 6 dni, izmed 20 primerov nekega drugega meseca pa jih je bilo 10 v 8 dneh. Prof. Hagentorn je natančneje preiskal 800 primerov in je pri tem dognal, da jih je bilo daleč največ ob časih, ko se je vreme spreminjalo. Poleg tega je opazil, da je bolezen v neki določeni zvezi z letnimi časi, in sicer tako, da se javlja najbolj pogostoma v zgodnji pomladi in zgodnji jeseni, torej v časih, ko se vreme najbolj spreminja. Tako bi bilo tudi razumljivo nakupičenje bolezenskih primerov, ki jih opazujemo v zadnjem času. Vnetje slepiča ni samo življenju skrajno nevarna, zahrbtna bolezen, temveč pomembna tudi v narodno gospodarskem pogledu. V Nemčiji oboli zanjo letno n. pr. preko 200.000 oseb, ki porabijo za zdravljenje preko 30 milijonov mark ne glede na škodo, ki sledi iz izgube dragocenih delovnih sil Zato moramo posvetiti tej bolezni največjo pozornost, posebno pa v tem času velikih vremenskih preobratov, ki je zanjo, kakor kažejo izsledki imeno" vanega profesorja, tako ugoden. Noč v ledniški razpoki Po dolgih urah — v zadnjem trenutku rešen Trije Angleži, dobri smučarji, a ne preveč trenirani za gore, med njimi lSletni Daviš Graham. so pred nekoliko dnevi na vse zgodaj napravili turo iz Engelberga v Švici na goro Titlis. Kmalu potem, ko so dosipeli na lednik, .se je Graham ločil od obeh prijateljev, češ da njegove smuči niso pripravne za hojo naravnost navzgor in da dospe na vrh po ovinkih. Nekoliko časa po slovesu se je vdrl v varljivem snegu in padel v ledniško razpoko. To je bilo ob 11. dopoldne. Prijatelja sta nadaljevala pot in »ta se vrnila okrog 4. popoldne, ne sluteč nič hudega. Ko pa Grahama v hotelu nista našla, sta začela takoj misliti na nesrečo in sta obvestila ljudi Takoj sta se organizirali dve rešilni ekspediciji, ki sta preiskali goro v smeri, kamor se je bil podal Graham. Prišla je noč in ekspediciji sta se morali vrniti s praznimi rokami. Francoski fašisti Tudi v r ranciji imajo fašiste, ki pa niso v ni kaki zvezi z drugimi sličnimi organizacijami. Na sliki vidimo poglavarja francoskih fašistov Arceia Bucarda (sede) z njegovim pribočnikom. FrancosRi fašisti nosijo modre srajce Zjutraj na vse zgodaj sta odšli ekspediciji, opremljeni z vsem potrebnim, spet v goro. Pozmo popoldne je ena med njima vendarle zaslišala tihe klice na pomoč in je po njih dospela do kraja, kjer se je Grahamu primerila nesreča. Nihče ni mislil, da bi bila tu kakšna ledniška razpoka. Z veliko težavo so spravili ponesrečenca iz nje, ki je po prvih besedah: >Kako dolga je bila!« takoj vprašal, kaj je z obema njegovima tovarišema. Nato je povedal, kako je bilo ž njim. Padel je v globino in bi se gotovo takoj ubil, da ni za srečo po kakšnih 20 m zašel na ožje mesto, kjer sta se steni razpoke skoraj stikali. Tu se je zaklinil, ena smučka je zdrsnila v neznano globino, drugo je utegnil še uloviti in mu je prožila nekoliko opore. Na levi in desni od njega je zeval mračni prepad. Menil je, da ga bodo kmalu našli in ni izgubil prisotnosti duha. Ta je bila potrebna, kajti od zgoraj je padal nanj neprestano sneg. v katerem bi se zadušil, da ni imel moči izkopavati se iz njega. Mrzlo mu ni bilo preveč, ker je bil tu v zavetju pred vetrom. Hudo pa je postalo proti večeru, ko je postajal zaspan. Z velikim naporom volje se je ohranil bde-čega, govoril s samim seboj, prepeval in vmes klical na pomoč. Postal je lačen, a nahrbtnik z jedrni je bil dva metra pod njim in ni mogel do njega, ne da bi grozila smrt. Premagoval Je tudi glad in ni hotel opaziti, kako mu sile polagoma pojemajo in mu v mrazu otrdeva te'o. Končno po dolgih urah že v zadnjem trenutku, kakor so izjavili njegovi rešitelji, je zaslišal ljudi nad seboj. Noge so mu bile že sam led, rok ni mogel več gibati. Odnesli so ga hitro v dolino, kjer so mu nudili prvo zdravniško pomoč. Za srečo ta avantura ne bo imela pretežkih posledic za njegovo zdravje in telo. V materini oskrbi bo menda popolnoma okreval. ČE BEREŠ TO, IZVEŠ; da ima Avstralija kljub svoji razsežnosti prostora za največ 20 milijonov prebivalcev, ker Je velik del avstralskega ozemlja neobljudljiv; da so že stari Egipčani poznali in študirali sladkorno bolezen; da je v Zedinjenih državah Amerike najmanj šest delujočih ognjenikov, čeprav se navadno imenuje samo eden, Mount Las-sen; da rabijo Eskimom ptice za svetiljke. Eskimi potegnejo skozi mastno truplo ubitega ptiča stenj, ki gori kakor pri sveči iz loja. Sir George Russell C i e r k, novi angleški veleposlanik v Pariza Nemci se vračajo na stara pota Navzlic ukrepom proti monarhističntm društvom v Nemčiji se pojavljajo v nemških lokalih v čedalje večjem številu slike bivšega cesarja in vladarjev posameznih dežel. V mnogih šolah danes zopet visi slika Viljema n. V Lubecku postavljajo spomenik cesarju Viljemu I., katerega kleše kipar prof. Tuaillon. Pravkar Je Izšla JURČIČEVA ŠTEVILKA ILUSTRIRANE TEDENSKE REVIJE »ŽIVLJENJE IN SVET" s naslednjo vsebino: Slika na ovitku: JOSIP JURCIC (po oljnati sliki prof. Franketa — Slika je last »Narodne tiskarne«) Naslovna slika: ELO JUSTIN: JOSIP JURCIC (lesorez) Dr. Rudolf K o 1 a r i C: JOSIP JURCIC Dr. Anton Debeljak: JURCIC V SREDNJEŠOLSKIH ČITANKAH IN SE KAJ PISMO ŽUPNIKA EN ZGODOVINARJA IVANA VRHOVNIKA Prof. Stanko Bunc: O SLOGU IN JEZIKU »DESETEGA BRATA« Prof. I. K ofiti Al: KRJAVELJ Cand. phil. Meta Koren: JURCIC IN NJEGOV LJUBEZENSKI ODNOS DO ŽENSKE Ivan Zoree: ZA SPOMIN Anton Z e v n i k: JURCIC, ROKOVNJACI IN KAMNIK IZ JURČIČEVIH SPISOV: Kozlovska sodba ▼ Višnji gori — Bela ruta, bel denar — O Rojenicah _ Sinčker*© vprašanje »ŽIVLJENJE IN SVET« se naroča pri upravi: LJubljana, Knafljeva ulica 5, ter stana na leto (dve knjigi) 80 Din, za pol leta (ena knjiga) 40 Din, za četrt leta 20 Din, Posamezni zvezki se dobivajo po 2 Din. TELEFON št.: 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Škandal je vedno večji Podkupljeni poslanci in druge osebnosti — Tajnik Staviskega izginil — Važni dokumenti Landsburyjeva 75-letnica George Landsbnrf, znani voditelj angleške delavske stranke, Je praznoval svoj 75. rojstni dan v neki londonski bolnišnici Francoski letalski promet čez Azore General Marcel Duval, osrednji ravnatelj družbe »Air France«, je te dni odpotoval v Portugalsko, kjer se bo pogajal z ondot-nimi činitelji o možnosti vmesnega pristanka francoskih prekomorskih letal na Azorih. Francija namerava uvesti preko-morski promet po predlogih polkovnika Charlesa Lindbergha, ki je na svojem zadnjem poletu okoli sveta študiral možnost takšnih zračnih zvez. Vohunko proslavljajo Japonska učiteljica Jezikov šiširu Tokuda v šanghaju je deležna v svoji domovini velikih časti zaradi uslug, ki jih je izkazala japonski vojski kot vohunka v mandžurski vojni Petek, 1 TU. 1534 § P O Izredna skupščina JNS R T Letošnje državno prvenstvo gre res po trnjevi poti. Znane so rame peripetije, ki so se pojavile v tem vprašanju: bojno glasovanje na redni glavni skupščini, predlog g. Simonoviča, borba glede števila udeležencev v ligi (8 ali 10), sodelovanje zagrebških klubov v ligi in v zve?i s tem vprašanje izredne glavne skupščine, ki naj razpravlja zaradi novih davkov na nogometne tekme, predvsem o finančnem vprašanju ligaških tekem. JNS je na svoji torkovi seji sklenil, da se v smislu želje večine podsavezov skliče izredna glavna skupšč;ne dne 1. aprila ob 8. dopoldne Do tedaj se odgodi pnčetek državnega prvenstva, ki je bil določen za prihodnjo nedeljo s tekmama BAb»k : Sparta in Hašk : Split. Danes table teniški turnir Nastop stare garde! Da se oddolžijo svojim agilnim organizatorjem. prirede tekmovalci ljubljanskih table teniških klubov prvenstvo old boyev. Tekmovalci so turnir spretno organizirali ter pritegnili vse zvezde, ki so kdaj svetile na ljubljanskem table teniškem neou. Naj omenimo le par imen: dr. Bajec, Cig-lar, Ramovž, Pevalek, iMarinko, ki bodo brez dvoma pokazali, kako se je nekdaj table tenis »pravilno« igral. Veliko pa je še skritih talentov, ki nameravajo s svojo odlično igro presenetiti sebe in številno publiko. Turnir se prične ob 20. v salonu restavracije Keršič. Koturaški savez — podsavez Ljubljana (Službeno • seje upravnega odbora.) Vse včlanjene klube, ki še niso poslali »titističnih podatkov o prireditvah v letu 1933 (število dirk, proga, dolžina proge, rezultati) ter evidence včlanjenih dirkačev in ostalih članov (število enih in drugih), pozivamo, da to store najkasneje do 8. marca. — Klube, ki še niso poravnali članarine za leto 1934, pozivamo, da plačajo znesek 100 Din (po 50 Din za savez in podsavez) najkasneje do 23. marca v roke g. blagajniku Gregorčiču, Karlovška cesta številka 4. Klubi naj sporoče takoj točne naslove, na katere naj se pošilja vsa korespondenca. Klube, ki še niso javili sporeda svojih prireditev za leto 1934, pozivamo, da javijo svoje termine najkasneje do 20. marca. Opozarjamo klube, da na dneve, ki so rezervirani za savezne ali podsavezne dirke, ne smejo prirejati svojih dirk. — Vse klube pozivamo, da predlože v verifikacijo svoje dirkače, in sicer na predpisani tiskovini z eno sliko ter verifikacijsko pristojbino, ki znaša pri obnovitvi verifikacije (ako ostane dirkač še nadalje član istega kluba) 6 Din in pri novi verifikaciji ali prestopu iz kluba v klub pa 11 Din. Verifikacije je predložiti najkasneje do 25. marca, in sicer ali g. Betjelu, Karlovška 4 ali gospodu Stanku, Delavska zbornica. Termini saveznih dirk so: 27. maja ali 3. junija na dirkališču Miramare v Zagrebu, 17. junija sav. olimpijsko prv. na 100 km v Mariboru, 5. avgusta državno prvenstvo juniorjev, 26. avgusta glavno drž. prv. na progi Ljubljana—Zagreb, 8. in 9. septembra prvenstvo države na dirkališču v Ljubljani, 16. septembra gorsko državno prvenstvo. Podsa-vezna prireditev na dirkališču »e vr5i dne 2. septembra. Klubom se rezervirajo ti-le termini za njih dirke: Kol. društvu Ljubljanica: 6. maja in 8. julija. Kol. sekciji Hermesa- 22. aprila, 10. maja, 12. avgusta in 7. oktobra. Šport, društvu Sora: 8. aprila, 10. junija, 15. julija in 19. avgusta. Kol. društvu Sava: 19. avgusta. Sklene se stopiti v stik z ostalimi podsa-vezi v dravski banovini zaradi obnovitve prvenstva dravske banovine (.cestnega in gorskega). Vse klube opozarjamo, da je odslej po* Siljati vse dopise za podsavez izključno le na naslov podsaveza, ki se glasi: Koturaški podsavez »Ljubljana« — Ljubljana, poštni predal 280. Vse kolesarska klube, ki še niso člani koturaskega saveza, pozivamo, da takoj "rijavijo svoj pristop v koturaški savez, ..er bo v bodoče nastop verificiranih dirkačev pri prireditvah nevčlanjenih klubov prepovedan. £ Službene obiave LNP (Seja p. o. 28. februarja 1934.) Navzoči: gg. Stanko, Novak, Setina, Zupane, Kuhar, Skuhala, Mrdjen, Kosirnik. Določijo se za prihodnjo nedeljo obvezne tekme za LNP v Kranju: Korotan : Bratstvo, začetek ob 15., službujoči g. Ka-čar; v Mariboru: Maribor : Rapid in Svoboda : Železničar; v Čakovcu na igrišču Gradjanskega: CSK : Gradjanski; v Ptuju: Ptuj : Drava na igrišču Ptuja; v Murski Soboti: Mura : Panonija na igrišču Mure; v Celju: Atletiki : Olimp in Celje : Jugoslavija; v Trbovljah: Trbovlje : Retje in Dobrna : Amater; v Hrastniku: Hrastnik : Delavec na igrišču Hrastnika; v Zagorju: Zagorje : Svoboda na igrišču Zagorja; službujoče odbornike in igrišča, kjer niso določena, določijo okrožni odbori. Pozivajo se vsi ojrejeni klubi, da morajo nastopiti z najmočnejšimi postavami; v teh tekmah smejo nastopiti tudi kaznovani igralci in igralci, ki so v karenčni dobi. Odobrijo se tekme: Ilirija : Gradjanski (ali Concordia) 4. marca v Ljubljani in tekme za ZP v Ljubljani: igrišče Hermesa Sloga : Jadran, Svoboda : Slovan, Reka : Primorje: igrišče Korotana Korotan : Mars; v Domžalah: Disk : Domžale. — Naknadno se odobri prijateljska tekma Celje : Svoboda — Maribor 25 februarja v Celju. Verificirajo se s pravom takojšnjega nastopa (§ 18 »uputstva«) za Retje Labornik Stanko, Šteble Mirko. Hribar Ivan; za Atletike Stožir Anton. Vrečko Feliks: za Primorje Jurkas Viktor: za Trbovlje Poz-nič Karel; za Gradjanski Horvat Ivan; s pravom nastopa 10. marca 1934 za Ilirijo Betetto Evgen Jančigaj Mirko; za Primorje Pertot Aleksij: za Železničar Zej Sveto-zar. Herman Mirko. Potsajt Maks; s pravom nastopa dne 28. maja in 28. avgusta 1934 za Železničar Verzel Franjo: za Primorje Kirbiš Josip: uvede se postopek po § 7 »uputstva« za verifikacijo igralcev Pri-verška Anton« (za Primorje) in Bnljeviča Milenka (za Ilirijo); pozivata se Maribor in Rapid, da pošljeta izkaznici za igralca Kirbiša Josipa, odnosn Verzela Franja, ki sta se prijavila za drug klub. Opozarjajo se klubi glede na dopis JNS K. br. 239, da morajo plačati za verifikacijo igralcev po § 18 »uputstva« takso v znesku 2 Din, kolikor mora plačati LNP JNSu. Potrjujejo se dopisi: SK Mura, 344, od 24. februarja; CSK, 32, od 27. februarja: ISSK Maribor, 238, od 22. februarja: SK Ilirije od 23., 24. in 26. februarja; JNS K. 239 in K. 241, oba od 27. februarja. Na ostale dopise sledijo pismene rešitve. Poškodbenemu fondu se odstopita dopisa 2SK Hermes. 20, od 25. februarja in CSK, 33, od 27. februarja. Vzame se na znanje poročilo službujočega odbornika g. Dorčeca od 26. februarja o tekmah 25. februarja v Ljubljani. Novak, tajnik. Službeno iz OUZS. Za tekme 4. t. m. se delegirajo: v Ljubljani, igrišče Hermesa ob 10.: Sloga : Jadran g. Lukežič, ob 14. Svoboda : Slovan g. Pfundner, ob 15.30 Reka : Primorje g. Jordan; igrišče Korotana ob 14. Korotan : Mars g. Baltesar; v Kranju ob 15. Korotan : Bratstvo g. Betetto: v Domžalah ob 15. Domžale : Disk g. Ramovš. Službeno iz Sekcije ZNS. Seja upravnega odbora bo danes ob 18.30 v kavarni »Evropa«. Smučarski klub Ljubljana razpisuje za nedeljo 4. t. m. klubsko prvenstvo v smu-ških skokih na mali skakalnici v Ratečah. Skoki se bodo obenem ocenili tudi za klubsko prvenstvo v kombinaciji. Skoki se bodo vršili dopoldne. Pravico starta imajo vsi klubovi člani. Isti dan popoldne se izvede vsakoletno damsko in odborniško tekmovanje na tradicionalni progi od koče pri Tamarju do travnika pri rateškem kolodvoru. Vse članice, odnosno vsi aktivni in bivši odborniki so vabljeni, da se damske-ga in odborniškega tekmovanja udeleže polnoštevilno. — Danes ob 18.30 važen sestanek tekmovalcev v klubskem lokalu. Občni zbor SK Hrastnika se je vršil nedavno ob številni udeležbi članstva. Zbor je otvoril predsednik g. Franc Kraus, pozdravljajoč člane in prijatelje nogometnega športa. Nato je tajnik g. Ignac Hudi podal izčrpno tajniško poročilo o delovanju kluba v preteklem letu. Blagajniško poročilo je podal g. Ignac Goschler. Revizorja sta izjavila, da je blagajna poslovala v najlepšem redu. Imenovani vodi blagajno že od obstoja kluba vestno in vzorno v zadovoljstvo članstva. Sledilo je poročilo načelnika nogometne sekcije, ki ga je podal kapetan I. moštva Grum Ivan. Odigralo se je 19 tekem z zadovoljivim uspehom. Po končanih poročilih funkcionarjev se je zahvalil predsednik celokupnemu odboru za vzorno in vneto delovanje za klub. Ob tej priliki je predsednik podaril v imenu kluba članu Ivanu Grumu častno diplomo za zasluge, ki si jih je pridobil v teku 10 let. Imenovani se je ginjen zahvalil za ta nepričakovani dar. Celokupno članstvo J* z navdušenjem pozdravilo to odlikovanj®. Za predsednika je bil zopet izvoljen gospod Franc Kraus, za podpredsednika g. Grum, blagajno je prevzel ponovno g. Goschler, njegov namestnik pa je g. Zupan Franc, tajništvo g. Drolc Franc in vatovec Jože, revizorja gg. Pcterlin in More. V odbor bo bili izvoljeni gg. Seba Josip, Majer Anton, Majcen, Petrič in za gospodarja Benčina Emil. Načelnik nogometne sekcije g. Drolc Franc. ... Koturaški savez kraljevine Jugoslavije »Triglav pododbor« v Ljubljani razpisuje redni letni občni zbor z običajnim dnevom 18. marca t. 1. ob 8. zjutraj v restavraciji Fritz, Tavčarjeva ul. 4 v Ljubljani. Klubska vodstva se nujno naprošajo, da zadostijo čim prej okrožnici zaradi statističnih podatkov, kakor tudi zaradi letošnjega športnega koledarja. ASK Primorje (tajništvo). Seja centralnega odbora bo drevi ob 20 30 v klubovem tajništvu. Važno zaradi občnega zbora kluba! . , ^ SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Drevi ob 18.30 bo v telovadnici osnovne šole na Grabnu gimnastični trening in countrv tek. Vsi in točno! Istotam se sprejemajo tudi novi člani. ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Danes ob 20. seja sckcijskega odbora pri Kočarju. Na sejo se poziva g. Košenina. SK Slavija. Odborova seja danes ob 20. v zadnji sobi restavracije hotela »Slon«. ŽSK Hermes (table tenis sekcija). Na turnirju old-bov igralcev, ki se vrši danes ob 20. v salonu gostilne Keršič, sodelujejo Cigler I.. Marinko I.. Griinfeld P. in Ven-turini. Vsi in točno! TSK Slovan. Dreri ob 19. ▼ gostilni pri Krušiču članski sestanek, istotam ob 20. zelo važna seja upravnega odbora. — Obvešča se članstvo, da bo redni občni zbor v nedeljo 25. t. m. ob 9. dopoldne v gostilni »Krušič« n« Ljubljanski cesti — Moste. SK Svoboda (Ljubljana). Drevi ob 20. članski sestanek. Po sestanku seja odbora. Vsi odborniki gotovo! SK Sloga, Ljubljana. V nedeljo 4. t. m. ob 9. dopoldne naj se javijo v gostilni pri Mulleriu, Janševa c.: Umek, Nmkovič, Mrkvička. Podrekar, Starman I.. Zupančič, Trobec, Starman II.. Lipovšek, Praunseis, Senčar I. Rezerva Lejka. reditelji Grzinič, Zlosel. Filip, stranski sodnik Samar. Igramo pokalno tekmo z Jadranom na igrišču Hermesa. SK Slavija (table-tenis sekcija). Danes ob 19. morajo biti naslednji igralci v telovadnici na Ledini (vhod iz Kotnikove ulice): Turner. Demonte, Kurnik. Pogačnik, Skapin. Zore, Demovšek in Linhart. Igra se turnir proti Korotanu. Občinstvo, ki si želi ogledati turnir in mlado, nadebudno sekcijo, vljudno vabljeno! SK Domžale (nogometna sekcija). V nedeljo igramo pokalno tekmo proti Disku. Naslednji igralci naj bodo v garderobi: Stiftar. Krek, Kovač. .Tanežič I, II in III. Može, Bitenc, Jovič. Zabret. Amon. Ob 13. uri naj bodo v garderobi: Zole. Košak, Čad I in II. Lavrič. Škerlj, Miro, Ručman, Zitko, Anžič, Steinbeker. Zanimivosti razstave OUZD v Celju Celje, 26. februarja. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je prvikrat, kar obstoji, priredil razstavo statističnih in drugih podatkov v Cilju. Razstava je v prostorih Obrtnega doma. Otvorrena je bila v nedeljo dopoldne, o oe-mer smo poročali že v ponedeljeki številki. Razstava se odlikuje zlasti s tem. da vsebuje speeielno statistiko, ki se nanaša samo na območij ekspoziture OUZD v Cel i J. V tem pogledu je potrebno in zanimivo, da nekatere slike podrobneje opišemo. Z narodnogospodarskega stališča je rani-mi'va slika v figurah, ki predstavlja število l d?1avstva v posame®nih indiustrijskih skupinah. Slika se nanaša na stanje 30. VI. 1. 1933 pri ekspozituri prijavljenih delavcev. Najmočnejša industriia ie kovinska (tvorni-ca Westen). ki zaposluje 1104 delavce in 343 delavk. Ni?i sledi gozdnožasrarska Industrija s 1298 delavci in 81 delavkami. Nekoliko slabša ie hišna ©lužinčad (60 moških in 1165 žensk). Tudi tekstilna ind-istri-ja je precej razvita. S stališča socialne medicine je važna slika. ki nam predstavlja v figurah število bo-lezesnsko-podDornib dni po posameznih diagnozah. Podatki se nanašajo na vse leto 1932. Od vseh delavcev, zavarovanih pri ekspozituri v Celju, je največ bolehalo za posledicami poškodb. Bolezensko-podpornik dni, vezanih v delovno zmožnostjo delavca, t« bilo zaradi poškodb 16.125 pri moških in 2306 pri ženskah. Številčno nekoliko slabša tuberfculoza z H.1G8 bolezensko-neodporni m i dnevi pri moških in 5710 dnevi pri ženskah.u Kvalitativno ja pa tuberkuloz« še neprimerno huiša od poškodb. Izdatki za zdravljenj tuberkuloze (sanatoriii itd.) so neprimerno večji kakor pri drugih diagnozah. Nadalje ima tuberkuloza za posledico številna smrtne primere, da nevarnosti in-ficiranja zdravih oseb n? omenjamo. Pre-ceišnja bremena povzročajo nadalje še bolezni prebavil, nalezljive bolezni (influon-ca itd.) in revmatična obolenja (bolezni kosti. sklepov in mišic). Bolezensko-podnornih dni je bilo samo pri eksorMituiri OUZD v Celju leta 1932 skupno 115.522. Iz tega ;e razvidna važnost našega socialnega zavarovanja. Stroške za tako veliko Število podpornih dni moramo ceniti okroglo na 3 milijone dinarjev letno. Zanimiv je nadalje zemljevid celjske ekspoziture po zdravniških okoliših. Od ve^.h 'ekspozitur OUZD ima celjska največ;i teritorii in narivečie število zdravniških okolišev. Na zemlievid.i je označen s posebno barvo vsak posamezni zdravniški okoliš s sedežem uradovega zdravnika in s številom članov po stanm meseca novembra 1. 1933 Lepo ie izdelana slika >Odkod hodiio delavci v Celi« ra delo«. Slika se nanaša na leto 1929. Znano te. da velik del delavcev ne stanuje na 6edežu obrata, temveč hod: iz zelo oddaljenih krniev na delo v tvorni-itd V parnem mestu Celju je bilo 1929. leta 4723 delavcev, k? 60 stanovali izven m^ta. uStanovasnia takih delavcev so pretežno ob prometnih žilah, to v ob že*azni-delavcev je v posameznih občinah celiske ofciVfv hodilo dan za dnem v Celi? na -leto. Najbolj sta zastopana Škofia vas in Te-hane. Zemljevid i« sestavil profesor Štrukelj. Grafikon »Pokret članov v območni eks-oozitur? OTTZD v Celb« kaže. kako «e je rar.viinlo Stev;V» zavarovanih ?ar Mokronog, 28. februarja Te dni proti večeru je nastal v Mokronogu ogenj v hiši posestnika in čevljarskega " mojstra Franca Debevca. V usodnem trenutku je bil gospodar Debevec v hiši. ko je nenadno zavohal smrdljiv dim. V zli slutnji je stopil iz hiše in zapazil, da je streha že v plamenu. Ker je bila streha krita s slamo in del hiše lesen, je imel ogenj lahek posel in je obje! vso hišo tako hitro, da ni bilo mogoče ničesar odnesti iz nje. Domači gasilci niso mogli ničesar več rešiti, zato so se z vnemo lotili omejitve požara, ker je obstajala velika nevarnost za sosednje hiše. Sreča v nesreči je bila, da je bilo mirno vreme. Kaj je povzročilo nesrečo, ni točno do-gnano Najbrže je zakrivila požar starinska peč. ki ni imela dimnika, tako da je uhajal dim iz peči naravnost v podstrešje. Poleg hiše je posestniku Debevcu ogen. uničil vso hišno opravo, čevljarsko orodje, obleko in več drugih reči Zavarovan je bil gospodar za okrog 12.000 Din, a škoda je znatno večja. Citalte tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET" Iz življenja na deželi Iz Skoifc Loke SI— Aretacija nevarnih svedrovcev. Zapori Škofjeloškega sodišča so sprejeli pod svoj krov dva nevarna prijatelja tuje lastnine. Orožniki »o ju zajeli v bližini 2ab-nice. Aretiranca, ki sta ciganskega rodu, sta se specializirala na tatvine konj, izkoristila pa sta tud! vsako drugo pripravno priliko. Pri sebi sta imela ponarejene listine. Dolže ju tudi svoječasne tatvine v Ga-brku. SI— Huda n«*refa se Je pripetila Leb-novemu hlapcu Valentinu Fajdigi. Ko se je peljal v soboto skozi Vincarje, se je zdajci vsul na njegov voz z neke strehe poledeneli sneg, česar se je konj tako prestrašil, da je zdirjal. Po nesrečnem naključju je odletel hlapec naravnost pod voz in so ga kolesa prevozila. Dobil je hude poškodbe po vsem telesu, nalomljenih pa ima tudi več reber. Iz Kamnika ka_ V varstvo Jezov na Bistrici vzdolž tovarniškega jeza je kamniška smodnišni-ca prepovedala vsako izvažanje gramoza in kamenja za apnenice iz struge Kamniške Bistrice od Grabna pa do Stranj. Na posebnih napisnih deskah pa je izrecno označeno. med katerimi jezovi se sme kopati gramoz, vendar pa samo v sredini struge, 10 metrov nad jezo.m in 20 metrov pod njim. Pameten ukrep, ki kaže veliko razumevanje uprave smodnišnice ra splošno korist in skrb za vzdrževanje in ©čuvanje vodnih naprav na Bistrici! fz Trbovelj t— Društvo za varstvo otrok to mladinsko skrb v Trbovljah bo Imelo občni zbor v nedeljo 4. t. m. ob 15. v gospodinjski Soli v Trbovljah - Vodah. t— Trboveljska podružnica Društva Jn-goslovensklh obrtnikov bo imela občni zbor v nedeljo 4. marca ob 14. v Volkerjevi gostilni v Trbovljah. Iz Novega mesta n— Občni zbor Zelezničarske Jubilejne knjižnice se bo vršil 4. t. m. ob 14. v društvenem lokalu pri g. Obrezu. n— Kino »Dom« v Sokolskem domn bo predvajal danes in jutri ob 20.15 ter v nedeljo ob 15., 18. in 20.15 zvočni velefilra »Sin Indije*. V glavni vlogi: Ramon No- varro. Predigra: Paramoimtov zvočni tednik Iz Kottfic nj— Občni zbor sre*ke organizacije JNS v Konjicah bo v nedeljo 11. t. m. ob 9. dopoldne v dvorani Narodnega doma. Ustanovni občni zbor Narodne strokovne rve-ze, podružnice za Konjice, Je pa sklican za nedeljo 4. t. m. ob 9. dopoldne v Narodni dom. Opozarjamo vse, ki se zanimajo za javno življenje, da se ustanovnega *-ami. — 20.15: Mfšan program. _ 22.05 Lahka in plesna m izika. — BERLIN 20.10: Mešan glasbeni program. — 22.20: Plesna glasba. — KftNIGSBERG 20.10: Prenos koncerta iz Berlin^. — 22.40: Orkester. — MCHLACKER 20.10: Prenos iz Berlina. — 22.30: Koncert orkestra in solistov. — 24: Nočni koncert. _ BUDIMPEŠTA 17.30: Madžarske pesmi. — 18.30' Plošče. — 19^40: Veseloigra. — 22: Ciganska kapela. — RIM 1710: Vokalen ln instrumentalen koncert. _ 20.40: Plošče. — 21: Prenos op«rs iz gledališča. Vabilo na II. redni občni zbor Splošnega vzajemnega podpornega in kreditnega društva r. z. z o. z. v Mariboru, ki se vrši v nedeljo, dne 4. marca 19S4 ob IS. uri v mali dvorani Narodnega doma. Dnevni red običajen! Po tem občnem zboru se vrši Istotam in ob isti uri USTANOVNI OBČNI ZBOR »NAPREDNOSTI«, registrovane pomožne blagajne v Mariboru. Poleg običajnega dnevnega reda Je tudi v smislu § 19. društvenih pravil volitev volilne komisije. Člane prosimo za sigurno udeležbo! NACELSTVO. 2717 Upski pomladni sejem 1934 ZAČNE 4. MARCA 331/3% popusta v vožnji na nemSkih Železnicah! VSA OBVESTILA DAJE: ING. G. ToNNIES, LJUBLJANA, Dvofakova 3-n. ali ZVANICN1 BIRO LAJPCISKOG SAJMA. BEOGRAD. KNEZ MIHAJLOVA 88 A. ChrisUt 67 SKRIVNOST EKSPRESNEGA VLAKA Roman Milijonar ga je začudeno pogledal. »Kaj nameravate? Ali nama kaj skrivate, gospod Poirot?« »Jaz?« Poirot ga je nedolžno, začudeno pogledal. »Kje neki!« Van Aldin ni odgovoril, a videti je bilo, da m zadovoljen. Uslužbenk v spalnem vozu so rekli, da mu ni treba postiljati za noč... Obilna napitnina, ki jo je dobil, ga je prepričala, da so gospodje sicer očividno prismojeni, a tudi zelo imenitni in radodarni... In spet so molče sedeli v oddelku in gledali drug drugega. Poirot je bil videti nervozen in nemiren. Nazadnje se je obrnil k tajniku. »Major Knighton, ali so vrata vašega oddelka zaprta? Vrata na hodnik mislim.« »Da, sam sem jih zaprl.« »Zanesljivo veste?« »Ce hočete, stopim pogledat.« »Ne, nikar se ne trudite. Sam bom pogledal.« Ce z nekaj trenutkov se je vrnil in pokimal. »Da, prav ste imeli. Prosim, ne zamerite moji nervoznosti.« Zaprl je vrata v sosednji oddelek in se vrnil na svoje mesto v desnem kotu. Ure so minevale. Trojica je zdaj pa zdai nekoliko zakinkala. a vselej se je spet zdramila. Najbrže še ni bilo zlepa potnikov naj-razkošnejšega vlaka v Evropi, ki bi bili tako neprijetno prebili noč kakor ti trije. Poirot je časih pogledal na uro, pokimal im spet sedel nazaj in zadremal. Enkrat je skočil pckoncu. odprl vrata v sosednji oddelek, hitro pogledal vanj in majaje z glavo spet sedel na svoje mesto. »Kaj pa je?« je šepnil Knighton. »Ali pričakujete kakega dogodka?« »Moji živci !c je vzdihnil Poirot. »Tako ml Je, kakor da H sedel na iglah. Ob najmanjšem šumu se splašim.« Knighton je zazehal. »Prekleto pusta vožnja,« je zamrmral. »Upam, da vsaj vi veste, čemu je tega treba, Poirot.« Stisnil se je v kot in pravkar takisto zadremal kakor van Aldin, ko je Poirot štirinajstič pogledal na uro, nato pa rahlo potrepljal milijonarja po ramenu. »A? Kaj je?« »Cez nekaj minut bomo v Lycmu.« »Moj Bog!« Van Aldinov obraz se je bel in upadel zasvetil v skopi svetlobi. »Nekako ob tem času so torej umorili mojo ubogo Puth!« Srepo je zastrmel predse in se ugriznil v gornjo ustnico, da ne bi zakričal. Vsa žaloigra, ki je bila zatemnila njegovo življenje, mu je s strašno moSjo vstala pred duhom. Zavore so zasikale, vlak je zmanjšal hitrost in obstal na b'onski postaji. Van Aldin je spustil okno. »A/ko po vaši najnovejši domnevi vendarle ni bil Derek storilec, je tujec po tem takem tu zapusti! vlak?« je vprašal preko ramena. V njegovo začudenje je Poirot zma.al z glavo. »Ne,« je rekel zamišljeno. »Namreč: noben moški ni tu zapustil vlaka, pač pa morebiti — ženska.« Knighton se je zdramil. »Ženska?« je vzkliknil van Aldin. »Da, ženska! Nemara se še spominjate, gospod van Aldin, da je po izpovedbi gospodične Greyeve stopi! iz vlaka mlad mož v čepici in površniku, bržkone z namenom, da bi se nekoliko izpre-hodil. Po mojem mnenju je bil ta mladi človek ženska.« »In kdo bi utegnila biti ta ženska?« Van Aldinov obraz je bi! nejeveren, a Poirot je resno in odločno odvrnil: »Njeno ime — ali bolje, ime, pod katerim so jo poznali mnogo let — je Kitty Kidd. Vi, gospod van Aldin, jo pa poznate pod drugim imenom — pod imenom Ade Masonove.c Knighton je plani] pokoncu. »Kaj?« je zavpH. Poirot se je hitro obrnil. »Saj res — da ne pozabim.« Po bliskovo je potegnil neki predmet iz žepa in ga podržal v iztegnjeni roki. »Dovolite, da vam ponudim cigareto — iz vaše lastne cigaretnice. Napak ie bilo, da ste jo izgubili, ko ste na pariški pašni progi skočili na vlak.« Knighton ga je prepadem pogleda!, nato se je po bliskovo zganil; a Poirot je svareče podržal roko kvišku, »Prosim, nikar,« je rekel ljubeznivo, »vrata v sosednji oddelek so odprta, in moji prijatelji s policije, ki se vozijo v njem, imajo samokrese namerjene na vas. Preden smo v Parizu zapustili vlak. sem odprl vrata na hodnik, in moji prijatelji so zasedli oddelek. Saj vam menda ni neznano, da vas pariška policija nujno išče, major Knighton, ali, če dovolite, da vas tako imenujem — monsieur Ie marquis.« 35. POGLAVJE Pojasnila »Pojasnila?« Poirot se je nasmehnil. Z milfionarjem sta sedela pri kosilu v van Aldinovem stanovanju v hotelu »Negresco«. Na Amerikančevem obličju se ie boril izraz olajšanja z izrazom brezmejnega strmenja. Poirot se je zložno naslonil vznak, prižgal eno svojih drobnih cigaret in zamišljeno zastrmel v strop. »Pojasnila?« je ponovil. »Nu, s temi vam rade volje postrežem. Ah veste, kaj je bilo prvo, zaradi česar sem si jel beliti glavo? Pokojničin razmesarjeni obraz! Brezpogojno zanesljiva ugotovitev istovetnosti je pri takih zločinih pogosto odločilnega pomena. Seveda sem se najprej tudi jaz oprijel te misli. Ali je bila umorienka res gospa Ket-teringova? A ta sled ni vodila nikamor, zakaj izpovedba gospodične Greyeve je bila odločna in popolnoma verodostojna, tako da sem moral opustiti to misel. Da, pokojnica je bila res Ruth Ketterin-gova.« CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3,— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« J\Sn * m _Ha_.|,a|, odgovor, priložite U1I1 j» V Ztiamkall. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila ln vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Beseda IDin, davek 2 Din. sta šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 1.7 Din. Dijaki 12 Din Iščem profesorja odno«io inštruktorja. k.' bi ir.< pripravile' Ta privatni ijs-nit nižjih gim. razredov. TMmidbe na osr:*eni od/ie-iek >.T-:'reh«. 7308-4 Beseda 1 Din. davek 2 Din, 7a šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Ključavničarskega vajenca sprejmem tekoj. Noe^ov v oVesmem oddelku »Jntra* 7-J02-44 Trg. vajenca sprejmem t delEkatesno fn »ivcerjfko trgovino. Xa-f'nv pore 0£r'e6-ii oddelek »Jutra«. T256-44 mmm Seseda 1 Din. davek 2 Din, za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Pisarniško moč •/.» 'a ž je begajniška, «*5r. knjigovodska de'a, iščem. Vpokojencem prednost. Po-r i^be na oglasni oddelek >Jut.ra« pod šifro »Reference 800«. 7237-1 Šivilj, pomočnico sprejme takoj atelje Beza-nelli. §e!enb-urgwve ulica. Speci j-etao in kostume in pa^ce. T30&-1 2 damski frizerki z večletno prakso — ramo prvoviFtoe moči eprejme salo-n Mrakič v MaTiho.ru. Cankarjema 1. 7323-1 Beseda 50 para, davek 2 Din, za šifro ali da-lanje naslova 3Din. NaJ-manjs znesek 12 Din. Nemško-slov. stenotipistinja z večletno prakso, i® samostojne kores-pond&nitraa ta fra-noošč-mo in angleščino, želi premenit,i s-iužbo. Ponudbe ne oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zanesljiva moč 2000«. 7283-2 Diplom, strojnik trezen, išče 74 takoj primemo japosliter. Cenjene ponudbe na ogledni oddelek > Jutra« pod »Kriloma« '7:0-5-2 Poslovodinio ta- (ges n"ilinj'o) iš?em za ko.].' Kavcija 3000 D=«n._ — Prmoflbe n« 02'asni od-de-'pk »Jutra« dou »220«. 7280-1 Izve/bane brusače (Ta:fi"'a in po'irerja) ra-Vm-o za takoj. Ponudbe z navedbo prakse na oglas, oddelek »Jutra« pod s:fr.«. oddelek »Jutra« pod šifro »Poceni«.__7259-2 Dekle Taje skoro novo. prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 7309-6 EBSE359 Knjižico Vzajemne posojilnice v Ljubljani, coa 50.000 Din, ugodno prodam za gotovino, ker rabim denar. Pišite pod naslov »Kompenzacija« na oglasni oddelek »Jutra«. 7207-16 Beseda IDin, davek 2Din, za šifro aH dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Rezervni deli nori i,n rabljeni, za leške in amerikane.ke avtomobile — velike zaloga — Lučiž, International, Trst, Via Sa.n K rane esc o 10. 7295-10 Ljuba Jurkovič: n. Beseda 1 Din. davek 2 Din, za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Povečevalni aparat za filme 3X4. kupim. Ponudbe s točn:m opisom na oglasni oddeVk Jutra pod ztiaoko »Vertikalen«. 7:09-7 (Ilustriral V. Mazi) 14. Ko sta potrkala na vrata, je njegova žena Jena pravkar kopala svojega najmlajšega sinka Fiča. »Kdo bi utegnil biti ob tej uri?« se je ustrašila Jena. Hitro je obrisala Fiča in stopila k vratom. Beseda 1 Din. davek 2 Din, za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 D'n. Enodružinsko hišo novo, 5 mimii.t od železniške postaje v Dev. Mar. v Polju oddam v najem s 15. marcem, ali pozneje. Poizv-e se pri Ambrožu v Det. Mar. v Polju št. 1,2. 7247-20 Prehrana Beseda IDin. davek 2Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Na 1 manjši znesek 17 Din. Gospodično sprejmem v lepo sobo. na željo domačo hrano, ozir. vso oskrbo zelo poceni. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 7287-14 Kapital Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Vloge bank kupujem« in prodajamo najkulantnej-e. Naročile iz province -zvršujtrno 03jza-nesliiveje. Za odgovor pri ioži'e znamko za 3 Din. Poslovni zavod d. d.. Za greb. Praška u'ica 6/11. 74-16 Kdo posodi 1700 Din za eno leto. proti vknjižbi Za nagrado salonska ura. Nujno. Nasiuv pove oglas-oddelek »Jutra«. 7255-16 Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanle na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Gostilna Občinska hranilnica v Ma-rembergu da v najem biro sredi trga z gostilno, stanovanjem, tujskimi eotami in gostilniškim inventarjem. Ponudbe do CO. marca. Ob enem e ponudbo je treba vložiti kavcijo znesku 12.000 Din — po dogovoru tudi v hranilni knjižici. 7306-17 Pridelki Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. 50 hi haloškega vina dobrega, letnika 1932 ;n 1933, proda Ivan Rabosik, vinogradnik, Krčevlna pr Ptuju. 7'.8i-33 Enosob. stanovanje 9 kuhinjo in pritlklinami, v Svabičevi ulici štev. 7 takoj oddam. 7313-21 Stanovanja enosobno in dvosobno takoj oddam, fetotem oddam tudi prostono in suho skladišče Vp-ašati na Gosposrvrtski cesti 10/1. 7300-21 Ifmelovke ima naprodaj Uprava ve-leposesrva Krumiperk, pošta Dob pri Domžalah. 7248-33 Stanovanja Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje na siova 5 Din. Najmanjši znesek i7 Din. Enosob. stanovanje s predsobo, v bi:žl-ni Stadiona ali Brrn/a iščeta s 15. marcem zakonca brez o-trok. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Točen 350«. 7258-31/'a Hranilne knjižice m prepise prvovrstnih ljubljanskih de.narnib zevo dov jemljemo do preklica zopet v račun. — A. & E Skaberne, Ljubljana 7063 16 Enosob. stanovanje ali veliko sobo iščem za takoj. Ponudbe ne oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »-Starejša gos^pa«. 7331-2!'a Sobe išče Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Obrtnik išče pobico (pos-teljo) z domačo hrano, pri majhni rodbini blizu tramveVi. — Oddam tudi perilo v pranje. »Frizer«, Sv. Pet.ra c. št. 23. 7288-2-3'a Lepe prazne sobe ali majhno stanovanje, v centru mesita iščem za takoj. pemudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Modni salon«. 7280-23/a S tanovanje Beseda IDin. davek 2Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Štirisob. stanovanje z vsemi prhiklinami oddam s 1. majem na Aleksandrovi cesti 4 — palača Viktorija. 7*294-21 Dvosob. stanovanje takoj odda M. Kršt>fi"-Bučar, Stari trg štev. 9. 7264-21 Dvosob. stanovanje s kuhinjo in shrambo oddam na Galjevici št. 32'n. 7276-21 Dvosob. stanovanje s pritiktinami oddam v Mostah. Predovičeva ul. 42 T265-21 Stanovanje -2 'ep:h solnčnih sob s pri-t:klmami oddam e 1. mojem v Medvedovi u'ici 25. 7330-21 Sobo odda Beseda 50 par. davek 2 Din za šiiro ail dajanje na slova 3 Din Naimanjši znesek 12 Din. Sobo za 2 in sobico s s-topnic, poleg »Evrope« oddam.. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 7282-23 Gospodično gospoda a d dva dijaka sprejmem poceni v lepo sobo s posebnim vhodom na željo tudi s hrano. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 7:66-23 Dvoriščno sobo separirano, oddam v Sp. Šiški. Jezerska 4. 7263-23 Solnčno sobo v I. nads-tr. vile po eg Tivoli je. z dvema posteljama event. d v© sobi kot samsko stanovanje od dam. — Strogo separirano. uporaba kopalnice. Vprašati: Cesta v Rožno do.'ino žt. 14. 7273-23 Opremljeno sobico v risok<-m pritličju oddam blizu kavarne Evrope. Na slov pove oglasni oddeVfc Jutra«. 7262-23 Opremljene sobe s posebnim vhodom ter 1 ali 2 pos-teljama, od 130 do 250 Din, ali 6 hrano Din 40O—.»O odd-im v Sp Š:ški. černetova ulica 31. 7307-23 Opremljeno sobo s poseb. vhodom in e'ek-triko oddam v Dalmatinovi ulici št. 3/n. Tevo. 7310-23 Solnčno sobo oipre!n»'ieno a': prazno, s posebnim vhodom, v neposredni hližini obrtne šole tako«! oddam za 230 D'n. Gradaška u':ca 8. 7311-20 Sobo s posebnim vhodom ;n centralno kurjavo, poleg nebotičnika takoj oddam boljši osoh:. Naslo-v pove asni oddelek »Jutra«. 7327 23 Sobo centru mesta oddam takoj m:rnemn ;n solidnemu josoodii. Nas'ov pov*1 • oddelek »Jutra«. ' 6965-23 Dopisi Beseda 2 Din, davek 2Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din. Hvala! lim se III. Pridi zopet! Vese-svid-enje. 7315-24 Enosob. stanovanje manzardno. solnčno oddam 1. m3;a na Bleiweiso-vi c. št 9/IT. 7284-21 V oglasnem oddelku »Jutra« je dvigniti sledeče Šifre: Ali lokal. Bnhtna. Bližina poŠte. Berlitz. Dobre naložba 999. Dobro mes-to. Dve oe-ebi. Dom sreie. Din 300. Disk reci ja, Dober pomočnik. Engro Ljubljana. Ekonom. Fototehnika. Ga-anterija 100, Gentleman. Gottina Gorenjke, Grad. H'še z vrtom. Jamstvo. Kurivo, Klepar. Krilovke I.. Korespondent takoj. Lastni dom. Lepa bodoč' nost, Miren dom, M k'o8i-čeva ces-ta. Nujno, Novac, Nnjno rabim, Osebni dogovor. Osamljena, Prometni kraj, Prebujenje, Fese-s-tvo, potrpežljiva in ubogljiva. Poštena in znečejna, Primorka. Posojil 0 1964 Parni kotel, Promet 30, Po-tr-eben. Podjetjo, Per-fektne, Prikupljiva, Refe-renre S^O, Sodelovanje, Solnčno, Snažna in poštene. Siguren denar, S:mpa-tije. S:mpati;e 2, Srečne pomlad. Sobarica. Sredina, SivUja, S.portfrennd, Sivi-Ije — maje. Šivilja dru-žabnica. Tujke. Točen. Točen plačn-k 100, Takoj, Takojšnje gotovina. l"dana Udobno stanovanje. Uteha. Vila. Ve« en 100, Zelo marljive, Zane#!jiv, Za vsakega. Zanee-ljiva in poštene, 100.000. 3000. Glasbila Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Pianino križem »trunan, malo rabljen. neprodej za 66ste opazili presenetljivo razliko v čistosti in svežini Vaše polti. Po enomesečni uporabi pa bost« na videz najmanj za 10 let mlajši. čitajte Jutro ve tnale oglase ki imajo uspeh! Eeseda 1 Din. davek 2 Din, za šifro ali dajanje na slova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Štedite — kriza! K „K a F b o paket44 ali najboljši trbov«!>kt premog v zabojih nud: I. POGAČNIK trg. s kurivom, Bohoričeva 5. Telefon 20-59. Ze mal denar zaboj (25 kg) D:n 11.50 -dostava v hišo 13 Din. □□□□□□□□□I OGLAS □□□□□ 9 a □ □ 0 □ □ □ □ □ □ □ □ □ SREDSTVO D Ki □ KI □ POMAGA □ v VSEH POSLOVNIH □ TE2AVAH □□□□□□□C □ □ □ □ □ Poziv k vpisovanju AKCIJ INVALIDSKE ZADRUGE, A. D. Invalidska zadruga a. d. v Beogradu je na temelju sklepa zbora akcionarjev od 1. marca 1931. in odobrenja g. ministra za trgovino in industrijo P. 7203 od 12. junija letošnjega leta otvorila vpisovanje za povečanje glavnice od enega milijona na 5 milijonov Din kakor je predvideno po pravilih. VPISUJE SE 40.000 AKCIJ od nominalnih 100.— Din. Podpisniki akcij dobijo plačilne pobotnice, ki se bodo po končanem vplačilu zamenjale s stalnimi akcijami. Za vpisne stroške se plača za vsako akcijo po 20 Din. Vplačane vsote se obračunavajo s 7% letnih obresti za ves čas, dokler ne bodo izdane originalne akcije. Za v naprej plačane akcije se obračunava pri plačilu 9% letnih obresti in je treba vplačati toliko manj. Denar za vpis naj se pošilja na naslov Invalidske zadruge a. d. Kralja Aleksandra št. 12 Beograd na čekovni račun pri Poštni hranilnici št. 51.052. Vodstvo invalidske zadruge želi, da bi se z dotokom močnejšega kapitala iz zadruge ustvarilo kreditno središče za vse invalide v državi ter se na ta način olajšal težak položaj invalidov, ki so ekonomsko najšibkejši sloji našega naroda a so se v resnici dostojno odzvali svojemu visokemu pozivu. Z okrepitvijo Invalidske zadruge se bodo kmalu ustvarile druge koristne gospodarske ustanove, ki bodo donašale koristi akcionarjem kakor tudi našim invalidom. Zaradi tega se obračamo na vse ustanove javno pravnega značaja kakor tudi na vse ekonomsko močne osebnosti in ustanove, za katere odziv na ta apel ne pomenja večjih naporov, da podpro to edino Invalidsko akciona^sko ustanovo v kraljevini Jugoslaviji ter'ji pomagajo pri izvedbi naloge, ki si jo je stavila pri svoji ustanovitvi. Vpisovanje se vrši v Beogradu med uradnimi urami pri blagajni Invalidske zadruge a. d. Kralja Aleksandra 12, kjer se dobe vse podrobne informacije, v notranjosti države pa po pooblaščenih poverjenikih. 2713 UPRAVA INVALIDSKE ZADRUGE A. D. Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adotf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot askarnarja Franc Jezerse&. Za inaerauu deJ je odgovoren Alojz Novak. Vsi » Ljubljani