Omt Write Us Today
Advertising
are
reasonable____
JSLEPHONE: C'HeU«« 3—1242
No. 3. — Stev. 3.
List slovenskih delavcev v Ameriki.
MA DAN DOBIVATE
C "GLAS NARODA"
PO POŠTI NARAVNOST NA SVOJ DOM (Meni »edefj ta praznikov).	^
tU. 1MB M thm
OfflM aft Ne« Vari N. I,
Act of C—»gre— of March M. 187».
NEW YORK, THURSDAY. JANUARY 4. 1940-ČETRTEK. 4. JANUARJA, 1940
Volume XLVIII. — Letnik XLV1II.
PREDSEDNIKOVA POSLANICA
Predsednik upa obdržati mir
Finska fronta
WASHINGTON, D. C., 4. jan. — V svoji posla-niči, katero je predsednik Roosevelt osebno prebral ob otvoritvi kongresa zastopnikov obeh zbor-
Finci bombardirajo rUsko bazo
SVANIK, Norveška, 4. jau. — Finski letalci so včeraj z bombniki, ki so najbrže angleškega in italjanskega zvora, bombardirali poglavitno rusko bazo v Liinahamari ob Severnem ledenem morju nau Petsa-moin.
nic, je izrazil upanje, da bo dežela ostala v miru,1 nonvieški meji je bilo sli-
toda je priporočal, da se dežela pripravi na svoio ^ mo<''ne ,r^strelb- ki so nLomU J«	• i • • j v i .	. najbrze prihajale od Liinalia-
obrambo in da sodeluje z drugimi deželami za mir marilX ki je ,amo 12 ,.lUj 0(1
norveške meje.
Liinahamari je glavna ruska
in olajšanje težav.
Priporočil je višje izdatke za vojsko
v m.«.	........,	i baza na severu, v pristanišče
\ u-hlvem nasprotju is svojimi prejšnjimi letnimi poslani-' Petsamo pa prihajajo ruske
:alm ««	J* predsednik priporočal samo dva predloga J v«i»&lro
pit- , , - -	- Prec^°Sa-' vojaške zaloge iz Murmanska.
J ripoiocal je obsežen obrambni program ter nove davke za i
pokritje obrambnih izdatkov in i>odaljšanje j>ostave glede med-sebojnih trgcMskih pogodb. To postavo, ki poteče 1.°junija, je. predsednik označil kot "neločljiv del temelja vsakega stalnega i<n trajnega miru."
Notranjih zadev se je le malo dotaknil
Domačih problemov je le malo dotaknil, četudi je zagovarjal gospodarski in soeijalni program New Deala. Rekel je, da je potrebno, da se ta program nadaljuje, da bo premagan notranji jioložaj, ki pogosto rodi diktaturo. Odkrito je priznal, da več notranjih problemov še ni bilo rešenih in zlasti še ni bila navzlic vladnim odredbam še odpraivljena brezposelnost.
Resno razpoloženje v zbornici
Predsednik je poslanico bral zelo resno in je bila v istem duhu tudi sprejeta. Samo enkrat so mnogoštevilni poslušalci, med katerimi je bilo okoli 500 senatorjev in poslancev ter 1000 poslušalcev na galeriji, glasno ploskali, ko je predsednik o-menil, da bo v proračunu povečan samo en izdatek, namreč za obrambo dežele in da bodo nekateri drugi izdatki znižani. Tedaj pa se je predsednik občinstvu nasmejal in rekel: "Toda vedeti morate, da potice ne morete pojesti in jo tudi imeti." Cela zbornica i~e je glasno zasmejala.
Poglavitne točke predsednikove poslanice
Predsednik je podal naslednje poglavitne točke svojega programa:
1. Novi davki za pokritje izdatkov za narodno obrambo.
(Nadaljevanje na 2. str.)
ZAPLENJEN NEMŠKI AEROPLAN
KOKOŠI in radio
NEW PLATZ, N. Y., 3. jan. — Kokošem ugaja radio. Pravzaprav bo težko dognati, če jim ugaja, res pa je, da vpliva nanje. Dober in močan radio a-parat pospeši produkcijo jajc. To je dokazal kokošjerejee George Gardner v tukajšnji o-koliei.
V kokošnjake je postavil radio aparate, ki igrajo od zore do mraka. Posledica? Kakoši znesejo še enkrat t?]i-ko jajc kot so jih prej.
— Že več let opažam, — je rekel Gardner, — da se kokoši zelo zanimajo za žvižganje, petje in godbo. Ko sem jim žvižgal in-prepeival, so postale bolj aktivne. Število jajc se je po-1
tdnnilln H,]	4 >..	-C ~	'
►Predsednik F. D. Roosevelt in njegova družina je bila slikana pred božičnim drevesom v Vzhodni sobi Bele hiše. O leve na desno, sedeč na tleh: k (A n n a Eleanor Dali, Diana Hopkins, hči trgovskega tajnika; John Boettinger (plazeč se po tleh) in Cui\ tis Dali. Sedeč od leve na desno: — predsednikova soproga, predsednikova mati, predsednikov vnuk in mati, žena sina Franklina; predsednik RoosO.ielt; h č i predsednika M rs. Boettinger; Mr-. J. R. Roosevelt in žena sina Mrs. John Roosevelt. Stoje: sin Franklin, John in zet John Boettinger.
PREDSEDNIKOVA DRUŽINA O BOZlCU
EDISON imenovan
WASHINGTON, D. C., 2. januarja. — lz Bele hiše je bilo sporočeno, da je bil Charles Edison imenovan za mornariškega tajnika. Predsednik bo predložil še ta teden to imenovanje senatu v potrditev.
Edison upravlja že izza smrti mornar, tajnika Swansona vse posle mornariškega departmental
vM ^,	.	, Novi tajnik je sin slavnega
množilo. Od petja me ie pa za- •	r ^	,
T\ "najditelja Edi.ona ter ga je
dne 17. novembra 1936 imeno-
eelo boleti grlo, dočim so mi o.l žvižganja ustnice nabrekle. Pomagal sem si z radio aparati. V kokošnjak sem namestil radio. Čudili bi se, kako nesejo. Nič ne pretiravam, če rečem, da mi znesejo še enkrat toliko jajc kot so mi jih znesle prej, ko «o se v samoti dolgo^ časi le.
val predsednik za pomožnega mornariškega tajnika. Edison je znan kot zagoivornik močne mornarice.
Predno je stopil Edison v zvezno službo, je vodil veliko tovarno v New Jersey, katero je že njegov oče ustanovil.
Indija v nevarnosti
Rusko vojaštvo se zbira ob meji Afganistana. — Zavezniške armade so pripravljate.
Zaplenjen nemški vojaški aeropian je razstavljen na trgu De la Concorde v Parizu.
nost, da doseže kako zmago.
Mussolinijev list "Popolo d' Italia" v Milanu in list
RIM, Italja, 4. jan. — Itali- j popravi svoje neuspehe na Fin-janski časopisi poročajo, da je i s-kem, iskala kje drugje priložit usija poslala na mejo Afganistana 800,000 vojakov, toda tudi zavezniki so pripravili armado francoskih in angleških vojakolr1. Italjansko časopisje je to poročilo prejelo iz Kaire. kamor so prišla poročila iz Irana.
Po vseh drŽavah Bližnjega Iztoka vsled tega vlada velika nervoznost in se izmenjavajo obvestila in posvetovanja med vladami v Damasku, Jeruzalemu in Ankari, zlasti še, ker so zadnje Čase krožile vesti, da je tudi Afganistan mobiliziral.
Zavezniki zbirajo močno vojsko pod poveljstvom generala Maxime Weyganda v Siriji in Pa'e-ftini. Tej rvojski se bo še
Ford govori mladini
Znani avtni magnat priporoča mladini, naj se loti poljedelstva. — Dobri izgledi za gospodarstvo.
DETROIT, Mich., i. jan. — Znani industrijalni mogotec je mnenja, da ameriška mladina še nikdar ni imela tako u-ijodnili prilik za bodočnost ikot jili ima isedaj.
Kot vsako leto, bo tudi letos ogromno število mladih ljuui. završilo šolo. Kxior misli, da ni mogoče dobiti zanje primerne namestitve, se moti.
.— Mladina mora slednjič spoznati, da ji ne nudi le industrija sredstev za udobnejše življenje. Cilj mladih ljudi je, imeti svoje ime v plačilnem seznamu tega ali onega podjetja. Taki nazori so pa zmotni. Ce bi se mladi fantje podali na dežela, ki kmalu sprevideli, da je tam dela v izobilju.
— Ne bom trdil, — je dejal Ford, — da bodo na farmi takoj zabogateli. .Za začetek naj -luži j o pri kakšnem farmer ju. Ko se bodo naučili farmskega dela—kar je dadanes nova u metnost, — lahko kupijo nekaj zemlje. Tako bodo soudeleženi pri dobičkih, ki jilt dela-
(((Q4 . ,, m • • u- [jo in jih bodo delali farmer ji, Stan,pa" v Torinu priobcu-'^ ho na(laljo povpraSeva„
jeta i vsak svoj olanek, ki zatr-i je ]>f> 1K)1 je,1elskih stro;ilu
^ Po Fordoi.ieni mnenju je v
mestu vzgojen mladenič bolj usposobljen reševati moderne poljedelske probleme, kot pa
jujeta, da je celi svet previsoko cenil rdečo armado, ki po porazih na Finskem skoro ne more priti več v poŠte v, kot ne -varnost za zapadne države.
"Stampa" pravi, da ruska'mladem5' ki ie vsc sv armada, četudi v bližnji bodoč- | ^JenJe preživel na far nosti doseže kak uspeh na Fin-imwiJava mestne akeni, ne more »več dobiti dobre-; "j^adme bi bila zelo priporoč ga slovesa in da se je Stalinu podrlo upanje, da bo po sedanji vojni razsodnik med narodi.
"V stroj je hotel vtakniti sa-
ROJENICE
Mrs. Martha Adams, hči Igu. Hude-ta,' je sinoči v Astoria Sanatorium povila prvorojen-jtaierje, naj nehajo izseka; ati
Mehiško VOJAŠTVO
proti civilistom
v L
MEXICO CITY, Mehika, jan. — V vasi San Marcos, je oddaljena od tukaj petdeset milj, so se spopadli vojaki s civilisti. Pet oseb je bilo usmr-čenih, večje število pa ranjenih. Nemiri .so se začeli, ko je skušalo vojaštvo prisliti far-
čka. Čestitamo!
bližnji gozd.
RAZGLEDNIH
mo prst," pravi "Stampa", pridružila turška vojska, kadar| toda potegnjena je bila že nje-pride čas. Saj tako pravijo, igova roka; jutri pa bo že naj-Vse vlade v zapadni Azinjijbrže potegnjeno celo njegovo so prepričane, da bo Rusija, da. telo."
KAKO NEMČIJO REŠUJE 2IDOVSKI PROBLEM
0	ustanovitvi posebnega židovskega rezervata v bivši pojj-ski provinci Lublin poročajo nemški listi točnejše podrobnosti, ki dokazujejo, da bodo skušali Nemci s temi odredbami židovsko vprašanje v celoti urediti v mislu narodnega socijalizma in to za vsa ozemlja, ki -o danes pod nemško oblastjo. Že sedaj odhajajo veliki prevozi židovskih družin in posameznikov tako z Dunaja, kakor tudi iz Češke in Morav:-ke pa tudi iz Berlna, Vratislave in iz drugih nemških krajev v Lublin, kjer nastajajo v tamkajšnjem okolišu vedno večja židovska Taborišča.
Šhedski dnevnik "Stockholm Tidningen" opisuje že organizacijo takega taborišča, v katerem je uvedeno prisilno delo /a moške do 70. leta starosti, za ženske pa do 55. leta. Obvezno delo traja dnevno 12 ur s polurnim odmorom opoldne. Mošk<» uporabljajo v glavnem za odstranjevanje razvalin in j^oditij v mestih in (vaseh, za gradnjo ce-t in podobna dela. Ženske delajo na polju. Nikdo ni smel iz svoje prejšnje domovine vzeti s seboj ničesar drugega, kakor nahrbtnik in ročni kovčeg ter največ 300 mark. Preostalo premoženje Židov se bo porabilo predvsem za financiranje zaposlitve deportirane! v. roio živ*'	list <lalje poroča, da bo v provinco Lublin pre elje-
j j ''J Kili približno 650,000 Židov. Od teh 240,000 iz stare Nemčije,
farinskč'<:5'°°0 !Z AvstriJ°* 150,000 iz Češke in Moravske, 30,000 i/, L poznanjske pokrajine, ostanek pa iz okraja I>cwlža, ki je isto j tako priključen k nemškemu državnemu ozemlju. Pri tem ni-Glede gospodarskih izgledov ^Jštete P™**'	iz Varin* in drugih poljskih kra-
za tekoče leto je rekel Ford. '' T"T ^ .' , . . .. . . , M , .	, .
1	vn/evniria vredno ie na^alie deish'o, da je v tamkajšnjih
vrajih že dosedaj živelo okoli 275,000 Židov in sicer večinoma i zelo skromnih razmerah. Kakor je razvidno iz teh številk, mu tudi ne? Prebivalstvi se je So tako v lublinski pokraiim že v kratkem nad miijon Židov, iznebilo strahu,- da bt«^-dodela Var odgovarja polovici celokupnega <losedanjega "prebivalstva vmešala v evropsko vogho. Za- te province.
upanje narašča. S tem mislim:' Tz*eKti se bo moralo iz pokrajine kakih 50,000 Ukrajincev, zaupanje v ameriško zemljo, ' ki bodo naseljen?^ sovjetski Ukrajini.
— Trgcu ina in gospodarstvo v splošnem dobro obetata. Ce-
®SiSI SXBOPgtt-ir«* Y<tfK
Thursday, January 4,
S-SR
SLOVENE (TtTQOSLiV) DAILY
NARQDA

fliiidmti«)
.H i - - ■
it
Bwi hi	4 Miilfrf.	i* 'iLlsiBiu ®"0ČQ01®W *
WS81, 1	iite man	NKW IOBC iL I
	47th Year	
MD	wtnm OAZ BOB; Jz , - -	P SCKDAX8 AND EOUDAZB
M	** AdiriirtfMfcte«	ca AgreteMBt ^ i
	iw ~ - , im	■a New T«Hk m Mte $14» fc W Mt .........»M HM fS.iB la mj ima - n M
te Tmmmti pol Mi btertM	V m»*mmm >.M |8M MMWMM MMM |LH	
■		
		
tlUS K Al	»ODA- OGRAJA VSAKI DAM IZVZBMftl NB)HJ OT PRAZNIKOV --- ' ■ i---	

ULil MABODA"
tu wnr iin
N. 3.
^ i
- - nezaposlenost 1
Nezaposlenost je že &koro. deset lot'najvažnejši ameriški problem. število nezaposlenih gre v milijone. Včasi jih je par >tot<isoč —, mogoče milijon — več ali manj, pomisliti pa treba, da ta problem ne bo nik<iar docela rešen.
Vedno bodo namreč v naši sredi ljudje, ki prestari /e delo, bolni in pohabljen in slednjič tudi taki, kj se niso no-■►ene^a dela naučili ali so pa preleni za delo.
Teh ljudi ne smemo pustiti, lakote umreti, kajti ne bilo bi častno in pošteno, če bi v najbolj bogati deželi na svetu kdo Lakote umiral.
Natančno je treba dognati, koliko jih je in če so res podpore potrebui ter zanje potrositi gotov o vsoto denarja, kot Kn trosi država za druge javne potrebe.
Značilen primer smo imeli nedavno v velikih ohijskih mestih. Državne, okrajne in mestne oblasti so pomagale, oziroma skušale pomagati, kar se je dalo, toda pomoč ni bila prav organizirana.
Zgodilo se je takole: Leta 1935 je zvezna vlada poverila aireikten relipf državam in odpravila F ERA. Prej je potrošila na leto $80,000,0000 za direktni relief v Ohio — povprečno $35 messečuo za^v<sako žrtev depresije.
Oh i j.ska zakonodaja in governer Martin L. Davey sta odločila, da je to dosti preveč; Far merski zakonodajalci se nikakor niso mogli sprijazniti z dejstvom, da mestnim revežem manjka sdedstev za življenje, kajti zemlja jim ničesar np ^fl. i : .
Razglabljali so in debatirali tako dolgo, da je bilo slednjič nakazanih $12 mesečnega reliefa za vsak reiiefni slučaj v Cuvahogr. okraju (.kjer jo Cleveland), in od te vsote je šlo $1.20 za upravne stroške.
Po nekaterih farmerskib okrajih je znašala ta vsota SH6.58, dočim ponekod sploh ni bilo treba dati za relief nobenega denarja, vsled česar i>e je nabralo diva milijona dolarjev, katere pa tišee v državni blagajni, namesto da bi jih poslali <v mesta, kjer bi jih bilo mogoče s pridom porabiti.
Za governerjem Davevem je prišel governer John W. Brieker, ki je republikanec in bo po mnenju nekaterih kandidiral za predsednika.	. .'
Uveljafvljena je bila nova postava, katera določa, da prispeva država dolar za dolar v reliefne svrhe. Mestom ni dovoljeno naložiti nadaljnih davkov za relief. Toda postavo so tako issvajali, da je država prispevala samo 60 centov za vsak dolar, ki ga je prispevalo mesto.
Clevelandska občinska uprava je bila slednjič prisiljena črtati z reliefnih seznamov 18,000 oseb, 40,000 drugim je pa pristrigla relief skoro do skrajnosti.
Clevelandcani so pozivali governerja, naj skliče posebno zasedanje zakonodaje, ki naj bi uredila celo stvar. Brieker pa tega ni hotel storiti, kajti s $6,000,000, ki jih je imel m blagajni, se je hotel postaviti, kako varčen gospodar je ter si sknsal s to "varčnostjo** ugladiti pot v Belo hišo.
Slednjič je morala zvezna vlada priskočiti na pomoč. Clevelandu je poslala precejšnjo množino živil in preskrbela nadaljnim G000 nezaposlenim delo pri vVPA.
Ako vse to natančno premislimo, pridemo nehote do zaključka, da imamo eno »vrsto vlade preveč. Zvezna vlada je seveda potrebna. Istotako so potrebne mestno vlade in vlade za podeželske okraje! Državnih vlad pa dežela ne potrebuje, ker ovirajo zvezne in okrajne ofolašti pri izpolnjevanju njihovih dolžnosti ter so v splošnem nekakšno peto kolo.
(Nadaljevanje s X. strani.)
2.	Podaljšanje postave o medsebojnih trgovskih pogodbahj
3.	Povedani izdatki za narodno obrambo, toda znižani izdatki v druge svrhe.
4.	Nadaljnje prizadevanje za rešitev problema brezposelnosti.
5.	Razvoj duha narodnega edinstva v kongresu in izven njega.
h sloyenskty naspftin
konferenca za pripravo il sloven-sko-ameriskega dneva v zapapni * pennsylvanfji
Konferenca vseli slovenskih diHištev v zrtpadni Pennsvlva-niji se bo vršila v nedeljo dne 4. februarja v Slovenskem Do mn na 57. eesti in Butler St. v Pittsburgh, Pa., ob 2. uri popoldne.
(Namen konferenee je, tla se naredijo priprave za 4*I)ru«fi Bjovensko-Aineriški Dan v Zn-piadni Pennsylvaiwji.'* da bo ta prireditev lepša, večja in boljša, kot >mo jo imeli lansko leto, za to je potrebno, da sodelujejo Vra dmštva jn organizacije brez ozira na njih prepričanje.
•Prvi SI o vensko-Ameriški Dan, kateri se je vršil lansko leto 8. julija v West Viep Parku, katerega, "se je udeležilo vlrljub slabemu vremenu, o-kro# 10 trsoč rojakov in rojakinj, je bil velik uspeh. To je bil pi*vi skupni nastop Slovencev v zi\padni Pennsvlvaniji, in bo ta prireditev rtštala trajno v spominu vsem tistim, kateri rio se «*a udeležili.
<Xa tej konferenci bo odbor
12.
no kulturo in zavest,, za skupno sodelovanje in jx>-moč v obrambi demokratičnih in socijalnih pravic in za enakopravnost našega naroda v političnem in .sfospodarskeiii življenju. 4. Da potoni predavanja, koncertov in druurili prireditev siri slo^o in zavest med Slovenci, da jih vzgaja, da se spoznajo z ustavo Zdr. držav, jim pomaga, da postanejo 'državljani, pomn-ga v slučaju potrebe moralno in gmotno posvetnim Lot na in kulturnim društvom, j •j. Naloga Amer.-SIov. Dneva' je, da spozna našo mladino^ s narodno kulturo tin tradicijo, da se jo združuje in pridobiva v podporna kulturna in iprosvetna društva da se mladino vzgaja da postane zavedna, da so potomci slovenskega naroda tako da «o ocuva vse, kar je le7iega in koristnega pri-ne-el naš narod s sebo j v novo domovino.
za to vfeoto bo njih ime pri-dbeeno v spominski knjigi.
10.	Dohodki Anier.-Slov. Dne-va -so od letne (prireditve, od koncertov, in drugih dohodkov, kakor sklene seja društev.
11.	Odbor Aaner.-Slov. Dneva ima pravico da izplačuje iz blagajne edino za stro-
ške prireditev in drugih
dal svoje poročilo, sklepalo se« 6. Alner.-Slovenski Dan *e no
bo o pravilih in prihodnji pri-1 redita, volil se 'bo tudi novii odbor. Odbor je poslal vabila j na vsa društva v za padu i Penttsylvaniji, da pošljejo svo-, je zastopnike na konferenco.
Apeliratmo na vsa društva in organizacije, da sodelujejo in podpirajo to drago skupno prireditev. katere je namen, da deluje za slobo in napredek a-inerišloih Slovencev. .
(Za odbor,
(Dr. F. J. Arch, predjed.
Matt Spolei* tajnik
John Dečman, bbicrajnik
PRAVILA:
1.	Ime institucije: Amjpriško-Slovenski Da rt zapadne Pennfcylvanije.
2.	Amer.-Slovenski Dan je nestrankarska ustanova, je ustanovljena na demokratičnem temelju. Vsako slovensko društvo brez razlike na versko ali politično prepričanje* lahko postane član te ustanove.
3.	Namen Asmer.-Slov. Dneva je, da prireja enkrat na leto prireditev pod imenom ** Aimer.-£3lov. Dan v za-padni Pennslvaniji" da se ta dan slavi kot narodna mlanifestacija amer. Slovencev v aa/padni Pennsylvania:, na kateri dan se bo demonstriralo našo narod-
8. V
9.
meša v notranje zadeve slovenskih podpornih in kulturnHh, .prosve.jih cerk-venih in političnih organi-zacij in njih delovanja, nje-' govo delovanje je'izključ-| on. da agitira in propagira; slogo in sporazum ameri-' ških Slovencev v zapadrii Peninsylvaniji. Letna konferenca društev priključenih Anier.-Slov. Dnevu je. najvišja oblast, ima pravico spremeniti in sprejeti pravni a in navodila za delovanje odbora, voliti upravni odbor, ter pomagati iz blagajne prosvetnim in kulturnim društvom in posameznikom, ako se to pokaže potrebno in ako je za to bila poslana prošnja na konferenco. V^ako društvo in organizacija v za paid. PennsylvanTi-ji, katera je »priključena A-meriskoSlov. Dnevu, lahko pošlje svoje zastopnike na letno konferenco in sicer kakor sledi: vsako društvo ki šteje sto članov, pošlje 2 delegata, vsako društvo katero šteje nad sto članov pošlje 4 delegate. Vsak zastopnik je opravičen samo do enega glasa. Vsako društvo, katero se hoče priključit Amer.Slo-veiiskem|u Dnevu, plača na leto $1.00 kot članarino in
aktivnosti kot ji« označeno v pravilih. Za pomoč posameznikom in društvom odloči letna konferenca društev ako so za* te poslane prošnje.
Denar Amer.-iSIov. Dneva mora biti vložen v banko na Check Acscount. Čeke polj>isnje: predsednik, tajnik in ibifjgajnik. Blagajnik mjora polomiti Snret> bond od VM>te kot jo določi konferenca društev.
konferenca društev ' izvoli odbor, vsak odbornik je izvoljen za eno loto. Volitev odbora se vrši na demokratičen način, in wak kandidat, kateri dobi večino glasov na konferenci, se smatra izvoljen. Vo litve se lahko vršijo z jav-
•	nim ali tajnim glasovanjem
•	kakor sklene konferenca ti ruši ev.
14. O<lbor st»>toji iz pred-sed-nika, 3 podpredsed.. tajnika. ipomož. tajnika, blagajnika, 5 nadzornih odbornikov in 5 pomož. odborov. Pomožne odbore imenuje predsednik.
Dolžnosti odbora »o, da vodi poslovanje Amer.-Slov. Dneva v duhu pravil in izvaja sklepe letne konference društev. — Ta pravila ostanejo v veljavi do n-i.:e konference 1941.
Peter Zgaga
NOVOLETNI -SKLEPI
-!-j-
Ko se bliža leto koncu, se ta. vek obuja kes iu dela sklepe za ali oni globoko zamisH, ter| bodočnost. V njeni se borita prične sestavljati obračun sfvo-jega življenja. Nekateri >o tako temeljiti, da vzamejo v roka list papirja in svinčnik ter na podlagi številk ugotavljajo, da tukaj in tam manjka, da bi bil tukaj in tam precejšen prebitek, če bi nekoliko drugače gospodarili. Z eno besedo — Člo-
PRATIKE in MOHORJEVE KNJIGE
Kot vsako leto, smo tiidi letos naročili Bratike in Mohorjeve knjige. Prejeli smo samo majhno pošiljatev Pratik, ki so takoj pošle, ^Mohorjevih iknjig pa sploh nismo dobili. Prejeli smo sicer obvestilo, <J& so 4>ile knjige odposlane, toda so se najbrže iz-iTtibile, kar je v sedanjih razmerah v Evropi prav lahko mogoče. Prejšnji teden pa smo ponovno brzojarvmo naročili Pratike in Mohorjenre knjige.
Prosimo tedaj one, ki so naročili Pratike in Mohorjeve knji-da nekoliko potrpe'. Pričaikujesmo ponovna pošiljatev te-k6m štirinajstih dni Kadar bomo kako pošiljatev prejeli, bd*^ mo naznanili v "Olasu Naroda".
_ _ Knjigama ''alasa Natoč*" j
VESELICA V TOLEjDO, O.
Društvo "Novi priseljenci" št. GG6. SNP.T, bo obhajalo 10. obletnico ustanovitve, zato smo sklenili prirediti plesno veselico in sfrcer 14. januarja 1940 na 222 Passett Street v McCalls Hali.
Vas uljudno vabimo, vse člane in -članice, da se udeležite te veselice, kot tudi iz Monroe in Detroita, Mlcli. Mislim da to .bo ena prvih slovenskih zalbav v naši naselbini. Godba bo izvrstna, tako da bo ustrczela mladini in starim. Vstopnina 25 centov za osebo. Kar se tiče prigrizka in drugih dobrot, nam ne bo manjkalo.
Na veselo svidenje!
Albert Valenčič.
S POTA.
•Nahajam se ob tako imenovanem "Sladkem morju" t. j. Superior jezeru v Dnlutlr, Mtnn. in ZrblramS reči za slovenski miuzej.
Na skrajne mseveru je zimsko vreme še vedno lepo, skoraj toplo.
}Lz vseh strani Združenih držav, od morja do morja, so mlS poslali rojaki in rojakinje toliko božičnih voščil in tudi raiztia darila; da se osebno ne morem vsem zaliva liti. Zato se jim tem ipotom' vsem prav iskreno zahvaljujem ter jim želim; prav srečno in zdravo novo leto 1940.
Matija Pogorele.
IZ BARBERTON, O.
Rojak Joseph Viergar se nahaja v bolnišniei, kanjor ga je položila pljučnica. Zdravje se mu obrača na bolje. Želimo mta, da skoraj okreva.
Delavske vesti
Kompanija bo plačala zaostalo plačo
CHICAGO, 111., 1. jan. -j lliimp Hairpin Manufacturing ' Co., bo plačala svojim 300 na tiieščeiu-em nad $iOt),(HJO zaostale plače. Tozadevno izjavo je podal včeraj zastopnik latvskega departmenta. Nada-j^* neko zvezno sodisčc naročilo tvrdki, da ne sme več zaposlovati mladoletnih, da mora delavcem plačati najmanj centov na uro, dočim mora biti vsako nadurno delo posebej plačano. Kompanija je pred i nekaj meseci predložila svojo jzaoevo sodišču, ki je pa razso-j dil<> prid delavcem.
Kompanijftke unije so dovoljene
PHILADELPHIA, Pa., 31. dec. — o. zvezno prizivno so-dišče je razsodilo, da so tako-jzvane konipanijske unije dovoljene ter imajo iste pravice kakor unije, spadajoče k Dela v >ki federaciji ali v C J O, pod pogojeni, seveda, da niso pod kont rolo <iclo« lajalcev.
Tako je razsodil stxlnik Fr. Bidiile, bivši predsednik Delavskega urada (National Lah. or Rclationas Boarda.)
Sodišče se je ha vilo s .»duča-jem Swank Products Co. v At-tleboro, Mass., kateri je bil Delavski urad naročil, naj razpusti kompanijsko unijo, znano pod imenom 44Swank Products Employees Association". So-tlišče je to odredbo zavrnilo. Zastopniki Delavske federacije so trdili, da kontrolira to u-nijo kompanja, kar se jo pa izkazalo za neresnično.
WPA delavci in privatna industrija
Brekon B. Somervell, lokal ni administrator \YPA, je izjavil, da je s pomočjo Uržafvme delavske posredovalnice dobilo meseca novembra samo pet neworskih WPA delavcev delo v privatni industriji. Meseca decembra so bili samo trije tako srečni.
— Precej časa bo trajalo, — je rekel Somervell, — predno l>odo dobili (vsi WPA delavci zaposlen je v privatnih industrijah. Tukaj je na WPA seznamih 100,000 delavcev. Vsi morajo biti registrirani pri dr-žavni posredovalnici za delo.
NA^Ll SO UTOHL.TENEGA ROJAKA.
(Pred kratkim so na>šli v vo-pri .Meadow Lands, Pa., truplo Petra Grudna, ki je utoitil iproti koncu oktobra. Bil jfe «tar 42 let in rojen v Šmi-helu pri Postojni.
—xMji1^'t ^DVERTlhE IN
v na jem
i stanovanje 5 in 4 sob, svetlo, zračno in popolnoma prenovljeni. Najemnina $20. j Naslov 100 X<>ntrp<se Ave., Brooklyn, N. Y. Vprašajte Mr. A*?4lH>ny Svet-a, ^fontrose Affp ^f pa telefonirajte Ur. Kennedv, telefon: ESplanade 7-7549. "	3x
dva <Iuhd\a — dobri iluli iu slabi duh — vsak s svojimi <!«>. kazi. SfHieetka govorita oba hkrati, sleunjic pa slabi duu utihne, ker je beseda njegovega na-[»rotnika mogočnejša in bolj prepričevalna. Govori uamrer takole:
—	Pijača je j>retirano draga. IV -;<* količkaj ]xmiudiš v salonu, si ob dolar. Recimo, da na teden samo dva dolarja zapraviš. te bi jih dal na stran, Iti jili imel ob letu nad sto. Sto dolarjev je pa /a- kapital. Tako pa použiješ za sto dolarjev strupa. Kajti alkohol je strup. To so znanstveniki nciz|>od-hitno dokazali. Alkohol s)»ravi več ljudi prezgodaj v grob kakor pa kuga in vojska, in kaj imaš od vsega tega.' Glavobol, lek ti odpove, razdražljiv si in jezen. Saloner na komarju -pravlja dobičke iu sc li smeji v pest. l*a če bi bila samo dva dolarja na teden! Včasi jili ji> pet, nekajkrat tmli	aii več. . .
—	Alkohol in nikotin sta brata. Kakšen smisel je pa pravzaprav, če >e ti kadi ]>od nosom.' Ali ni škooa denarja, ki ga z dimom poganja> v zrak.' Tobak slabi živce in je vzrok neštetim boleznim. Nikotin je eden najhujših strupov. Dva igrama koncentriranega nikotina ubijeta konja. Kako morejo pljuča pravilno delovali, če >o polna dima ' Pljuča in želodec. Kaj ti koristi še tako dobra je<I, če jo s tobakom o-kadiš? Za poldrugi dolar pokadiš na teden. To je petinsedemdeset dolarjev na leto. Ali ni škoda t Za tisto, kar pokadiš in popiješ, bi imel v o veh ali treh letih že novo karo. . .
i—i Karte so hudičeva iznajdba. Karte iu -vse igre za denar. Celo noč presediš v zakajenem prostoru, proti jutru se pa vračaš žejen, lačen in snli proti domu. V eni noči je šel ves tedenski zaslužek! Ves teden >i •garat za žive in mrtve, vsemu si se odrekel, da bo družina preskrbljena, pa pride sobolu in vse zakvartaš. Le enega mi povej, ki je s kvartarni obogatel. Mogoče se mu je enkrat posrečilo dobiti deset ali dvajset dolarjev, dvakrat zaporedoma jili je pa trideset ali štirideset izgubil. . .
Tako govori dull, iu novoletni sklep je storjen: — Proo z alkoholom, tobakom in kartami !
Spočetka je težko, strašno težko. Voda ima neznansko čuden okus, jkj zajtrku, kosilu iu večerji pogrešaš tobaka, sobotni večeri so dolgi, nedelja še daljša.
Dva, tri, štiri dni prestajaš, misleč, da si zatrl hudobo tv st-bi. Toda njsi je zatrl, niti u-spaval je nisi. Le delala se je kot da spi v resnici je pa čina in le zaradi lepšega mižala.
Kajti sam ne veš, kako te je zanesla v soboto pot na vogal in predno si mogel naročiti kozarec limonade, ti je že natočil krčniar kozarček žganja, češ, da v takem vremenu r.: K-djše-ga zdravila.
Ivo se pogledaš v zrcalo za brfro, opaziš, da we t: ?'«di j>od nosom cigareta.
Izpiješ drugega in tretjega ter sedeš k mizi, ob kateri žo sede trije fcvoji prijatelji.
—	Kam bi v talcem vremenu? Pa jih vrzimo, če ni drugače.
Tako «e je zopet začela stara pesem, ki bo šele pred novim letom izzvenela.
Smo pač ljudje, bolj k sialic, mn ndko k dobremu nagnjeni.
s*-.nt

_________
"G LIS H i B 0 D « New Toifi
M

im m ni f i n


Thursday, January 4, -\940
SLOVENE (TUGOSLXV) U23U9
I
J^tev br^pič&a* & osthoČAl wTprtoirfaJ* ■m. Dopisi n Četrtkovo številko naj bodo v
vcrcdo ijutnj.
iz

ii ijh
i i
Dopisi so nam vedno dobrodošli, ker
vse naše titatelje in se i njimi naši rojaki tako-rekoč med seboj pogovarjajo.
"S^QVANjOV" SILVESTROV VEČER
NEW YORK, N. Y. — Ko to pišem, je prvi delavni dan v letu i;*40. Dnevno delo se je izvršilo kakor že neštetokrat prej, z edino izjemo, da mi vedno, in vedno motijo glavo lepi spomini na domačo zabavo, ki jo je priredijo pevsko društvo "•Slovan" na Silvestrov večer -v prostorih Fr. Arneža v Jirooklvnu.
Pred nekaj tedni sem čital v Glasu N i roda " dopis, oziroma poročilo Mr. A. Sveta, tajnika "Slovani*', da ise "Slovan" za ta «ve< er omeji samo na domačo zid avo, brez programa in kake večje objave. Moram pa priznati, da sem bil skoro nejevoljen, in obenem, v nekaki skrbi. NNeiu si mogel misliti ponižnega koraka tega plemenitega društva na ta večer, — na večer, ko nam je "Slovan" ie leta in leta polnil duše z o-čar!ji«\o slovensko pesmijo, da smo bolj > |»ogumom in z nasmehom 11:1 obrazu prestopili brez kake večje skrbi v novo leto.
Tudi letos, oziroma lani ;>em hotel biti ta večer med "Klova-novimi" fanti, ali boljše rečeno, med .-.inovi slovenske pesmi. Mudilo se iiii ni, ker nisem hotel biti pri prvih. Zato sem prišel že po de-eti uri. V r jet i pa nisem mogel lastnim očem, da bi bil ves trud zainan si iskati sedeža. Zadovoljil bi se bil z vogalom na vratih, kamor bi pri-lonil svoje kosti, pa tudi tega iii bilo mogoče dobiti. O-koli enajste ure je pa nastala nekaka kriza. Naroda je bilo toliko, da >e skoro ni dalo ganiti. Videl sem, kako je žarela zadovoljnost in ponos z obrazov "Slovanovih" članov.
4M strani sem opazoval Mr. M. Pirnata, predsednika "Slovana". Zdelo se mi je, da ima občutek knietiea, ko po trude-polnetn delu gleda v pšenično jk>Ije v najlepšem klasju.
Jaz sem si pa mislil: — Tukaj, Majk. Tukaj imate plačilo za (vaš trud. Tukaj je časa do vrha napolnjena » sto pro-eentno slovenske! krvjo. Narod se zaveda svoje dolžnosti. Narod tvas ni pozabil in vas tudi ne bo. Kar ste sejali, boste tudi želi!"
Največji vžitek je pa bil, vsaj za mene, ko so nekateri "Slovanovi" člani stopili skupaj s svojim nekdanjim učiteljem in prijateljem Mr. 1. Hu-detom in zapeli ti-to nesmrtno: "Dekle, dekle, delaj pušelje."
"Slovana" bi naprosil, da pred Pustom še napravi kako prireditev, in sicer s programom. Za Martinovanje je že tako javnost bila prikrajšana od vaše strani.
F. R. Vavpotič.
Žalostna vest iz domovine
OLKNDALE, L. I., N. Y. — Dobili smo iz starega kraja žalostno vest, da je v Dožalah u-mrla teta Marijaniea Tičar, "JI. novembra, v starosti 7<> let. To je zadnja naša teta in in zadnji član starega Peršetove-ga grunta. Tu v Ameriki za-1 pušča nekaj vnukinj in enega vnuka in pravnukinje.
Lahka naj ji bo domača žemljica !
Marija Bučar.
NEVERJETNO PRENEHANJE REVMATIČNIH BOLEČIN
Nikar po nepotrebnetn ne prenašajte bolečin v kitah. Na tisoče ljudi je bilo nepričakovano rešenih revmatičnih bolečin, bolečin v kitah in zgibih s "priprostim drgnjenjem s Pain-Expeller-jem. Tc nenavadno zdravilo naglo pomaga. Do sedaj je že bilo prodanih nad 17 miljonov steklenic. Kupite Pain-Expel!er. Zahtevajte Pain-Expeller s sidrom na steklenici.
4 0 -LETNO PREISKUŠN JO
IMA
t UGOSLO V ANSK A
J KATOLIŠKA JEDNOTA
ELY, MINNESOTA
KI IMA
22,000 članov in dva miijona
in pol dolarjev premoženja.
Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in svoje otroke pri Jugoslovanski kat. jednoti, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bojezni, nesrečam in smrti
Zahvala glede radio programa
Kot pevovodja slovenskega pevskega zbora, ki je 18. dec. 193H nastopil s •slovenskim božičnim programom na radio postaji WJZ, se hočem- v prvem zahvaliti pevcem našega zbora za njihov trud, da so hodili redno k vajam, kakor tudi našim slovenskim listom, ki >o sporočali naiš program in končno vsem naši<m prijateljem, ki so izrazili svoje, zanimanje in priznanje «s tem, tla so (pisali oia radio posta io o našem (programu.
Ker zraven požrtvovalnosti pevcev, so tudi zmeraj stroški pri vsakem zboru, za nove note, popravljanje instrumentov itd., je obenem Oltarno društvo sklenilo, da priredi v nedeljo 14. januarja 1940 ples in veselico v korist -troškov za obdr-ževanje eerkveuega petja v naši fari in pričakujejo veliko udeležbo.
Kakor razvidno iz pisem, je več ljudi radovednih, kdo ji* Jerry Cooper Jr. Torej za vašo pojasnilo, jaz se ^amo kličem Jerrv Koper, ne C-ooper zaradi Anierikaneev, ker Ko-privšek težko izgovorijo manj pa še pravilno zapišejo. Jaz sem hotel biti klican Kopriv-šek, anvpak na postaji so me pa naje imenovali "Koper", kar se sliši kot prva polovica mojega pravilnega imena 'Kope r-i v šek.'
Vsak se je tudi izrazil, da želi, da bi drugič več peli in večkrat. Ako hi bilo po nivojem, bi peli enkrat na teden za celo uro. To je težko dobiti na veliki postaji.
Večkrat sem pa že mislil, kako to, da imajo skoraj v>i drugri Slovani in drugi narodi kakšen svoj radio program na lokalni postaji. <samo Slovenci ne. Mi imamo dovolj talentov, pevcev in lmizikan-tov, da l»i mogli začeti kakšen majhen prog ran i in ako bi se par Slovencev, ki imajo svoje tovarne, trgovine ali kak drugi posel ,zanimali in bili pripravljeni plačati za "radio advertisement" sem takoj pripravljen kaj takega začeti v New York u. Oglašale hi se tu li lahko različne slovenske pnireditve in s tem hi se obenem' t url i združila cela slovenska naselbina v New Yorku.
'Ako se kateri za to idejo zanima, prosim, da piše imeni takoj za nadaljnje pojasnilo.
Jerrv Koprivšek Ji:, 41f» E. 9th St., New York, N.Y.
PRIREDITEV CANKARJEVE USTANOVE V CLEVELANDU, O.
Ako je društvo JSKJ v vaši naselbini, vprašajte krajevnega tajnika sa pojasnila, če ne, pišite na glavni ura m, SI Ji Minnesota.
NA OBISKU PRI ROJAKU.
Ko sem se o božičnih praznikih nludiil v severnem delu 'države New York, -sem se s Svojo ženo in nekaterimi prijatelji tudi peljal skozi Sara-nac 'ljjike, N. Y. Ob tej priliki sem- -se oglasil pri rojaku Mr. Jos. Tfcoštahu, ki ima na 226 Broadway doibro kloeo delikatesno trgovino. Ni mi treba povidarjati, da je prišla pri Mir. Roštanu slovenska gostoljubnost do popolne veljave. Mrs. Roštan nam je postregla z raznimi okusnimi jedili. 3kfr. Roštan pa je iz kleti prinesel izhomo domačo vinsko kapljico.
(Pri gostoljubnii d nizi ni smo ostali nekako uro, nakar smo jinorali odpotovati. Štejem si [ v svojo dolžnost, da. ^e Mr. Roštanu in njegovi (soprogi zahvalim za vso prijazno s
Frank Sakser.

}Ko je leta 1900 pisatelj Ivan Cankar končal komedijo "Za narodov blagor", je pi^al prijatelju Kraugherju z Dunaja:
'"Se nekaj drugega mi ne da miru in kadar mi pride na um, »me napravi čudovito nervoznega.
MtPredno se lotim stvari, poj-dent prej za nekaj časa v domovino na Dolenjsko in Notranjsko. Pisati hočem kmečko dranio; ti>ti žalostni vse-splošnii bankrot našega ljudstva, posebno po..dolenjski h vaseh je nekaj tragičnega; vrši ne počasi in komaj vidno, ali zalo je se pretresljive je. In malokdo vidi, koliko dramatičnega je v tem propadanju ;ta strašna pasivnost je nekaj velikanskega.
Mislil si boš morda, da pretiravam; ali meni se zdi. da vidim stvari dobro. Pomisli na primer — ali ni-mo mi vsi — Ti, Zupančič in jaz sinovi bankrotnih ljudi? Polovico slovenskih študentov na Dunaju je na ir-teni kakor mi."
»Tn res je izšla že leta 1902 nova drama "Kralj na Beta j no vi i" v Schweiitner jevi založbi, ki jo je spisal Ivan Cankar.
'Ce ne hi bil pokojni Cankar vse svoje življenje napisal ničesar drugega, kakor samo to svojo odersko delo, s katerim je tako resnično predstavil do noba za vdaj oče stanje t?ocijal-nih razmer in lažimorale. bi si že samlo s tem stekel sloves velikega pisatelja. In to delo ima še to posebnost, da je lahko umljivo in eno najpopularnejših Cankarjevih umotvorov.
Vsaka večja vas ima kakega saniQ]>ostavljenega kralja, ki si lasti pravice nad ubogi mH pohlevnimi vasčani in ki se za dosego svojega cilja z veže s cerkveno gosposko in tudi državna oblast ni|u pomaga ščititi krivfice, včasih £e eelo proti njegovi Volji.
TFako si je vzel za simbol iz pokvarjenega družabnega reda J van CankaV bogataša in izkoriščevalca T^aritoVjh; kateri je predel kot pajk svoje mreže in omrežil vse gosta če, kočarje, kmete in. delavce. mu pri njegovem dolu stavi kdo oviro, ga spravii s poti — tudi če treba s sveta. 1
Priklenjeno na sofoe ima svojo ženo "Hano. hčer Francko,
Pepčka, Franceljna in sorodni-eo Xn<>, katerim je dal nagobč-
SLOVENSKE PRIREDITVE V BROOKLYNU
V kratkem se vršita dva velika koncerta v dvorani Slov. Nar. Doma na 253 Irving Ave., Brooklyn, N. Y.
Prvi se vrši v nedeljo dne 14. januarja 1940 ob :]. uri popolne. Vstopnina 40 centov. Otroci so prosti vstopnine.
Ta koncert pri rede nalašč nam Slovencem naši najpopularnejši jugoslovanski radio pevci, gospodje; Rasa Raden-kovič. Uroš Seferovič, Mirko Markovič in Kdo Ljubi/-., kateri so -šele pred kratkim prispeli iz naše stare domovine Jugoslavije, ter priredili že več koncertov po raznih večjih naselbinah Združenih držav ter so povsod želi velika priznanja, kot mi je bilo naznanjeno.
iRojaki in rojakinje iz New Yorka in okolice, udeležite se tega koncerta v velikem številu ter s sv-ojo navzočnostjo pokažite, da se zavedate svoje narodne dolžnosti, kadar .=e gre za našo kulturno stvar. Naši sobratje pevci bodo na tem koncertu zapeli seveda itak največ naših slovenskih pesmi.
Pred svojim povratkosu malo ,pozneje itak nameravajo prirediti še dva koncerta in sicer za naše sobrate Hrvate enega, ter za sobrate Srbe enega. Podrobnosti glede tozadevnega programa l>odo št1 objavljene v tem listu, v obliki nadaljnjega dopisa in oglasa.
'Nadalje pri rede r^voj koncert kakor ste že čitali v tem listu, naši vrli brookivnski tanifhu-raši obeh zborov, starejšega in mlajšega ill sieer v nedeljo 28. januarja 1940. Začetek ob 4. popoldne. Vstopnina 40 cent. za osebo. Otroci -o prosti vstopnine.	»
1'deležite se tudi tega koncerta v velikem številu, ter po-irtagajte naši -mladini do hf»!j-Šega napredku na kultnrnem |H)lju. Tudi glede tega koncerta bo pozneje še v>e natančneje pravočasno poročano v tem listu.
S -bratskim pozdravom,
Anthony Svet, jzarrtopnik in |K»ročevalec "Olasa Naroda."
-Kantorjeva družina ve o limoni .\Tak-ji in se zato prične upirati in izogibati svojega go-
nik molčečnosti. Svojega bra-'spodarja Kan to rja. Delajo na tranca Martina — Nininega o-]njega pritisk, da naj jirizna četa — jo spravil s silo s sveta,"umor in se tako opere pred da se je tako polastil njegove-'Bogom in svetom. Ta moment ga premoženja, spravil na kant | vidimo Kantorja duševno trgovca Krnca in ko <e odloči j zlomljenega, in ko pride sod-za kandidaturo poslanca, za-jnik poizvedovat o umoru Ala-senči domačega župnika, dajksa. se Kantor brezbrižno uda. mu odobri kandidatuni za po- ,la je on ubil Maksa — ali -od--lanski mandat.	f nik pa misli, da se Kantor nor-
•Krneč ima sina Maksa. ka-K*«.i° "z stvari, češ, "taka up-te.ri je student in je v ljubezen-!Ijivna oseba kot je Kantor. da sken\ poznanju > Kantorjevo'bi bil morilec*.'" hčerjo Francko. On je pošte-] njak in ga jezi, ko vidi. kako
.oblastveno postopa R....^,., ■	, ,. ,	.
t	... nz gole iiubosumno^ti do
nad svoj mri vaseani tn mi poliri ,
..	.	, /	1 r raneke, in Kantor po.stane/o-
vrsti poganja na kant. Pri1 ..	, ^ 1 .
, ■ ,	ti ,	]»et cist prefl svetom m zago-
Ijubezni - r raneko, pa ima; , . 1 , .. , . , ,	i • A i -i -	si»ocluje nad svopm okraiem
tekmeca v osebi tehnika m po-'. . .. ...	, ■
' i in ga kaiwlidiirajo za poslanca.
iKon-čno obtožijo zločina Ber-
'''"'"'nota, češ, da je on ubil Maksa Kantor
sestnika Franca Bernota. ki je Juezbrižen pomočnik Kantor-jevih idej.
•Študent Maks pride v domovino z namenom, da 1»! pi 1}mi-iii ogel Kantorjevim žrtvam — bankrotiranim vašeanom in
Drama "Kralj na Bctajno-vi" je v treh dejanjih in vpri-zori jo dranuski zbor "Anton \'erovšek" v korist Cankarjevi ustanovi v nedeljo 14. jan. ob uri popoldne na odru Slov. Nar. Doma na St. Clair Ave., Cleveland. O. Po igri ir»
iili na kakšen način zavaroval pred Kantorjevim gospodova-j njem. Vi-ši se hud idejni boj f med dejanji zapojejo pevci in med Kantor jem in ^Maksom in j pevke zbora "Sloga", 'Zarje* končno, ko Kantor vidi, da je in od samost. "Zarje" In
"Jadrana." Po programu bo files v avditoriju, kjer bo ple-
salcem na razpolago .poznani Yankoviehev orkester.
V igri nastopijo sledeči poznani igralci in igralke: John | Stebla j. Cel ia Jaklitz, Ann Re-;vere, J oš k o Godec nil., Marion iBteblaj, Mary Sterle, John j Zai<*. Milan ^Medvešek,, Joe , (hjdec, Anton Prinr, Frank j Česen Anna Zaic, Anton Za-|kr:ij<ek. Marion Bashe!, Tonv jDrenik, Louis El o var, Antly [Božič. Frank Pet rich in drugi. Igro režira Louis Kaferle.
! iKo je omenjeno dramo vpri-izorilo društvo "Verovšek" ob svoji 15. letnici, se je vsa kiiti-jka pohvalno izrazila in ured-Iništvo Enakopravnosti ter avtorica ocene Tončka Šimčič sta !priporočala, da naj se igra ta-j koj ponovi naj si bo v Collin-I woodu ali St. Clairjn. In se-j daj prijatelji slovenske dra-J mati k e: dramsko društvo "Ve-irovšek" se je odzvalo vabilu, I ulju d n o ste vabljeni tudi vi vsi I da po-etite prireditev ('ankar-Ijeve ustanove v obilnem številu. Oglejmo si življenje, tako. ki bi ne smelo biti. Ne bo vam žal.
Louis Kaferle.
v kleščah, da .mu je Maks zastavil pot — ul>Ije tudi njega.
VABILO NA
katerega prirede
Jugoslovanski
%M -- i i .
•|||<fl~ll«||| ,|IIIBISIi|tt .iisilltisi. a|iltlCllil|t a7ti >iiiiiiiiii*niiiiiiiiiiii!|Ui,limiiiniilll||ll|i;iii|l)

RADIO PEVCI
v nedelio, 14. JAN. 1940
V SLOVENSKEM DOMU 253 IRVING AVENUE BROOKLYN. N. Y.
ZAČETEK OB 3. POPOLDNE VSTOPNINA 40 CENTOV
OTROCI PROSTI
PELI BODO NARODNE PESMI 1Z VSEH KRAJEV JUGOSLAVIJE
Za obilno vdeležbo se priporočajo
Radio Pevci
pošiljatve
Denarna nakazila izvršujemo ločno in zanesljivo po dnevnem }nxrzu.
V ITALUO
$ 6.00	....... lir 100
11.85	........ " 200
17.50	........ '» 300
28.0Q	........ " 500
56.00	........ » 1000
KER SE CEN BI SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
NUJNA NAKAZILA UTOPIJ. SJEMO PO CABLE LXTTKE ZA PRISTOJBINO ^
SLOVENEC PUBLISHING COMPANY
(TRAVEL BUREAU) ti« W. IS* (tt, NEW Ton
VASA NAVZOČNOST PRIPOMORE NE|SAMO K FINANČNEMU, PAC PA TUDI K DRU NE SAMO SVOJIH ČLANOV, TEMVEČ SPLOŠNE SLOVENSKE JA VNOSU.
" j.J

Ul
•G E
BBPa K«« Ym§
Thursday, January 1940
o tl\l*>U) iSl., ,"KU UVIj !
Vaški
Spisal L. GANGHOFER; za "Glas Naroda" priredil X. X.
23
Tako je postal Peter drvar pri Valdhoferjevih. Bil je vesel in žalosten Obenem. Kajti že naslednjega dne — stari Valdhofer je bil doiber politik ter je hotel za nekaj časa spraviti Petra 1 judem izpred oči — že naslednjega dne se js moral odpraviti v goro. Ves teden je bil v gori, tudi ob nedeljah za večje praznike je prišel v vas. ' Ni ga bilo praznika, da ne bi imel Peter priložnosti malo pridigovati ljudem. In vse to zaradi Lhnarice in njene hčere.
Ko so jima vaslri fantje za svečnico zamašili dimnik, jih j«* šel kar v gostilno iskat ter jim je tam povedal par poštenih.
V zahvalo so ga (prav pretepli, in on se ni branil, kajti "»v tistem, ki udari, ni ljubezni; kdor ima pa ljuioezen v sebi, ne si le udariti"
i Temu je sledila zgodtba o hudobi, s katero sta baje Nana in Beta v zvezi, dočim je bil pravzaprav le on tinti "zlodej", ki je revama razžagal in razcepil krščatsko klaftro lesa.
*'Ja, taki so ljudje! Tako govore! Tako prebarvajo <iobro v slabo."	i
Zdaj je pa tudi Roman postal eden onih, ki so se odrekli " pravi ljubezni." Kadarkoli je Peter v gori nameril sekiro n t lepo deblo, se mn je zasmililo.
UiGotovo inia življenje v sebi. Če ne, bi ne raslo. Gotovo čuti dober dež in gorko solnce. Potemtakem; pozna tudi bolečino. Kaj vendar čuti tako drevo, ko se zapeka sekira vanj t"
Tedaj je vedel. Sedaj je čutil sam na sebi. I Težko hropc in ves poten je dospel Peter do župniščča in potegnil za zvonec.
6. POGLAVJE.
Rezko >e je razlegal glas zvonca po obokani veži.
GospoJična Katarina oblečena suha 'ženska pri šestdesetih letih, trdega obraza, kot jih imajo postarne ženice — p Mgpodična Katarina je baš nameravala nesti velečastitenvu g; »podu popoldansko kavo.	'
"Žeškrič, kdo pa tako vleče za zvonec?" Nato je pa zamrmrala: "Gotovo potrebuje kdo zadnje tolažbe. Gospod naj pa zopet drve! In danes v nedeljo! Toda kmetje imajo žilavo življenje in ne umirajo tako nahitro. Kava bi se shladila v petih minutah."	,
Zato je najprej odnesla kavo v sobo.
To je bil velik priličen prostor s starim pohištvom in velikimi omarami knjig.
Na zofi za <1k?1o .pogrnjeno mizo je ležal gospod Felicijan iloradam v spalni saknji. Čital in kadil dolgo pipo.
Odložil je časopis in vprašal:	i"
"Kdo je zvonil. Katarina!"	1
"Najprej popijte kavo, precast i t i," je rekla Katarina. Svojo domnevo, čemu je zvonilo, je zamolčala, predobro vele, če bi ga klicali k bolniku, bi pustil gospod Felicijan Hora-dam najbolj dišečo kavo in vse dobrote tega sveta in bi takoj segel po škornje.	,	'
"Kdo je tako pozvonil?" je rekla, "(bo pa treba pogledati.." i	; ' ,
*4Katarina, že zopet godrnjaš! Pojdi raje odjpret. Mogoče me nujno potrebujejo."	■
■"Najprej izr/tfte kavo. Vse drugo lahko počaka." \ Tedaj je zopet pozvonilo. Silnejše kakor prej.
"No, no, no," ic zamrmral gospod župnik in se skušal vzravnati, kar pa ni -šlo tako zlahka.
' V teku let se je napravila v zofi vdolbina, v kateri se je fcicer prijetno ležalo, toda vstati iz nje, je bil križ. Običajno je župinku pomagala gospodična Katarina, danes je p morala hiteti odpirat. Opazivšr Petra, ji je kar sape (zmanjkalo. Niti v glavo ji ni paJd'o, da more biti on tako predrzen in 2voniti ob tern ča-su.
"Prav tebi je treba uganjati tak ropot," je začela slednjič zmerjati. "So tebe je manjkalo."
(Peter je bil presenečen in ji ni mogel odgovoriti. Ker je še vedno stala na pragu, jo je skušal odriniti,
"Hej, kam pa, kam? Moram gospodu župniku povedali, kdo je prišel."
• Odšla je v sobo. Go.spodu Felicijanai -se je bilo medtem posrečilo skobacati se na noge. t
"Katarina," jo je posvaril, ker je slikal, da je z nekom precej osorno govorila. ' "Katarina, že stokrat sem ti rekel, da bodi prijazna z ljudmi. Saj sem vendar za to tukaj, da prihajajo k mepi po tolažbo."
*"|Seveda, veselja nihiče ne prinese."
"Če je kaj veselega, labko sami opravijo in ne potrebujejo nobenega pomragača. Kdo pa je?"
"'Tisti češki norec — tisti Peter." i
•	"Tako, tako? Peter je prišel. No, saj sem mu naročil, naj pride."
Katarina mu je nalila skodelico ter spustila v njo dva koščka sladkorja.	<	}
*	"Zdaj pa povejte temu tepcu, kar mu gre. Samo škodo <fia vam dela. Če vt=ak zarobljenec sme govoriti na cesti in v krčmi 'božjo 'besedo, čemU ste pa potem vi študirali? In kar se po cestah razupije, nima v cerkvi nobene veljave več. Pošteno mu *x>vejte!"	t
Gospod Felicijan je nartfršil čelo, kot da bi obutil čudno l>olečino. Rekel pa ni ničesar. .	i
(Katarina je odrinila naslonjač od mize ter prinesla iz kota trinogat stol. Nato je stopila k vratom in zaklicala v vežo: "Sem pojdi!"
Peter je stopil na prag in sklonil .glavo. \ Ko je opazil prijazen župcikov pogled, ne je pomiril. •"Dober dan, gospod župnik."
Peter se je prekrižal, kajti zanj je bilo župnLštee nekakšni* cerkev.
Župnik je potemnil iz pipe.
*'Tako, Peterček, lepo da si prišel. K meni sedi. K trrina, prine^i Se eno čašo. Peter bo tudi pil."
'"Ne,	je jecljal Peter, "samo govoril bi-rad ne-
oliko."	(Dalje prihodnjič.)
smrt kosi med slovenci
"Prosveta" poroča:
Ob koneu leta 1939 — od 31. decembra 1938 do 29. decembra 1939 — notiramo žalostni napredek v življenju Slovencev v Severni in Joižni Ameriki. Stavilo umrlih rojakov v tem letu je porastlo. V letu 1938 je iz raznih vzrokov vseh skupaj umrlo 831, v letu 1939 pa 970, torej 339 več kot v prejšnjem letu.
To so skupna števila smrtnih primerov, ki jih je Prosveta objarvila skozi vse leto v koloni Domače vesti. Te vesti prejema list deloma direktno od svojih poročevalcev in dopisnikov, deloma jih pa ponati-skuje iz ostalih slovenskih listov (Severne in Južne Amerike.
Vzroki smrti 970 rojakov in rojakinj v letu 1939 se dele takole :
Razne bolezni, največ srčna hiba, so pokosile 788 oseb v Združenih državah in Kanadi in 38 v Južni Ameriki, skupaj 826.
Avtomobili so letos ubili 46 rojakov (lani 43); pri delu je bilo ubitih 26 (lani 28); drugače ubitih (doma, na ledu, na lovu itd. je bilo 27 (lani 29); umorjenih je bilo 13 (lani 8); samomor je izvršilo 29 oseb lani 19), in vlak je ismrtno povozil tri rojake (lani 8).
Pri avtomobilskih nesrečah je bilo letos težko ali lahko ranjenih 122 Slovencev (lani 65) : pri delu pobitih 65 (lani 45) ; ranjenih pri drugih nesrečah 78 (lani 48.) Skupaj ranjenih pri vseh nesrečah 265 (lani 158). To število je zelo nepopolno, kajti o mnogih nesrečah našli ljudi skozi leto1 ni nobenih poročil.
Pogorelo je pet rojakov (lani osfem). Aretiranih in deloma kaznovanih z globo ali zaporom je bilo 53 rojakov (lani 35), kolikor je nam bilo sporočeno.
Druga, bolj vesela statistika:
V letu 1939 je bilo v Ameriki poročenih 459 parov (lani 327), kar je tudi prenizko število. Domnevamo, da se vsako leto poroči na stotine naših parov, ki smatrajo to za striktno privatno zadevo in nič ne poročajo o tem.
Srebrnih porok nam je bilo sporočenih 80 (lani 64) ; bisernih porok ie bilo sedem, zlatih pa osem (lani tri).
E. HELLO:
PODPRTNIK SVETIH TREH KRALJEV
Bilo je še tiste dni, ko je bil neki skrivnostni čar, čar, podprtnik svetih Treh kraljev "po vest i ca, povestica!" še zbiral družine krog sebe. Bi-| "'Res je, dragi moji," je delo je takrat, ko si še mogel vi- jal ded, ",to je povest. Ko je deti vesele obraze in ko so se bil takrat moj ded začel pri-Ijudje znali še iz srca smejati, povedovati svojo povest, mu Odtlej pa je že dolgo, dolgo. |je bil obraz prečudno zmeden Številna družina sedi za mi-(in mi smo razsajali okrog nje-zo in vsi bo dobre volje. Sme-jga, kakor tudi vi zdajle sedite jejo se, pogovarjajo in čakajo okoli mene."
na podprtnik. Otroci nestrpno pozvanjajo z nogami in njih starši so veseli radosti svojih otrok. Slednjič pride na mizo podprtnik in obraze
"Povej, dedek, ali bo ta povest zaresna?" ga je prekinil najmlajši.
* 'Človek bi skoraj dejal, da se prav potrudite, da 'bi podali
vseh spreleti prisrčen sijaj. Sa-1 isti prizor, kakršen je bil ta mo ded je ostal resen. In ven- j krat, zakaj, tudi jaz sem bil dar je videti, ko da so bili vsi:isto vprašal deda." je dejal
starček.
fc'A moj ded mi je odgovoril: 'Da, to je resnična povest in je se bolj resnična, kot vam jo morem povedati. To je — kako bi dejal — jako resnična zgodba."
A jaz sem tiiščal vanj in sem vprašal. 'Ali je to, kar nam boš povedal resnica?"
In tedaj se je na obrazu mojega starega očeta pojavila prečudna zmedenost, ki sem
člani te družine ene misli in enega srca. Čitatelji naj o-prostijo majhni verjetnosti tega, kar sledi; to bo nainreč samo legeruda, legenda iz minulih časov in da se dotaknem tiste strune, ki njenega zvoka dandanes skoraj noben človek nič več ne sliši.
Ker so bili torej v tisti družini vsi ene misli in enega srca, je oblak, ki je bil zasenčil dedov obraz, omračil tudi obra-
ze vseh, ki so sedeli za mizo. vani jo tudi omenil. Spričo te Celo otroci so začeli nemirno'zmedenosti na dedovem obrazu drug drugega pogledovati, ne sem se kar zgrozil, da sem bil
janitor
dobi službo v 3-nad!stropni hiši. Brez kurjave. Zahtevajo se priporočila na naslov: Kennedy, 100 Montrose Ave., Brooklyn, N. Y. Vprašajte pri Anthony Sivet, 125 Montrose Ave., ali pa telefonirajte: Kennedy, ESplanade 7-7549.	(3x)
m
HltlllllllW^llMllE^HlllWlllllll
POZOR ROJAKI!
V ZALOGI IMAMO NO\T PREGLEDNE ZEMLJEVIDE: Velik pregleden zemljevid
JUGOSLAVIJE
(Na njem so označene poleg mest tudi večje slovenske vasi) stane $ 1.— Manjši zemljevid
JUGOSLAVIJE
stane 25« Zemljevid jugoslovanskih
BANOVIN
stane 25c
Zemljevid —
CELEGA SVETA
Knjiga, obsegajoča 48 str., seznam večjih mest b številom prebivalcev. Stane 50c
SLOVENIC PUBLISHING CO,
216 West 18th Street New York
da bi vedeli, kaj se dogaja ž njimi.
iŽalost, ki je izhajala z dedo-vega čela, je težje in težje padala na obraze teh ljudi, ki so sedeli krog njega, kakor postajajo tudi sence, ki na večere padajo z gora, zmeraj daljše, čim "globlje se sonce .pogreza za obzorje. .
Mati otrok, ki je bila starč-kova hči, je povzela besedo, rekoč::
'"Oče, kaj vam je? Nekaj varrt ni prav. Pravkar je bil moj pogled uprt na vase sive lase, pa sem se pri tem tako nečesa ustrašila in sem tak strah občutila samo še dvakrat v življenju: zdail<* p*a občutim v tretje."
* 'Ljubi moji otroci," je začel ded, "tu imate podprtnik svetih Treh kraljev pred seboj in vendar ste pozabili na delež za Boga. — Nekdaj, ko sem bil še majhen, so na večere prav tako prinesli podprtnik na mizo, a preden so ga izačeli jesti, so odrezali že prej drobceni kos stran, in najmlajši otrok v družini, tisti, ki je T>il še neoma-deževan in nedolžen, je stopil na hišni prag in je zaklical: "Delež za Boga, delež za Boga!" In prvi siromak, ki je prišel nato po poti, je vzel tisti kos podprtnika, njemu je bil namen je ji."
Nato šele, ko je podprtnika doletela taka čast, da ga je o-kusil jezik reveža, ga je začela jesti tudi družina in vsi so bali jako veseli, zakaj Bog je bil prejel svoj fielež.
Dandanašnji pa ni nobenega pravega veselja »več na svetu, ker so ljudje pozabili na delež za Boga.
(Pri tej priliki, /Iragi moji o-troci, vam bom povedal povest, ki jo je nekdaj povedal moj ded, ko smo v januarji! na takle, dan, kakršen je danes, sedeli za mlizo in so tudi vi pozabili na delež sa Boga. Qd-tlej je minilo že mnogo let zakaj jaz sem bil v teb. letih, v katerih ste »daj vi, moji ljubi vnučki. Tedaj sem ibil jaz najmlajši v družini, a zdaj sem najstarejši. Nemara da bo nekoč prišel dan, ko bo najmlajši od vas potem najstarejši od nove družine, in takrat se bo tudi on Bpominjal p>ene in tega dne, kakor se jaz nocoj spominjam svojega deda."
"O," so vzkliknili otroci, ki so bili koj potolaženi in so se veselili, da bo podprtnik zado-
še tako majhen. In čeprav ni bilo odgovora na moje vprašanje, si le nisem upal ponoviti ga.
'Moj ded pa imi je začel takole pripovedovati:
Bilo je v davnih časih. V deželi je bila kar množica beračev, kakor je pač v sleherni deželi tako. Toda med njimi je biil eden, kateremu so dejali kar samo: berač. Ničesar ni imel in je bil vsega potreben. Strašna je bila njegova revščina in rekali so mu revež, ker so bili drugi reveži kar bogati v primeri ž njim. Hodil je od hiše do hiše in je prosil vbogaj-me. Na plečih je imel bisago; njegov hrbet je bil ves sključen. V roki je imel palico. Se zdajle mii je, ko da ga vidim živega pred seboj.
'Hodil je od hi»še do hiše in bil je bled, zakaj želodee mu je ibil prazen. Če so ljudje iz tistega kraja kam šli, je pokleknil kraj ceste na tla in ob praznikih je klečal pred cerkvenimi vrati; njegov glas te je do mozga pretresel. Prosil je, da bi mu dali kaj jesti, piti, kaj obleke, kak prostorček za čez noč. Bil je tako rekoč velikan revščine in še tistega malega, kar so drugi imeli, on ni imel. Večkrat je sredi ceste omedlel, nekaj časa ni imel nobenega glasu, da bi mogel prosjačiti. A čim je imel spet toliko moči, da je mogel mimoidoče prositi, je spet začel stokati in ječati kakor prej. Če je stal na pragu kake hiše in so ga gostoljubno sprejeli ali so ga spodili, je s svojo palico napravil znamenje čez vrata in je molče odtšel.
Nekega dne pa, bil je šesti januar, je bilo neznansko mfrz-lo, in snežilo je v gostih kosmičih. A v sobi neke hiše — s^di se irti, da jo kar vidint pred seboj, tako živo mi jo je opisal
vi o njih prav nič ne veste. Tisto siromaštvo, ki ga mi vidimo, je samo pajčolan. ki ogrinja zemljo, in treba je mnogo dobrote in dosti pozornosti, da zaslutiš le senco tistega gorja ki se skriva pod cunjami kakega reveža.
Tu pa ie pretresljivo vpil: "Delež za Boga!"
Dolgo je vpil, ne da bi mu bil kdo odprl vrata. Slednjič pa je bil tistim ljudem v sobi nadležen in rekli so mu, da naj se pobere izpred bi še ali pa bodo pse naščuvali nanj. Ker je pa le še stokal in javkal in prosil, so zares nagnali pse nadenj. Otroci za njim in so stekli ven, da bi ga okamenja-la in okepali. Psi so lajali ko besni, in gospodar hiše, ki je ves čas sedel pri peči in se grel si je pomencal roke in dejal:
"■Človek ne bi prišel do nobenega konca, če bi hotel misliti samo na berače. Poslednji' ko< podprtmika sn*> pojedli. Ali misli dedec, da je samo on za take reči na svetu t" i
In medtem, ko so lučali otroci kamenje v berača, bi bili odrasli skoraj od smeha popokali.
Kmalu zatem pa se je vsa tista dežela spremenila v puščavo. Neki, ne preveč brihten kmet je pa le hotel poskusiti, kako bi mogel kos zemlje obdelati, ki je bila njegova last. njegovo ženo.
'Kar naglo se je odločil, in rrL" ee je s plugom in z voloma odpravil na pot tjakaj, kjer je tistega 6. januarja stala tista hiša, ki sem pravkar pripovedoval o njej. Čim bolj se je bliižal tistemu mestu, tem bolj sta se njegova vola vznemirjala. Slednjič se sploh nista ho-več prestopiti in ko ju je hotel nagnati s palico, sta se divje obrnila in sta z rogovi orala
PESMARICA "Glasbene Matice*'
Uredil dr. Josip Čerin
Stane samo $2.—
To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. —. Dobite jo v Knjigarni Slovenio Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y.
fVes podprtnik so bili pojedli samo majhen kos ga je bilo na mizi. .
Najmlajši otrok se je bil namreč tako poglobil v dedovo povest, da je pozaibi! pojesti ga in stopil je pred hišo in ga oddal tresočih se rok.
NASVET ZA REVMATIZBM.
Ko pošli 1 jam denar za Vodnikovo knjigo, želim uredništvu veselo novo leto 1940 ter listu mnogo napredka in še mnogo let.
Tudi za Petra Zgago imam majhen nasvet. Pri imeni se jo zglasil nek Anglež, ki je star 76 let in pri sebi vedno nosi diivji konstanj, češ, da je najboljše zdravilo proti revmatiz-ntu. Zgagi te<laj priporočam, da >i nabavi kaj divjega ko-Ftanja, pa bo ravno tako živahen in poskočen kot je 76 let stari Anglež.
4 * Peter Švegel,
Bloomville, N. Y.
NA ODDIHU V FLORIDI.
Cenjeno uredništvo "Glasa Naroda": — Naznanjam vam, da se nahajam v Floridi s svojo ženo in mojim bratom ter
Tu je zelo prijazen kraj an je lopo gorko. Zemjlja pa ni posobno dobra, ker je peščena in niti trava ne raste. Ako hoče kdo okoli svoje hiše imeti kaj zemlje, jo mora od drugod pripeljati in zasejati. Drugo tukaj ne ra?tr kot pomaranče in lemone ter grape fruit. Letos je posebno mnogo pomaranč. Češnje pa co drugačne kot pri nas v državd
ženejo. Eden od njiju pa je New York. Kromtpir in koru-plariil na svojega gospodarja, za tukaj sploh ne rasteta.
kakor da bi se hotel maščevati za to, ker ju je s silo prignal na to zakleto mesto. Potem je nabodel gospodarja na roge in ga je zagnal prav pred podrto hišo. Nesrečnež je zaradi padca omedlel in je. obležal na tleh.
'"Toda deček, se je vmešal eden famed otrok, "saj kmet vendar ni ničesar zakrivil. Saj ni on berača zapodil!"
"Pomiiii se sin moj," je odvrnil ded, "saj je kmet tudi spet vstal. Torej ni bil kaznovan, ampak je bil samo opominjan.
iOtroci moji, vi še neveste kaj «e pravi, da odvisen od dobrodelnosti ljudti — in Bog daj, da bi tega nikoli r«e poskusili.
Vendar vam moram povedati, že nocoj, preden vas bi skušnja vzela v šolo, če -bo kdaj kak siromak potrkal na vaša vrata, da ste bili s tem deležni velike milosti. Bog, l£i s£ je berača vzel za svoje orodje, vam da s tem nalogo, da za hip za-vzairtete prostor spričo berača. Če stoji revež pred vašimi vrati, se morate z drhtečimi rokami dotakniti njegove posvečene roke. In padte, Če
ICeste so lepe in ravne, ker je T>okrajina vsa v ravnini. Od Little Falls. N. Y. smo se vozili 4 dni in kara ie pokazala, da smo prevozili 1200 milj.
(Prosim vas, pošltite oni list tu-?em. ker mi je dol go čas po niem. Priloženo vam pošiljam ček za $3.00. ker mi bo naročnina -potekla 30. t. n».
Tem potom pozdravljam svoje sinove in njih žene in o-troke. kakor tudi svoje svake in svakinje v Kanadi in vsem želim srečno in veFelo novo loto, "Glasu Naroda" pa dosti novih naročnikov.
John Schwasnik Lake Com o, Fla.
moj ded — so sedeli ljudje in odide od vas brez tolažbe, pašo jedili, pili in se smejali. zite, vam pravim, da se zemlja
Že je ibil podprtnik na mki M	™mL
in niti drobtinice ga ni ostalo. Nenadoma so vsi zaslišali stokajoč in ječec glas. To je bil berač, klečal je v snegu in je bil že čez in čez zasnežen. Videl je bil od zunaj luči v razsvetljenih sobah in je bil sR-šal radosten ameb. In je pomislil, kako njegova žena nekoč sedi in čaka nanj in vedel je, da se po tihem haprašu je, ali je kaj poberačil ali ne. Zakaj, otroci, v življenju revežev je nebroj, grenkob in bolečin, ki
(Ded je dokončali' svojo povest. Globoka tišina je zavladala nad hišo, ki je bila pravkar še tako glasna. A ta molk ni bil molk žalosti. Tedajoi so se kar v sredo tišine za pičil i trije razločni ndanoi na hišna vrata. Čtochia mrzloba je »bolestno spolzela preko jcože sle
i SI jO VENEC DOBIL , PRIZNANJE.
^Trgovska zbornica v Biwa-bik, Minn., ki pospešuje olepšavo vrtov (Garden Club) je nagradila slovensko družino Mir. in Mrs. John Zalar z drugo nagrado, kot drugi najlepše (božično opremljen in okrasen dont Tu imajo namreč navado, da za vsak božič okrasijo svoje domove. Par maj-j lepših -dobi zato vsako leto pri-asnaiiie in primerno nagrado. Prvo je dobila družina Mr. in Mrs. Edward Eno, drugo priznanje in iikgrado pa sloven* ska dru&na Zal ar jeva.
čih ljudi, bodi velikih ali naj manjših. Nihče ni spregovoril besedice, a vsi so vstali, da bi ali odpirat Trata.
ROJAK DOBIL NAGRADO.
Rojak Frank Kocjan na Ely, Minn., je zadnje dni pred sodišče.n iztožil $1372 odškodnine za telesne poškodbe, ki jih je dobil pri avtomobiteki nesreči
v zadnjem avgustu. Tožil je
dr. Swansoaa, ki ga je povo-hernega v praznični	1 r $10,000, tod*, porota mu
je priznala prej omenjeno vsoto. Sodnijska obravnava se je vršila pred distriktnim sodiščem v Virginia, Minn.	t