LABOD izhaja štirinajstdnevno v nakladi 2650 izvodov — Ureja ga uredniški odbor — Odgovorna urednica: Lidija Jež, tehnično ureja: novinarski servis — Grafična priprava In tisk Dolenjski Informativni center Novo mesto. labod GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE LABOD TOVARNE OBLAČIL NOVO MESTO LETO 11 NOVO MESTO, 15. DECEMBRA 1985 ŠTEVILKA 16, 17 Likanje v Ločni pogumno v novo leto Na naše duri že trka novo poslovno leto, starega počasi zaključujemo, računi so več ali manj sklenjeni. Prav je, da ob zaključku leta na kratko analiziramo naše delovanje, še posebej zato, ker se z letom 1985 izteka tudi srednjeročno obdobje. Z usmeritvami na področju PROIZVODNIH PROGRAMOV smo v celoti sledili zastavljenim c>ljem: razviti na višjo stopnjo zahtevnosti program srajc in bluz, dati več poudarka ženski konfek- ciji, postopoma opustiti moške programe in primerno razviti program kril v smislu dopolnilne ponudbe. Zastavljeni cilji so v celoti realizirani, kar potrjuje tudi tržišče. KADROM IN ZAPOSLOVANJU smo vseskozi posvečali veliko pozornost. Povprečna letna stopnja zaposlovanja v petih letih je 1,6%. V zadnjih dveh letih novih zaposlitev skorajda ni bilo. Osnovna naloga je bila: spreminjati kvalifikacijsko strukturo zaposlenih glede na vedno zahtevnejšo proizvodnjo. In kaj smo storili? Plan potrebnih kadrov z visoko in višjo izobrazbo smo v celoti dosegli (50), delavcev s srednjo izobrazbo imamo v strukturi že več, kot smo načrtovali (175), kvalificiranih delavcev imamo za 20 manj, kot smo planirali (721), polkvalificiranih delavcev imamo v strukturi preveč (748), enako nekvalificiranih delavcev (333). Struktura delavcev v proizvodnji se bo seveda počasi spreminjala, tako da bomo izpraznjena delovna mesta izpopolnjevali z ustreznimi kadri. Samo v zadnjih dveh letih smo podelili na vseh šolah 263 štipendij, kar se s prejšnjimi leti sploh ne da primerjati. Rezultate take usmeritve bomo prav gotovo občutili v naslednjih letih. FIZIČNA RAST proizvodnje v lastnih kapacitetah je bila povprečno 1 odst. letno, skupaj s koope- r racijo pa 3 odst. V tem času smo močno razvili delo v kooperaciji. Ti odnosi se počasi spreminjajo v dolgoročno sodelovanje na podlagi skupnih programov in tudi skupnih vlaganj. Vseskozi smo DOMAČEMU TRGU posvečali veliko pozornost. Menimo, da v še tako zaostrenih pogojih za gospodarjenje domači kupec ostaja na prvem mestu. Tako smo domačemu trgu namenjali povprečno konstantne količine izdelkov, ali s številkami povedano: 1,5 milijona kosov srajc, 450 tisoč kosov bluz, 210 tisoč kosov oblačil. IZVOZNA dejavnost je dobivala iz leta v leto večji poudarek. V petih letih seje izvoz letno povečal po stopnji 12,5 odst., tako da bo letos usmerjenih v izvoz že preko 50 odst. kapacitet. Priznati je treba, da nas je zahtevni zahodnoevropski trg, kamor pretežno izvažamo, naučil marsičesa! INVESTIRANJE v znanje, v človeka, brez ustreznega tekočega izpopolnjevanja strojne opreme ne bi dalo želenih rezultatov. V petih letih smo investirali v strojno opremo prek 500 milijonov dinarjev. Pri tem smo si morali pomagati na vse načine, pa tudi z najemom deviznih kreditov. Občuten napredek je bil storjen na področju računalništva za poslovne namene, medtem ko računalnik za proizvodnjo prihaja v hišo v januarju mesecu. (Nadaljevanje na 2. str.) S I Vsem j sodelavcem j želimo | srečno 1986! (Nadaljevanje s 1. str.) DRUŽBENEMU standardu v najširšem smislu je bila posvečena posebna skrb. Žal je rast cen skorajda onemogočila izvajanje planskih usmeritev. Za stanovanjsko izgradnjo smo v tem obdobju povprečno namenjali 2,4 odst. čistega prihodka, od vseh sredstev pa je bilo 64 odst. namenjenih za nakup družbenih stanovanj in 36 odst. za kreditiranje individualne gradnje. Za izgradnjo počitniških kapacitet smo v tem obdobju namenjali 1 odst. čistega prihodka in nekako realizirali zastavljeni program. Precejšnja pozornost je bila dana obratom družbene prahrane in lastnim kuhinjam. V strategiji delitve celotnega prihodka smo le s težavo sledili zastavljenim ciljem. Porabljena sredstva v strukturi celotnega prihodka predstavljajo povprečno 60 odst. in dohodek 40 odst. Delitev čistega dohodka se je povprečno gibala v razmerju 65 odst. za osebne dohodke in 35 odst. za sklade. Na področju delitve osebnih dohodkov smo močno spremenili star sistem nagrajevanja, dali močnejši poudarek proizvodnemu in strokovnemu delu ter poizkušali storiti kaj več na področju minulega dela. Vse novosti so prekratek čas v rabi, da bi jih lahko poglobljeno in strokovno ocenili. Neizpodbitno pa je dejstvo, da na podr- očju delitve osebnih dohodkov ni več reda, da vsak ravna po svoje, neglede na rezultate poslovanja in ne sprašujoč se, kaj bo jutri. In kaj reči o letošnjem letu? Naši plani, tudi po rebalansu, so se izkazali za zelo stvarne. Že v začetku leta smo vedeli, da plan ne bo dopuščal bistvenih preseganj, temveč bo treba močno poprijeti za delo za normalno doseganje planiranih rezultatov. Z nemajhnimi napori bomo zastavljeni plan skorajda v celoti izvršili. Tako pričakujemo lahko okoli 6,5 milijard din celotnega prihodka, od tega 5 milijard na domačem trgu in 1,5 milijarde din na tujih trgih. Doseženi rezultat nam zagotavlja realizacijo drugih zastavljenih ciljev, tudi na področju elitve sredstev za osebne dohodke. Odveč pa je misliti, da smo sposobni slediti nekontrolirani rasti OD v Sloveniji. Naš cilj je bil bolj skromen: ne preveč zaostajati! Vedno težji pogoji za gospodarjenje so terjali (in bodo še) skrajne napore nas vseh. Če smo uspeli posodobiti proizvodnjo, moramo občutno izboljšati kvaliteto, sistem planiranja proizvodnje in vse kar je s tem povezano. Na prvo mesto postavimo parolo: KVALITETA IN POSLOVNOST. To je edina možna alternativa sedanjemu času. Vsem sodelavkam in sodelavcem se zahvaljujem za nesebično delo med letom in vam želim srečno novo 1986. leto. GLAVNI DIREKTOR: MILAN BRATOŽ kritična ocena lastnega dela Skupni sestanek osnovnih organizacij ZK tozdov Ločna, Commerce in DSSS je bila ena izmed redkih priložnosti, da se skupaj pogovorijo komunisti pod eno streho. Zato je bila dana tudi pobuda, da ob programsko-volilnih sejah dorečemo tudi skupno obliko dela, saj smo se zaradi drobljenih oblik dela začeli odtujevati. Pa vendar ni nobena od delovnih enot toliko specifična, da ne bi večino vprašanj lahko načeli tudi na akcijski konferneci vseh treh osnovnih organizacij. Pravzaprav tudi tokrat ta oblika skupnega sestanka ni bila nova, smo seje pa poredko posluževali. Točka dnevnega reda sestanka, ki se ga je udeležil tudi izvršni sekretar občinske konference ZK, Bojan Bencik, je bilo poročilo o delu komunistov med obema kongresoma. Po uvodnih poročilih je stekla razprava, v kateri je bilo poudarjenih nekaj osnovnih odstopanj, ki vplivajo na naše delo in življenje. Pri tem so prisotni izhajali iz lastnih izkušenj, iz lastnih pomanjkljivosti, ki pa so hkrati tudi del splošne krize. Tako tekstilna branža ponovno močno pada v osebnih dohodkih v razmerju do ostalega gospodarstva, na drugi strani pa so delovne organizacije, ki močno povečujejo indekse rasti osebnih dohodkov, skladov pa ne oblikujejo. Znotraj naše branže so primarci, še posebno pa volnarji v zelo težkem položaju, posledice pa čutimo tudi konfekcionarji. Kakovost mora v naslednjem obdobju dobiti še nove in nove poudarke, z njo pa je povezana tudi vse večja odgovornost, ki jo moramo speljati na vseh ravneh. Ko je beseda tekla o odgovornosti, so komunisti načeli tudi vprašanje discipline v našem delovnem okolju. Več reda in discipline moramo vzpostaviti in se zavedati, da imamo v pravilniku o premakljivem delovnem času tudi klavzulo, da je le-ta lahko odvzet delavcu, ki ga izkorišča. Eden od razpravljalcev je načel stroškovno področje, ki neposredno vpliva na naš dohodek. Menil je, da se moramo varčneje obnašati, pretehtati koriščenja prevozov, najemanje rentakarja in podobno. Vendar pa ne gre vsega tega linearno omejevati, pač pa pretehtati, kaj je v danem trenutku naj-potrebneje in koristno. Ob besedi o planih za naprej in pričakovani resoluciji je bilo iznešeno mnenje, da bi morali bolj pogumno načrtovati izobraževanje in znotraj tega tudi funkcionalno usposabljanje sedanjega kadra. Na znanju lahko gradimo naš razvoj, zato si moramo prizadevati za pošteno in smelejše načrtovanje tega. Ker so uvodničarji posredovali prizadevanja komunistov med obema kongresoma na vseh področjih našega življenja in dela, je tudi naša razprava široko zajela splošna in tudi povsem Labodova prizadevanja in izkušnje. Grenko je izzvenelo dejstvo, da včasih ni več meja pri nalaganju bremen združenemu delu, da se v naši družbi neodgovorno in često nelojalno obnašamo, kot da bi živeli drug mimo drugega. Povečevanje prispevnih stopenj gre v nedogled, vzporedno s tehtanjem teh pa bi morali teči tudi programi dela posameznih sisov. Nič manj grenko pa ni dejstvo, da v mandatnem obdobju, ki se izteka, tako rekoč nismo videli med nami občinskih funkcionarjev, da se čutimo prepuščene sami sebi, da je premalo povezanosti v občinskem merilu, kar gre na račun občine in družbenopolitičnih organizacij. V oceni poročila o delu komunistov med obema kongresoma je bilo zajetih precej pozitivnih premikov, razprava pa je vendarle navrgla tudi tista boleča odstopanja, kijih ni več moč optimistično tolerirati, pač pa zahtevati takojšnje reševanje, ker vera v to, da bo vse to nekoč razrešeno, poje-njuje. Poslovni sekretarji iz naših tozdov so obiskali Beti in Komet v Metliki in se tam s predstavniki obeh delovnih organizacij pogovarjali o njihovi organiziranosti in kadrovskih vprašanjih. Posnetek je z ogleda proizvodnje v Kometu. Res je, da morajo komunisti v vseh sferah življenja in dela delati v tej smeri, toda koliko dejansko lahko posežejo v določena dogajanja in odločanja, ki se češče urejajo celo mimo vpliva združenega dela? Partija mora s korenito akcijo »stopiti na rep« centrom moči, ki vsa ta odstopanja dovoljujejo. S tem bo povrnila optimistično gledanje, ki lahko izhaja edinole iz rezultatov. Glavni direktorje citiral Župančiča, daje za današnji trenutek potrebno, da »si drug drugemu ognja damo«. Nekaj tega nam je bilo dano na skupni seji, ki je bila vsebinsko bogata in ki kaže na pravo delo komunistov. Sicer pa razprava okoli poročila s tem še ni strnjena, saj je pred nami še razprava o resoluciji. L. J. dinar iz naših prodajaln je trikrat hitrejši Naše industrijske prodajalne pomenijo v sklopu celotne prodaje kar dobrega kupca, ki v primerjavi z »zunanjimi« trgovinami prinese Labodu takojšen denar. Če vemo, da imajo trgovine rok plačila od 60 do 90 dni, je dinar iz naših prodajalen kar trikrat več vreden. O tem so med drugim govorili na sestanku vodij Labodovih prodajaln. Zato pričakujejo, da bodo v bodoče enako tretirani kot zunanji kupci, da bodo vabljeni na pzaključevanja in da bodo zaključeno blago tudi dobili v trgovine. Do sedaj smo z našimi prodajalnami tudi čistili skladišča, zato so se zaloge povečale. Tisto, kar so vrnili tuji kupci, smo nato prodajali v naših prodajalnah. Blago so nazaj v skladišče vračali le prodajalni v Novem mestu in Centru mode v Ljubljani. Zaradi vsega tega pa je koeficient obračanja prepočasen. Ko so ocenjevali poslovanje prodajaln v letu, ki se izteka, so prisotni poudarili, da je delo koordinatorja med našimi prodajalnami dobro opravljeno in še kako potrebno. Dobrodošla pa je bila tudi informacija o poslovanju in načrtih za naprej na nivoju tozda Commerce in cele delovne organizacije. Delavci v Labodovih trgovinah zaradi oddaljenosti in narave dela ne morejo na zbore, in tako so obveščeni največ le prek biltenov in časopisa. Živa informacija in pogovor pa seveda odtehta največ. Ko so pregledovali svoje dosežene rezultate v letošnjih desetih mesecih, so z indeksi zadovoljni. Plan je bil med letom rebalansiran in tako je koordinator izpostavil nekaj podatkov, vezanih na prvoten in nato na popravljen plan prodaje v industrijskih prodajalnah. Po prvotnem planu bi morale v desetih mesecih naše prodajalne prodati za 164,560.000 din, z rebalansom iz maja meseca pa se je ta znesek dvignil za 20 odstotkov, kar znese 197,300.000 din. V desetih letošnjih mesecih so trgovine realizirale za 276,735.547 din prometa, kar pomeni na prvotni plan indeks 168 in na popravje-ni 140. K takemu rezultatu je gotovo pripomogla tudi prodaja s popustom za Labodove delavce in pa interne prodaje. Podatki za posamezne prodajalne pa so izračunani za enajst letošnjih mesecev. Novomeška prodajalna je imela plan 76,456.000 din, realizirala pa ga je z zneskom 100,451.053 din ali z indeksom 131. Center mode v Ljubljani je imel plan 71,886.000 din, realiziral pa ga je s 120,829.539 din ali z indeksom 168. V tej prodajalni ni bila prodaja povečana le finančno, ampak tudi fizično. Letos so za razliko s prejšnjimi leti začeli prodajati tudi izdelke z napako, delno pa je vpliv tudi prodaje s 30-odstotnim popustom za labodov-ce. Ptujska prodajalna je imela plan 39,705.000 din, realizirala pa gaje s 66,255.403 din ali z indeksom 166. Prodajalna v Krškem je imela plan zastavljen na 38,732.000 din, realizirala pa ga je s 56,184.575 din ali z indeksom 145. Skupen plan prodaje v naših trgovinah je bil za enajst letošnjih mesecev prekoračen za 51 odstotkov, dosežena realizacija za 11 mesecev pa znaša 343,720.570 din. V novomeški in krški prodajalni je — glede na ostale — prodaja v tem obdobju nekoliko manjša. V novomeškem primeru je iskati vzroke v manjši zamenjavi kadrov in v kadrovskih težavah sploh. V krški prodajalni pa je čutiti viden padec kupne moči. V času gradnje nuklearke je bil promet izrazit, z zaključkom te pa je občutno manjši. Za naslednje leto bo plan za naše prodajalne predvidoma povečan za 50 odstotkov. V tem je delna sprememba v strukturi proizvodov, ki gredo v vse zahtevnejši smeri delno pa je seveda tudi stvar inflacije. Predstavniki naših trgovin pa so na sestanku izpostavili tudi vprašanje nagrajevanja. Po novem sistemu so vezani le na rezultate celotnega tozda Commerce, individualna premija pa ob tem izpade. O tem je že razpravljala tudi komisija za ugotavljanje uspešnosti, ki pripravlja poenotenje za vsa specifična dela, med temi pa je tudi prodajalec v naših industrijskih prodajalnah. Pogovarjali so se tudi o osnutku pravilnika o poslovanju v industrijskih prodajalnah in oblikovali precej pripomb ter se pogovorili še o ostalih, tekočih vprašanjih naših prodajaln. Menili so tudi, da bi se morali zbrati vsaj dvakrat letno, saj neposrednega stika med njimi zelo manjka. razširjena seja DS v Delti Na razširjeni seji delavskega sveta tozda Delta so prisotni obravnavali več aktualnih vsebin, pa vendar bi lahko rekli, da je bila osrednja tema plan za naslednje leto. V neposredni proizvodnji tega tozda naj bi bilo naslednje leto le 5 delavk več, skupno število neposrednih delavcev pa bi bilo s tem 505. Znotraj tega bo treba razmišljati o organiziranosti brigad, o čemer je tudi že letos nekajkrat tekla beseda. Predvsem gre tu za brigade, ki delajo bluze, vmes pa včasih še tudi srajce. Dve izmed teh brigad sta že na omenjeni seji predlagali spremembo plana, kar je v razpravi vendarle izzvenelo malo drugače. Gre namreč za to, da je okviren čas izdelave zahtevnejše ženske bluze za izvoz pravilno postavljen, posamezne faze pa po mnenju delavk niso pravilno ovrednotene. Torej naj bi pretehtali normative in s tem omogočili primerno doseganje norme za večino delavk na teh delih. Pa vendar je posredno vpeto v to tudi vprašanje plana. Ker je sedaj nekaj delavk, ki konstantno ne dosegajo norme, tudi plana ni moč doseči. V razpravi je bilo ponovno ugotovljeno, da vsaka delavka le preveč teži k čim večjim količinam, kar prinaša slabšo kvaliteto in s tem vračanje, popravljanje. Konec koncev pa to hitenje ne daje ne količine (zaradi vračanja izdelka) niti kvalitete. Prav je, da ob sprejemanju smernic plana steče beseda tudi o takih vprašanjih, saj je vsakdanje življenje, prizadevanje, organiziranost, delovna volja in, ne nazadnje, počutje v kolektivu ključ-(Nadaljevanje na 4. str.) nega pomena za doseganje zastavljenih ciljev. Ob tem, ko sta direktorica tozda, Krničarjeva, in glavni direktor, kije bil na seji tudi prisoten, razlagala usmeritve za naslednje leto, je bilo načeto tudi vprašanje odnosov. Že nekaj časa je čutiti odstopanja, ki vznemirjajo. Narobe obrnjena ali nalašč napačno razumljena beseda, interpretirana z malo več senzacionalnosti lahko povzroči v delovnem okolju precej motenj, nestrpnosti, dvomov. Namesto da bi se z odkrito in predvsem pošteno in resnično besedo spoprijeli z nalogami, ki so pred nami, se včasih obkladamo s podtikanji, namigovanji. Oblikujejo se neuradne skupine, v katerih so nekateri člani »zavestno«, drugi pa »slučajno« poleg. Toda tudi proti primitivizmu in podobnim nezdravim odklonom je treba najti poti. Le v usklajeni delovni skupini je, kljub strogo zastavljenemu planu, možno dosegati lepe rezultate. Zato mora biti skrb za homogeno delovno skupino, ki se bo enotno trudila za naše skupne cilje, velika naloga. Sicer pa je tudi na sodelavcih, da reagirajo na podtikanja, na odstopanja, saj zapravljanje časa s tem pomeni slabše doseganje norme in plana, s tem pa se vpliva na tisto, za kar si vsi prizadevamo in kar nas najbolj žuli, na osebni dohodek. Le-ta je odvisen samo od nas in potruditi se moramo zaslužiti ga, ne pa pričakovati, da nam ga bo kdo podaril. Sicer pa je bilo na sestanku poudarjeno, da je v zadnjih nekaj letih kolektiv Delte tako močno pomlajen, da je bilo težko pričakovati velike delovne rezultate. Poleg tega je tudi program bluz le dve leti v njihovi proizvodnji, kar je tudi še premalo za nemoteno delo. Res pa bo treba, ob že naštetem, še dograjevati organizacijo in pripravo dela. In če zveni še tako čudno, bo treba obračunati z opravljanjem in blatenjem tozda in delovne organizacije. Za polresnice ali prirejene informacije, blatenje posameznikov ali cele organizacije ne sme biti ne prostora ne časa med nami. Vzpostavljene imamo vse samoupravne poti za razreševanje dejanske in resne problematike, za izživljanje posameznikov pa imamo tudi mehanizme, ki sicer niso priljubljeni, so pa nujni, če gre za motenje, za blatenje in podobno. Seveda ne gre zaostrovati odnosov, toda tudi večno toleriranje ljudi, ki so k temu nagnjeni, ne koristi ne eni ne drugi strani. Tako je bilo tudi mnenje delavcev, članov delavskega sveta in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij v Delti. Končno pa sami najbolj čutijo sejanje nezadovoljstva, ki izhaja iz povsem puhle, izmišljene osnove. poenotiti elemente za stimulacijo Teh nekaj mesecev, odkar je v veljavi nov sistem nagrajevanja, je dobila tudi komisija za uspešnost dela nekaj vprašanj oziroma pobud. Vse pa so več ali manj vezane na vprašanje kriterijev, ki so sedaj strnjeni v šest osnovnih elementov stimulacije. Ker pa so nekatera dela in naloge specifične, je treba z dodatnim delom elemente stimulacije za vsa dela poenotiti. Do odstopanj je prišlo pri ugotavljanju delovne uspešnosti za trgovske zastopnike, voznike motornih vozil, pri delavcih v naših industrijskih prodajalnah, inštruktorjih in tehnologih v kooperaciji in pri pregledovalkah oz. kontrolorjih gotovih izdelkov. V vseh teh primerih so odstopanja v stimulaciji, ki ni vpeta v šest osnovnih kriterijev sedanjega sistema nagrajevanja. Da bi vse to uskladili s sprejetim sistemom nagrajevanja in ugotavljanja delovne uspešnosti znotraj tega, bo treba storiti nekaj korenitih korakov. Le-ti bodo pomenili prekinitev s staro prakso na eni strani ter novo, boljšo organiziranost na drugi strani. V marsikaterem od navedenih primerov gre tudi za nujnost dodelave organizacije dela in usklajevanje delovnega časa. Vemo, da je tudi delovni čas element nagrajevanja, ta pa je določen z našimi akti. Sporazum opredeljuje tudi dovoljeno število nadur in koriščenje presežka ur na osnovi pravilnika o premakljivem delovnem času, kjer je ta v veljavi. Znotraj teh možnosti bo treba v bodoče poiskati rešitev tudi za tiste delavce, ki so na terenu in tako delajo popoldne, ponoči, ob praznikih. Razbremeniti jih bo treba, da bodo lahko koristili presežke ur. Komisija se je srečala tudi z vprašanjem stimulacije na plan, kjer je tozd Commerce v slabšem položaju, saj le-ta doseže takšno stimulacijo kot ostali tozdi pri 100-odstotnem doseganju plana, Commerce pa šele pri 108 odst. doseganju plana. Življenje pa prinaša tudi določene situacije, ki jih ni bilo moč predvideti. Tako je komisija dobila nekaj vprašanj glede višine zneska, ki naj bi ga tozd izplačal ob smrti delavca njegovi družini. Ker branžni sporazum tega področja ne obravnava posebej, ga tudi mi nismo vnesli v naše akte, čeprav velja poudariti, da je v starem pravilniku bilo to določilo opredeljeno. Gre pa tudi za sklop vprašanj, ki se tičejo delavca — človeka, in po katerih se ocenjuje zrelost in humanost določene družbe. Taki so primeri pomoči upokojencem, sirotam naših delavcev, solidarne pomoči raznih oblik in vsebin, česar ne smemo zanemariti. Na drugi strani pa je vse to težko opredeliti, ker se primeri med seboj zelo razlikujejo in jih ne bi veljalo poenotiti. V sklop dela omenjene komisije pa sodijo tudi vprašanja, ki jih je, tako kot mnoga že navedena, opredelila Libna. To je vprašanje soglasij pri prošnjah za popoldansko obrt, pa vprašanje pomoči našim delavkam, s tem, da jim omogočimo v določenem času privatno delo na naših strojih. To so sicer vprašanja, ki so do neke mere sporna. Komu in kdaj omogočiti soglasje za popoldansko obrt, saj nimamo kriterijev, po katerih bi ocenjevali. Pa tudi interes tozda in delovne organizacije je treba varovati. Prav gotovo nočemo izčrpane delavce na delu in tudi podobne dejavnosti se ne vključujejo v ta koncept. Kar pa se tiče pomoči našim delavcem pri privatnem delu (izdelovanje oblačil iz kosov, kijih dobimo ob praznikih, na primer), ko gre za njihove družine, je treba na ravni delovne organizacije poenotiti pristop, o čemer je odločal poslovni odbor na svoji zadnji seji. Rešitve za omenjeno problematiko bi morali sprejeti do konca tega leta, da bi bil sistem nagrajevanja v celoti izpopolnjen. Osnovna organizacija ZK v DSSS se je po daljšem zatišju malce pomladila, saj so bili na zadnjem sestanku sprejeti trije novi člani — mladinci. zimsko letovanje na Ljubelju Ljubiteljem zimskega športa in vsem ostalim naznanjamo, da bo dom Panorama na Ljubelju odprt od 31. decembra 1985 dalje. Odprt bo vse do zaključka zimske sezone, če bo le dovolj gostov. Vsi posamezniki, ki bi želeli koristiti domske usluge, se prijavite čimprej. V našem informativnem biltenu št. 42/85 z dne 5. decembra smo navedli zadnji dan prijav 12. dc cember. Tudi po tem roku se lahko še prijavite, saj bo verjetno tu in tam še kakšen prosti termin oziroma nezasedena kapaciteta. Športno društvo-sekcija, smučarji oziroma ostale smučarske skupine, ki bi želele na Ljubelju oziroma na Zelenici organizirati smučarske tečaje, tekmovanja in ostale igre na snegu naj svoje potrebe prijavijo čimprej, najpozneje pa do konca leta, zaradi uskladitve prostih terminov v domu Panorama, kajti tudi letos bo tri termine v februarju in marcu organizirana šola v naravi na Ljubelju. I Izvršni odbor počitniške skupnosti Krško seje na seji izvršilnega odbora zedinil, da so cene koriščenja domskih uslug na Ljubelju enotne za vse koristnike, in sicer med novoletnimi prazniki (od 31. decembra do 2. januarja 1986) 1000 din po osebi, sicer pa 500 din po osebi (plus turistična taksa), skozi celo zimsko sezono. Dnevna smučarska karta stane 700 dinarjev. Delovna organizacija Labod ima v domu Panorama 2 sobi oziroma apartmana. Soba št. 4 ima 5 ležišč, soba št. 10 pa ima 4 ležišča v dveh prostorih. Vsaka soba ima v skupnih prostorih svoj kuhinjski boks, z vsem potrebnim za kuhanje, in skupno jedilnico, sanitarije in umivalnice so skupne. Dom ima tudi lep klubski prostor s TV za družabne igre in razvedrila. Dom Panorama je poleg mejnega prehoda v Avstrijo in oddaljen blizu 300 m od spodnje postaje sedežnice, katera vodi do doma na Zelenici, kjer so smučišča za manj izurjene smučarje in Ljubelju. V domu boste lahko kupili kruh, mleko, jajca, olje, sladkor, maslo, alkoholne in brezalkoholne pijače. Svoje potrebe in skupinske potrebe za koriščenje ležišč v Panorami posredujte Muhiču. Ravno tako se nanj obračajte za ostale informacije v zvezi s Panoramo. Splošna služba JOŽE MUHIČ razstavna dejavnost Razstava v domu starejših občanov Del razstave letošnjega Labodovega ekstempora je preseljen v novomeški dom starejših občanov, kjer je na ogled še širšemu krogu javnosti. Razstava je bila postavljena ob 29. novembru, ko so bile v domu različne svečanosti in dejavnosti. Viktor Zemljak razstavlja v Libni Član likovne skupine v Krškem, Brežicah in Zagrebu ter nekajkratni udeleženec Labodovega ekstempora, Viktor Zemljak, razstavlja svoja dela v Libni. Dela, kjer je nekaj pokrajin, tihožitij in tudi portretov, so največ akvareli, nekaj pa tudi olj. Zemljak pravi, da slika že 56 let. Razstavljal je že v mnogih krajih, omenimo le nekaj: Zagreb, Beograd, Novi Sad, Ljubljana, Celje, Karlovac, s svojimi deli pa je gostoval tudi v Nemčiji. Dela .Jožeta Kumra Jože Kumer, akademski slikar je na letošnjem Labodovem ek-stemporu prejel posebno nagrado za najboljšo risbo in odkupno nagrado. Sicer pa je to nagrajenec tudi naših prejšnjih ekstemporov. Jože Kumer se predstavlja s pasteli, ki nam na sproščen način in v usklajenih barvah govore o naravi in o doživljanju te v različnih čustvenih razpoloženjih. Člani Društva inženirjev in tehnikov tekstilne industrije na Dolenjskem so se srečali v Labodu, kjer so se pogovorili tudi o uvajanju procesnega računalnika v priprave naših proizvodenj. Ul PRED VOLITVAMI V letu 1986 poteče mandat delegacijam oz. delegatom za zbor združenega dela in SIS izvoljenim na volitvah 1982 ter delegatom v samoupravnih organih tozdov in DSSS ter DO, izvoljenim na volitvah leta 1984. Zaradi obsežnih, pomembnih in tudi zahtevnih volilnih opravil so priprave na volitve že stekle. Nosilec postopka evidentiranja in vseh volilnih opravii je sindikalna organizacija tozda skupaj z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami. Evidentiranje možnih delegatov je priznanje vsakemu. Zahtevne razmere terjajo sposobne, poštene, z znanjem in izkušnjami podkovane nosilce delegatskih funkcij, terjajo takšne ljudi, ki bodo odgovorno opravljali funkcijo delegata. Izkušnje iz dosedanjih mandatnih obdobij kažejo, da so kritike v delovanju delegatskega sistema izrečene na račun uveljavljanja delegatskih odnosov, predvsem v skupščinah SIS. Premajhna je bila aktivnost delegatov v razmerju do delegacij oz. konferenc delegacij, v povezovanju z delegatsko bazo in organi upravljanja, kar je posledica, da se delegatska razmerja niso v zadostni meri razvijala. To je dajalo delegatom občutek nemoči in jih peljalo v pasivnost rin nezainteresiranost. Znane so nam sedaj vse težave! Ne gre jih zanemarjati, temveč jih upoštevati v taki meri, da se ne bodo ponavljale, oz. da bomo aktivnosti usmerili v izboljšanje delovanja delegatskega sistema. To je naloga vseh, zlasti strokovnih služb, organov upravljanja, poslovnih organov in družbenopolitičnih organizacij. MOJCA NOVAK llliII!illlllll!ll!lilllll!lllllllllllll!U&IIIIIM!UH8nM!IH!lllllll!llllllll!lltll!llllllllllllllllli!lll!lll!ll!ll^ SISTEM NAGRAJEVANJA PO DELU Kaj pa je to, pol srajce manjka? S/ca brigadirka, to je plačana količina! KULTURA Punce, pridite, začel se je Ex-tempore! ZALA Osti ja, je luštno če kuhamo same. Vsaj nam ni treba požreti vseha kaj nam druhi skuhajo. minulo delo .•.mar se ne razburjajte, šef. Minulo delo je tako dobro plačano, da skušamo doseči, da nam čimveč delovnega časa mine čimprej. RAČUNALNIK Uganka za danes: Kaj je ozko grlo — računalnik ali človek? Ugibate lahko trikrat! lllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllll!llllll!llllllll!lllllllllll!llllllllll!IUIII!!lllllll!!l!!ll!l!l!ll^i^ll^^^l^^^^l!!l Ne glej me tako debelo... Rekel sem ti, da bova prepih najprej naredila v pisarnah! LOČNA Je že tako, tovariš sanitarni, da kar smo popravili streho, nam več ne kaplje za vrat ko lulamo. Obljuba dela dolg to je zdaj to, sicer bi bil pa molk. Tud’ GLAS Laboda nam K' mar, da v petek poslušal’ bi torkove novice, . . nikar nam ne storite te khv ®» privoščimo mu kot za Novoletni dar. Ne vem kje naj začnem, V tem letu smo se mnogo naučili, to tudi jaz že vem, z nagrajevanjem novim si življenje popestrili. Nihče ne ve, po kakšni riti smo krojili, odnose s tem si krepko zabelili. No, računalnik nas na kant ni spravil, napak nešteto je nesrečnik le napravil. Sedaj dobil po pol bo brata, odprta na stežaj so mu že vrata. A planu, ki odveč je v garnituri, so komercialni pokazali duri. Kjer najdeš prazen kot tja jo odkuri. In lovcu se nasmehnila jes po toliko zadetih kozlih, h1