Zdrav Var 2002; 41; 3-11
članki
GIBALNA/ŠPORTNA DEJAVNOST V FUNKCIJI ZDRAVJA IN KAKOVOSTI
ŽIVLJENJA PREBIVALCEV SLOVENIJE
Herman Berčič
UDK/UDC: 379.83(497.4):614
DESKRIPTORJI: gibalna aktivnost; promocija zdravja; kakovost živ¬
ljenja; Slovenija
IZVLEČEK - Zaradi številnih pozitivnih in ugodnih učinkov danes vse
bolj cenimo redno telesno dejavnost oz. gibalno/športno udejstvo¬
vanje prebivalstva, zlasti kot protiutež nesmiselno prehitevajočemu
utripu življenja in mnogim stranpotem, ki jih izbirajo ljudje. Sistema¬
tično in zmerno telesno udejstvovanje krepi zdravje in pomaga lju¬
dem ohranjati celovito biopsihosocialno ravnovesje. Telesno gibanje
oz. športnorekreativno udejstvovanje vse bolj postaja tudi pomemb¬
na sestavina kakovosti življenja sodobnega človeka. Telesno udej¬
stvovanje je hkrati sproščujoče, doživljajsko bogati in človeku po¬
maga ustvarjati notranjo harmonijo in harmonijo z njegovim ožji in
širši zunanjim okoljem. Prve gibalne in mnoge druge izkušnje mora
dobiti otrok v procesu zorenja v družini, jih razširiti in obogatiti v šoli
ter z njimi oditi v življenje. Danes smo v določeni meri lahko zado¬
voljni s kakovostjo gibalno-športnega udejstvovanja prebivalcev Slo¬
venije, ne pa tudi s številom ljudi, ki so redno telesno dejavni oz. se
ukvarjajo z rekreativnim športom. Zato bo treba dvigniti ozavešče¬
nost prebivalstva na tem področju na višjo raven.
1. Uvod
V sodobnem načinu življenja vse bolj poudarjamo pomen
in vlogo rednega gibalnega/športnega udejstvovanja za zdrav¬
je ljudi in tudi to, koliko redno in sistematično športnorekrea¬
tivno udejstvovanje lahko prispeva h kakovosti življenja pre¬
bivalcev Slovenije. Ljudem priporočamo zmerno telesno de¬
javnost in izbiro primerne gibalno-športne dejavnosti. Ob
tovrstnem udejstvovanju naj se ne spogledujejo s tistimi, ki v
okviru posameznih športov trenirajo za doseganje kar najbolj¬
ših športnih dosežkov. V ospredju naj bo torej gibalna/šport¬
na dejavnost za zdravje in dobro počutje oz. rekreativni šport
ali šport za vse kot strokovno opredeljujemo to področje člo¬
vekovega udejstvovanja. Ta izsek udejstvovanja naj spremlja
človeka vse od zgodnjega obdobja do pozne starosti. Gibal¬
na/športna dejavnost (rekreativni vidik športa) oziroma njegov
delež je v posameznih obdobjih človekovega življenja razli¬
čen in skladen s posebnostmi in značilnostmi razvoja v otroš¬
tvu, adolescenci, mladeništvu, zrelosti, starosti in v pozni sta¬
rosti. Dejstvo je, da se s športnorekreativnimi dejavnostmi
lahko ukvarja vsak (od tod tudi pomenska različica "šport za
vse") ne glede na starost, spol, poklic, socialni status, psiho¬
fizične sposobnosti in druge dejavnike. Pri tem je posebej
pomembna tista komponenta gibalne/športne dejavnosti oz.
športne rekreacije, ki naj bi bogatila kulturo in kakovost člo¬
vekovega življenja. Kultura športne rekreacije pa sicer zahte¬
SPORTS ACTIVITIES AS A FUNCTION OF HEALTH AND QUALITY
OF LIFE IN SLOVENE POPULATION
DESCRIPTORS: physical activities; health promotin; quality of life;
Slovenia
ABSTRACT - Regularphysical activity resp. participation in sports are
more and more appreciated due to their numerous positive and
favourable effects and especially as a counter-effect to the irrationa-
lly fast way of life and msny devious paths people are choosing. Sys-
tematic and moderate physical activity strengthens the health and
helps people maintain their integral biopsychosocial equilibrium.
Physical activity resp. sports are also becoming an important com-
ponent of the quality of life of the contemporary man. Physical ac-
tivity is at the same time relaxing, full of positive experiences and
helps the man create inner harmony and harmony with h is closer and
broader outer environment. Child must get his first experiences in
physical activities and many others during the maturation process
vvithin the family, enrich them at school and than start his own life.
We can be satisfied to a certain degree with the quality of physical
activities of Slovene population, but not with the number of people
that are physically active or participate in sports in a regular way.
Therefore the avvareness ofthe population in this domain should be
raised on a higher level.
va ustrezno pripravo človeka in pridobitev gibalnih znanj in
izkušenj v najbolj zgodnjem obdobju otroštva ter v obdobju
šolanja, kar lahko dosežemo v družinskem okolju in s šport¬
no vzgojo v t. i. splošni športni šoli, ki se odvija v okviru šport-
no-pedagoškega procesa. Pri ljudeh naj bi čimbolj spodbu¬
jali aktiven življenjski slog s številnimi gibalno-športnimi ozi¬
roma športnorekreativnimi dejavnostmi (pešačenje, kolesar¬
jenje in druge telesne dejavnosti). Skladno s tem pa naj bi sno¬
vali in izgrajevali pripadajočo infrastrukturo (razpoložljive in
varne peš poti, trimske steze, kolesarske steze in druge šport¬
ne objekte).
2. Kakšen je in kakšen naj bi bil življenjski slog
prebivalcev Slovenije
Način, kako danes ljudje in posamezniki živijo (tudi v
Sloveniji), in poti, ki jih izbirajo v svojem življenju, kažejo na
številna protislovja in neskladja. Ta neskladja se kažejo pred¬
vsem v odnosu do samih sebe, v odnosu do drugih in do živ¬
ljenjskega okolja, v katerem prebivajo.
Poudarimo naj, da današnji način življenja omogoča hitrejše
in učinkovitejše povezovanje in komuniciranje, hkrati pa ome¬
juje in ograjuje človeka ter ga veže v spone, tako da je vedno
dlje od sožitja in povezanosti z naravo, vedno dlje od soljudi
(čeprav jim je hkrati tako blizu) in tudi vedno dlje od udejstvo-
Prof. dr. H. Berčič, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Gortanova 22, 1000 Ljubljana

4
Zdrav Var 2002; 41
vanja v naravi in naravnega telesnega gibanja ter športnega
udejstvovanja. To velja tudi za prebivalce Slovenije. Namesto
tega današnji čas označuje nesmiselno prehitevajoči utrip živ¬
ljenja in mnoge stranpoti. Kot pravi Topler (1), nam ne poma¬
ga veliko, če nenehno hitimo (ali celo galopiramo), če ne gre¬
mo v pravo smer. Večkrat se izgovarjamo na izkušnje posa¬
meznika (in tudi zgodovinske izkušnje naroda), a kaj nam po¬
magajo izkušnje, če tako za posameznika (in večkrat tudi za
narod) pridejo često prepozno. Kako si lahko drugače razla¬
gamo dejstvo, da skoraj polovica prebivalcev Slovenije živi
nezdravo, da se jih skoraj toliko ne ukvarja z nobenim športom
in da je telesno nedejavnih preveč ljudi. In dalje, kako si lahko
razlagamo drugače dejstvo, da v Sloveniji redno pije 48%
odraslih oseb in da je s pitjem alkoholnih pijač ogroženih 35%
odraslih moških in 11% žensk (2). Poleg navedenega je zaradi
alkohola posredno ogroženih veliko slovenskih družin. Zdrav¬
niki in drugi strokovnjaki opozarjajo na zdravstveno ogrože¬
nost slovenskega prebivalstva, pri tem pa so nekateri še pose¬
bej kritični. V zvezi z vizijo razvoja slovenskega naroda in po¬
sameznika Rugelj opozarja, da "alkoholizem, narkomanija,
požrešnost z debelostjo, zakajenost in zaležanost utegnejo
usodno vplivati na obstoj našega naroda. Če k temu dodamo
še vsesplošno odtujenost med ljudmi, s posledičnim pomanj¬
kanjem vere v sočloveka, lahko vsaj zaslutimo progresivno
poglabljanje temeljne tesnobe pri človeku, ki se odraža kot bi¬
vanjska praznota, naveličanost in brezperspektivnost" (3).
To so pravzaprav temeljna vprašanja narodovega razvoja
in tudi razvoja posameznika, ki bi se moral za hip ustaviti in
se zazreti vase. Eno teh sprašuje po bistvu in smislu življenja
sodobnega človeka, ki v nenehni tekmi s časom in razmahom
potrošništva ter hlepenjem po materialnih dobrinah pozablja
nase, na svoje duševno, telesno, čustveno, socialno in duhov¬
no zdravje in ravnovesje. To pa je med drugim moč pridobiti
in ohranjati tudi z gibalno/športno dejavnostjo oz. s športno-
rekreativnim udejstvovanjem.
Veliko avtorjev govori o zahtevah sodobnega časa in o ved¬
no težjem prilagajanju posameznikov in skupin dnevnemu
življenjskemu ritmu, kar velja tudi za prebivalstvo Slovenije.
To prilagajanje pri mnogih spremljajo različne težave in kon¬
flikti, ki povzročajo številna negativna izkustva in travme.
Mnogo ljudi je v stanju večje ali manjše napetosti, tako
telesne kot tudi čustvene in duševne (4). Tako stanje vodi v
izgubo ravnovesja, kar je prav nasprotno od tega, k čemur
človek teži. S tem pa seveda pada tudi kakovost življenja.
Nekateri so verjeli, da se bo kakovost našega življenja dvi¬
gala z rastjo porabniških dobrin in materialne blaginje. Ven¬
dar se to ni zgodilo. Materialna blaginja in blagostanje sta
lahko osnova za kakovost življenja (kamor spada tudi telesna
aktivnost oz. športnorekreativno udejstvovanje), ne moreta pa
biti kakovost sama po sebi. Kakovost bivanja sodobnega
človeka je namreč marsikaj drugega kot tisto, kar ponujajo
sodobni industrialci in načrtovalci prostega časa. Še vedno je
namreč premajhno število tistih, ki za prostočasne dejavnos¬
ti ponujajo bogatejše vsebine, med katere spadajo tudi gibal-
no-športne dejavnosti.
Izhod iz takega neugodnega stanja so številne dejavnosti,
tako tiste, ki bogatijo telo in duha, kot tudi tiste, ki izboljšuje¬
jo našo doživljajsko izkušnjo in komunikacijsko sposobnost.
Različne športne površine in objekti, naravne danosti z vso
raznolikostjo omogočajo ljudem, da del svojega dinamične¬
ga ravnovesja poiščejo tudi v rekreativnem športu. To pa je
hkrati sestavina kakovosti življenja in prispevek k "razkle-
nitvi" spon sodobnega sveta, v katere so vpeti današnji "homo
faber", "homo economicus" in "homo computerus".
3. Zakaj naj bi se prebivalci Slovenije v vseh
obdobjih življenja ukvarjali z gibalno-
športnimi aktivnostmi?
Gotovo je to vprašanje, ki si ga v strokovnih krogih zas¬
tavljamo, vedno znova aktualno. Z vidika kakovosti življenja
pa je pomembno tudi za življenje ljudi in za vse sloje prebi¬
valstva Slovenije. Nekateri ljudje v rekreativnem športu nam¬
reč ne vidijo posebne vrednosti in ne najdejo posebnega smis¬
la. Mnogi tudi niso motivirani za to in živijo povsem zunaj
športnorekreacijskih tokov. Zato poskušajmo odgovoriti na
vprašanje, zakaj naj bi se ljudje v vseh obdobjih svojega živ¬
ljenja (tudi v Sloveniji), ukvarjali z gibalno-športnimi dejav¬
nostmi oz. z rekreativnim športom.
Dejstvo je, da je gibanje, ki je v jedru vsake telesne oz.
športnorekreativne dejavnosti, pomembna sopotnica člove¬
kovega življenja. Lahko bi rekli, da je gibanje sestavni del
kakovosti življenja sodobnega človeka. Ta jasno izražena
povezanost je bila doslej velikokrat teoretično in strokovno
podprta. Gibanje oz. ukvarjanje z rekreativnim športom je
namreč pomembno sredstvo, ki vpliva na celovito ravnoves¬
je človeka in ustvarja harmonijo med njegovo večrazsežnost-
no naravo in vsakdanjimi napori ter delovnimi obveznostmi.
Pri gibanju oz. rekreativnem športu gre tudi za sproščujoče
doživljajske izkušnje, ki jih ponuja in daje igrivost pri tovrst¬
nem udejstvovanju.
Ko iščemo odgovore na vprašanje zakaj naj bi se ukvarjali
z rekreativnim športom, najprej povežimo to dejavnost z
zdravjem in odgovorimo na vprašanje, kako in zakaj si z
gibalnimi/športnimi dejavnostmi krepimo zdravje? V zvezi s
tem govorimo o rekreativnem športu kot o preventivnem de¬
javniku, ki naj pomaga preprečevati, da ne bi prišlo do
bolezni in da bi čim dlje ostali zdravi. Dejstvo, da redno sis¬
tematično in pravilno ukvarjanje z rekreativnim športom
krepi zdravje, je posledica ugodnih učinkov telesne vadbe in
gibanja na organizem človeka. To se zrcali tako na njegovem
dobrem telesnem kot tudi na dobrem psihičnem počutju, na
človekovi duševnosti in na njegovem duhovnem ustroju.
Na osnovi številnih in kakovostno izvedenih raziskav (5)
lahko ugotovimo, da si s pomočjo rekreativnega športa oz.
ukvarjanja z njim krepimo imunski sistem. Ob tem pa je tre¬
ba dodati, da to le, če gre za zmerno športnorekreativno de¬
javnost, torej za zmerne telesne napore. Poudarek je torej na
zmerni rekreativni telesni vadbi, saj le taka ugodno vpliva na
odpornost proti različnim boleznim. Nasprotno pa prevelike
obremenitve in naprezanja, zlasti če trajajo dlje, privedejo do
oslabitve imunskega oz. obrambnega sistema. Zato pri
rekreativnem športnem udejstvovanju poudarjamo zmernost
in optimalno oz. primerno obremenjevanje slehernega
rekreativnega športnika.
Ohranjanje in razvijanje motoričnih sposobnosti je tudi
eden izmed ciljev športnorekreativnega udejstvovanja sodob-

Berčič H. Gibalna/športna dejavnost v funkciji zdravja in kakovosti življenja prebivalcev Slovenije
5
nega človeka. Tu je tudi del odgovora, zakaj naj bi se prebi¬
valci Slovenije ukvarjali z rekreativnim športom. Predvsem
naj bi si sleherni posameznik z rednim gibalno-športnim udej¬
stvovanjem krepil in ohranjal t. i. motorične oz. gibalne spo¬
sobnosti.
Kako pomembne so optimalno razvite in ohranjene mo¬
torične sposobnosti, se človek zave šele takrat, ko ne more več
opravljati potrebnih vsakdanjih opravil oz. je njihovo izva¬
janje otežkočeno. Če pa rekreativni športnik opusti vsako¬
dnevno izvajanje vaj za ohranjanje posameznih motoričnih
sposobnosti (moči, koordinacije, gibljivosti, ravnotežja in
drugih), se to negativno zrcali na celotnem psihosomatičnem
statusu posameznika. Predvsem ni mogoče dovolj učinkovito,
sproščeno in igrivo izvajanje posameznih športnorekreativnih
dejavnosti, ki bi posameznika celostno izpolnjevale.
Če še naprej poskušamo odgovoriti na vprašanje, zakaj naj
bi se ljudje ukvarjali z rekreativnim športom, potem ne more¬
mo mimo gibalnega/športnega udejstvovanja kot dejavnika
oblikovanja skladno razvitega in vzdrževanega telesa z opti¬
malno telesno težo. Harmonično in skladno razvito telo je
hkrati lepo in funkcionalno in v veliki meri prispeva k visoki
samopodobi in samospoštovanju posameznika. To pa posle¬
dično vpliva tudi na večjo uspešnost v poklicnem in zaseb¬
nem življenju.
Prevelika telesna teža, ki je posledica prevelike oz. preti¬
rane debelosti, ta pa neustreznega prehranjevanja s premalo
gibanja, marsikomu greni življenje in pesti dobršni del pre¬
bivalstva Slovenije, saj je kar 40% prekomerno prehranjenih
in 21 % predebelih (6). V bistvu z rednim športnorekreativnim
udejstvovanjem skrbimo za lepo in skladno razvito telo ter
lepo postavo, hkrati pa se s tem (med drugim) borimo tudi pro¬
ti debelosti.
Debelost je v bistvu psihosomatična in hkrati sodobna civi¬
lizacijska bolezen, kar je "pridobitev" današnjega načina
življenja, ki ga mnogi preživljajo tako, da preveč jedo, se pre¬
malo gibljejo in živijo nezdravo. Debelost je mogoče opre¬
deliti z različnih zornih kotov in gledišč, vendar pa so si danes
zlasti medicinski strokovnjaki edini, "da je debelost kom¬
pleksna, večvzročna kronična bolezen" (6). Vzrokov za nas¬
tanek debelosti je v različnih obdobjih človekovega življenja
več, kar velja tudi za ljudi v zrelih letih, prav tako pa je več
tudi neugodnih posledic. Ob navedenem je zagotovo dovolj
razlogov, da poskrbimo za normalno telesno težo in se izog¬
nemo debelosti. Na ta način pa se bomo izognili tudi števil¬
nim boleznim, ki spremljajo debelost.
Ko govorimo o širših smotrih gibalnega/športnega oz. šport-
norekreativnega udejstvovanja celotnega prebivalstva in o
ožjih ciljih, ne moremo mimo ugodnih vplivov na srčno-žil-
ni in dihalni sistem ljudi. Pravzaprav je ohranjanje in izbolj¬
šanje srčno-žilne in dihalne funkcije eden od pomembnejših
ciljev ukvarjanja z rekreativnim športom. Človek naj bi se v
mladosti razvijal in si razvil najpomembnejše funkcije, med
njimi tudi srčno-žilno in dihalno, v dobi zrelosti in v starosti
pa naj bi te funkcije ohranjal na ustrezni ravni.
Športnorekreativno udejstvovanje je lahko tudi pomemben
dejavnik pri ohranjanju in vzpostavljanju duševnega ravno¬
vesja. To še zlasti velja, ko je bilo razkrito dejstvo o tesni med¬
sebojni povezanosti in soodvisnosti človekovih telesnih in du¬
ševnih dejavnosti. Izsledki številnih raziskav so v zadnjih de¬
setletjih opozorile na ugodne učinke telesnega gibanja oz.
ukvarjanja z rekreativnim športom na človekovo duševnost.
V vsakodnevnem življenju se pri opravljanju številnih nalog
in opravil ter še zlasti pri obvladovanju in premagovanju
stresov telesne in duševne zmogljivosti posameznika povezu¬
jejo. "Boljše duševno stanje je pogojeno z dobrim telesnim
zdravjem in zadostno telesno prilagodljivostjo ter obratno" (7).
Ko je človek prešel mladostno obdobje in se mora kot zrela
oseba znajti v sodobnem svetu in reševati številne, tudi
zapletene življenjske probleme, je redno telesno udejstvovanje
in naprezanje, ki ga spremlja ustrezen napor, dejavnik, ki lahko
bistveno prispeva k duševnemu ravnovesju. Ker gre pri rekrea¬
tivnem športnem udejstvovanju v večini primerov za igrivo in
sproščujoče gibanje, se hkrati človek sprošča tako telesno kot
duševno. Telesna sprostitev je tako pogoj duševni sprostitvi in
obratno. Prav sproščanje in razbremenjevanje duševnih na¬
petosti s pomočjo telesnega oz. športnorekreativnega udejstvo¬
vanja je tudi eden od namenov tovrstnih dejavnosti.
Eden izmed razlogov za ukvarjanje z rekreativnim športom
je tudi upočasnitev biološkega staranja, kar posebej velja za
človekovo obdobje v zrelosti. Kolikor je to mogoče, naj bi
človek s svojo celovito naravo poskrbel, da bi se staral počasi.
Čeprav je staranje neizogiben biološki proces, ki je za sle¬
hernega posameznika določen v njegovem genetskem zapisu,
je vendarle upadanje (pešanje) fizioloških funkcij mogoče
upočasniti. Čeprav procesi upadanja potekajo nenehno,
neustavljivo in progresivno (8) in so za posamezne organske
funkcije različni, je v določeni meri mogoče vzpostaviti nad¬
zor nad starostnimi pojavi. Športno udejstvovanje ima pri tem
pomembno zadrževalno in kompenzacijsko vlogo.
Posebej neugodno za ljudi v zrelem obdobju je sprejeti "pa¬
sivni" način življenja s takimi dejanji, navadami in vedenj¬
skimi vzorci, ki izključujejo dejaven odnos do življenja ter
redno telesno gibanje oz. športnorekreativno udejstvovanje.
To se kaže v spremembah delovanja različnih organskih sis¬
temov in podsistemov oz. v slabitvi različnih fizioloških
funkcij, hkrati pa se tak "nedejavni" slog življenja zrcali tudi
na psihosocialni ravni. Dnevna opravila in naloge, ki posta¬
jajo stereotipi in v življenju posameznika ne zahtevajo ne do¬
datnega telesnega ne intelektualnega napora in ne duševnih
ter psihosocialnih aktivnosti na višji ravni, vodijo v "stereotip¬
ne" rituale in ponavljajoče se oblike življenja brez osvežitev
in spodbudnih novih vsebin (9). Vse to seveda vodi v zmanj¬
ševanje gibalnih sposobnosti in v nižje oblike motoričnih de¬
javnost. Zmanjšuje pa se tudi raven delovanja duševnih funk¬
cij, hkrati pa se siromašijo tudi socialni stiki '(10). Prav gibal¬
na/športna dejavnost tu lahko veliko pomaga.
Posledica rednega športnorekreativnega udejstvovanja in
različnih gibalnih dejavnosti ljudi v zrelem obdobju je dobra
telesna pripravljenost, ki se jo prav v zadnjem obdobju (zad¬
njih 10 let) tesno povezuje z zdravjem (health relatedfitness).
S tem pa je povezana tudi dobra telesna kondicija in splošna
psihofizična sposobnost posameznika. Angleška sopomenka
za tako stanje je "functional fitness". Ta spoznanja moramo
bolj kot doslej prav tako uveljaviti med prebivalstvom
Slovenije.
Ukvarjanje z rekreativnim športom torej lahko povezujemo
z izboljšanjem in ohranjanjem motoričnih, funkcionalnih in
drugih sposobnosti ter z ohranjanjem in izboljšanjem člove-

6
Zdrav Var 2002; 41
kovega gibalnega podsistema nasploh. O tem so bile v pretek¬
lem, polpreteklem in tudi v sedanjem obdobju opravljene
številne raziskave, zato so navedene trditve tudi znanstveno
podprte (11,12,13). Rezultati omenjenih raziskav so pomem¬
bni tako za ravnanje posameznikov v vsakdanjem življenju
kot tudi pri opravljanju različnih poklicnih dejavnosti. Števil¬
ni strokovnjaki opozarjajo, da imajo ljudje tudi v zrelih letih
(ne le v višji starosti) lahko precejšnje težave, če "zanemari¬
jo" svoj gibalni sistem in ne poskrbijo za njegovo optimalno
delovanje. Gibalne težave, ki se pri tem pojavljajo, lahko
posamezniku povzročijo očitne težave in hkrati izzovejo tu¬
di procese biološkega pešanja in prezgodnjega staranja. Za¬
to je treba poskrbeti za redno športnorekreativno udejstvo¬
vanje in izvajati ne le enostavno, marveč tudi bolj sestavljeno
gibanje.
Redno športnorekreativno udejstvovanje pa ugodno učin¬
kuje še na številne psihosocialne dejavnike, bogati prija¬
teljske vezi ter udeležencem vadbe, poleg sprostitve, prinaša
tudi užitke, radost, srečo in zadovoljstvo.
4. Družina naj bo izvor osnovnih gibalnih/
športnih navad in izkušenj
Družina predstavlja začetek otrokovega zorenja in zave¬
danja, zato je njegov razvoj v veliki meri odvisen od doga¬
janj v tej najmanjši družbeni celici. Kot je znano, je prav
začetek otrokove poti zelo pomemben. Zato moramo s prvi¬
mi gibalnimi izkušnjami poseči v najbolj zgodnje obdobje
otrokovega razvoja in v njemu najbolj prijaznem okolju. To
je v družini. Še vedno velja spoznanje, da dobi otrok prve
izkušnje o telesnem, gibalnem, čustvenem, duševnem, soci¬
alnem, duhovnem in osebnostnem razvoju prav v družini.
Družina naj bo torej spodbujevalka otrokovega razvoja in
gibanja. Zgibanjem moramo zapolniti velik del otrokove biti,
tako telesne kot tudi duhovne in čustvene, ter velik del otro¬
kovega notranjega sveta. Odnos do gibanja in športnih de¬
javnosti se najbolje in najhitreje oblikuje prav v družini. Kot
je znano, v tej osnovni življenjski celici koreninijo mnoge
osebnostne značilnosti, sposobnosti in lastnosti otroka, pa tu¬
di mnoge gibalne izkušnje in navade. Družina lahko v začet¬
nem obdobju najbolj oblikuje otroka in mu pomaga pri pri¬
dobivanju potrebnih gibalnih izkušenj. Če rast in razvoj otro¬
ka v družini potekata normalno in če je vsak otrokov dan za¬
polnjen z veliko raznovrstnega gibanja, potem z veliko ver¬
jetnostjo lahko trdimo, da bo otrok take izkušnje sprejel kot
način življenja. Verjamemo, da si bo na ta način lažje izobli¬
koval pozitiven odnos do gibanja in rekreativnega športa in
ga postopno dvignil na raven vrednote (14).
Naj s tem v zvezi poudarimo naslednje misli Tomorijeve
(14); "S kateregakoli izhodišča poskušamo razumeti različne
dejavnosti otrok in mladine (učenja, igre, pridobivanja različ¬
nih navad, vedenjskih in miselnih vzorcev, oblikovanja siste¬
ma vrednot itd.), povsod se srečujemo s pomenom in vlogo
družine, ki lahko zmanjšuje ali povečuje možnosti za zdrav
slog življenja svojih otrok in mladostnikov."
V življenje sodobne družine bi moralo biti vključeno
zavedanje o pomembnosti gibalnega/športnega udejstvova¬
nja kot dejavnika ravnovesja in kakovosti njenega življenja.
Vse več družin postopno spoznava, da materialne dobrine ali
kolikost nimajo več neomejene vrednosti in da "imeti več, ne
pomeni tudi živeti bolje". Vendar ostaja dejstvo, da se več kot
50% družin - kot celota njenih članov - (torej skupaj) pri nas
s športnorekreativno dejavnostjo sploh ne ukvarja (1 5). "Ener¬
gijski motorični potenciali odraslih občanov so v Sloveniji na
nizki ravni. Primerjalne analize kažejo, da otroci praviloma
pri sedmih letih starosti presežejo energijske zmožnosti svo¬
jih staršev. S tem se pojavi eden izmed prvih mejnikov odtu¬
jevanja otrok od družine. Do starosti 12 let se starši z otroki
lahko praviloma enakovredno gibalno/športno udejstvujejo
le v izbranih rekreativnih športnih dejavnostih, kjer prevla¬
duje informacijska komponenta gibanja. Nižja raven moto¬
ričnih (gibalnih) sposobnosti staršev in skromna športna znan¬
ja celo mladim družinam onemogočajo (otežkočajo) skupno
športno dejavnost družine."
Dejstvo je, da sta oče in mati v začetku nosilca vsega do¬
gajanja v družini, vsak od njiju pa naj bi prispeval svoj delež
tudi h gibalnemu razvoju svojega otroka. Kaj in koliko bo
otrok sprejel, je seveda odvisno od tega, kakšno "gibalno
mavrico" sta mu starša nudila in kaj sta od njega zahtevala.
Ob tem je pač treba povedati, da se starši glede tega med se¬
boj bistveno razlikujejo. To potrjuje življenje in številni
primeri, kar se kasneje tako ali drugače kaže v otrokovem živ¬
ljenju, še posebej, ko dozori in odraste.
Res je torej pomembno vprašanje, koliko so starši priprav¬
ljeni, sposobni in zmožni s svojimi lastnimi zgledi (tudi z
zdravim slogom življenja) voditi svojega otroka in mladost¬
nika. Kot dejavnik vzgoje v družini ima gibanje z rekreativni¬
mi športnimi vsebinami zelo pomembno vlogo. To se pose¬
bej kaže pri oblikovanju vedenjskega vzorca otrok in mla¬
dine, v jedru katerega naj bo tudi telesno gibanje oz. rekrea¬
tivni šport. Znano je, da je prav v zgodnjem otrokovem ob¬
dobju mogoče najučinkoviteje vplivati na njegov celostni
razvoj. Pri tem so na voljo različna sredstva, med katerimi
imata telesno gibanje oz. rekreativni šport pomembno mesto.
Še več, del otrokove osebnosti oz. njegovih sposobnosti, last¬
nosti in značilnosti je mogoče oblikovati in razviti le s sred¬
stvi, ki so v naravi raznovrstnih gibalnih dejavnosti.
Posebej moramo poudariti, kako pomembne so za doraš-
čajočega otroka skrbno izbrane in otroku prilagojene gibalne
dejavnosti. Odsotnost tovrstni h dejavnosti je kasneje v razvo¬
ju adolescenta ali mladostnika zelo težko nadomestiti, neka¬
teri strokovnjaki pa celo menijo, da to skoraj ni več mogoče.
Raziskave kažejo, da je mogoče z različnimi gibalnimi nalo¬
gami in s primernimi "rekreativno športnimi" vsebinami pose¬
bej izdatno vplivati na otrokov razvoj od rojstva do tretjega
leta starosti. Med tretjim in šestim letom starosti je ta vpliv še
zelo učinkovit, nato pa so njegovi učinki vse manjši in se
postopno izgubljajo.
Zaradi navedenih razlogov naj bi bilo doma v družini čim
več različnih in predvsem uporabnih športnih rekvizitov za
pridobivanje različnih gibalnih izkušenj. Tako naj bi otroci
spoznali čim več gibalnih in športnorekreativnih dejavnosti.
Prav je, da vemo, da morajo otroci sprejemati prva gibal¬
na/športna znanja na igriv in sproščujoč način. Vsaka dru¬
gačna pot je manj, če ne celo povsem neprimerna. V družini
je torej dana možnost, da v otrokov čustveni svet, v njegovo
telesno zavedanje, v porajajoči se duh, v njegovo druženje z
drugimi družinskimi člani vključimo gibalne dejavnosti in

Berčič H. Gibalna/športna dejavnost v funkciji zdravja in kakovosti življenja prebivalcev Slovenije
7
športnorekreativne vsebine, ki se bodo vanj neizbrisno vtisnile
in v njem tudi ostale. Znano je, da je mogoče z gibalnimi
dejavnostmi in z rekreativnim športom učinkovati tudi na ve¬
denjske vzorce otrok, hkrati pa je mogoče s temi dejavnostmi
spodbujati pozitivna čustva oz. vplivati na otrokova čustvo¬
vanja ter postopno izgrajevati njegov sistem vrednot.
Redno gibanje oz. rekreativno športno udejstvovanje v
družini tako pomembno prispeva tudi k postopnemu obliko¬
vanju otrokovega vedenja in k dejanjem, ki so povezana z
zdravim življenjskim slogom. To pa vodi k oblikovanju traj¬
nih ter koristnih navad za naravno in z rekreativnim športom
obogateno življenje.
Ker gre za zelo pomembno področje udejstvovanja družin,
naj posebej poudarimo še naslednje (14): "Športnorekrea-
tivno udejstvovanje v družini lahko z različnimi oblikami
spodbuja večsmerne komunikacije in kolikor bolj so vsi dru¬
žinski člani vključeni v gibalno/športno udejstvovanje, toliko
večji je vpliv rekreativnega športa na kohezivnost družine, na
medsebojne odnose, izkaže pa se tudi kot pomemben dejav¬
nik homogenizacije družine. Otroci imajo praviloma (rekrea¬
tivni) šport radi. Tudi v družini. Zato je mogoče s pomočjo
razvedrilnega športa že v najbolj zgodnjem obdobju otroka
oblikovati in postaviti temelje za kasnejše športnorekreativno
udejstvovanje mladostnika in odraslega človeka. To je tudi
temelj, na katerem je treba graditi in v okviru športa za vse
pripravljati družini koristne, prijazne in razvedrilne športne
programe tako, da jih bo čimveč družin tudi sprejelo in os¬
vojilo."
5. Šola naj bo pomemben dejavnik pri
pridobivanju gibalnih znanj in izkušenj
ter pri oblikovanju vrednot
Pri oblikovanju miselnih in vedenjskih vzorcev otrok in
mladine, ki so kasneje povezani z rednim športnorekreacij¬
skim udejstvovanjem odraslih oziroma ljudi v zrelem obdob¬
ju, ne moremo spregledati pomena in vloge šole pri prido¬
bivanju osnovnih motoričnih znanj in gibalnih navad ter us¬
trezne motivacije za rekreativni šport.
Šola je v današnjem času odgovorna za celostno vzgojo in
izobraževanje otrok in mladine oziroma mlade generacije, ki
vstopa v življenje. V tem celostnem vzgojno-izobraževalnem
procesu pa ima telesno gibanje oz. rekreativni šport z vsemi
svojimi pojavnimi oblikami še posebno mesto. Številne ra¬
ziskave pri nas in v svetu so pokazale, da je pravilno usmer¬
jena in redna športna vzgoja za otroke in mladino ena najbolj
uspešnih, če ne sploh najuspešnejša oblika preprečevanja in
tudi zdravljenja (če je pravočasna) raznovrstnih oblik social¬
no neprilagojenega vedenja mladih (16), hkrati pa je to po¬
membna naložba za življenje (op. avtorja). Vendar celotne¬
ga procesa športne vzgoje otrok in mladine v vseh njegovih
razsežnostih ne moremo obravnavati ločeno, torej brez po¬
vezave z okoljem, kjer otroci rastejo in doživljajo procese pri¬
marne socializacije (v družini) in njihovega najbližjega so¬
cialnega okolja. Zato imata v tem primeru družina in šola po¬
vezovalno vlogo. Šola in družina si morata torej v skrbi za ob¬
likovanje zdravega življenjskega sloga mladih skupaj pri¬
zadevati in skupaj vzgajati. Nasploh lahko ugotovimo, da je
rekreativni šport mladih preveč pomemben za kasnejše šport¬
norekreativno udejstvovanje v zrelih letih in starosti, da bi ga
lahko prepustili naključnemu razvoju. Vendar pa je treba pri
oblikovanju otrokovih gibalnih/športnih znanj in izkušenj
izbrati pravilno usmerjen rekreativni šport, ne pa kakršen koli
šport (16). Pomemben je tak in tisti šport, kjer niso v ospred¬
ju le dosežki in športni rezultati za vsako ceno, pač pa igriv
šport, ki ga imajo otroci in mladina praviloma radi in ki pos¬
tane najprej življenjski slog družine, kasneje pa pomembna
sestavina življenja zrelih ljudi.
Ko govorimo o pomenu rekreativnega športa v šoli in ko
imamo pred seboj vrednost športa za življenje, je treba pove¬
dati, da mora šola otrokom in mladini posredovati in utrditi
splošna športna znanja, ki vključujejo teoretična znanja o
športu, tehnična znanja in splošna motorična znanja. Dalje
mora razvijati ustrezen sistem vrednot na področju športa in
do športa (tudi šport sam mora postati vrednota) kot sestavine
celostne kulture v najširšem pomenu besede. Hkrati stem mo¬
ra dvigovati kakovostno raven psihomotoričnih zmožnosti in
sposobnosti, ki so predpogoj uspešnosti vsakršne gibalne
aktivnosti v športu in tudi pri športnorekreativnem udejstvo¬
vanju v življenju nasploh.
Številni strokovnjaki si tako na področju gibalnih/športnih
dejavnosti v šoli kot tudi na področju športne rekreacije zu¬
naj šolskih ustanov prizadevajo, da bi se učenci in učenke,
dijaki in dijakinje ter študenti in študentke v kar največji meri
vključili v sistematično in redno športnorekreativno udejstvo¬
vanje, potem ko so zapustili šolske in dijaške klopi ter fakul¬
tetne predavalnice. Koliko so pri tem uspešni, je gotovo eno
najpomembnejših vprašanj, ki si ga moramo zastaviti.
Specialisti, ki se posebej ukvarjajo s tovrstnimi problemi,
pravijo, da je naša šola zelo dobra, da je športna vzgoja v šolah
na primerni (celo visoki) ravni in da športni pedagogi delajo
zelo dobro. V zvezi stem navedimo in citirajmo naslednje mis¬
li: "Za celotno področje športa otrok in mladine lahko glede
na primerjave s svetom trdimo, da so kakovost, odprtost in
raznovrstnost šolskih športnih programov, povezovanje z
društvi in klubi, skrb za nadarjene za šport ter znanje naših
pedagogov na visoki ravni. Nova zasnova šole ponuja učen¬
cem in dijakom večjo možnost izbire. Ponudba vsebin glede
na okolje in učencem lastno različnost v zmožnostih in inte¬
resih zahteva veliko bolj individualen pristop do vsakega posa¬
meznika, hkrati pa postavlja šolo in učitelja pred nove naloge,
saj bo morala biti izbira vsebin premišljena, aktualna in zani¬
miva za učence. Ne smemo pozabiti na razvojne spremembe
mladih in na njihovo spremenjeno motivacijsko strukturo, pa
tudi na to, da ustrezni pogoji dela odločujoče pripomorejo k
izpeljavi kakovostnih športnih programov" (17).
Vta okvir istih avtorjev sodi še naslednji citat: "Šolska šport¬
na vzgoja naj bi danes ne predstavljala le razvijanja gibalnih
sposobnosti in telesnih značilnosti ter posredovanja športnih
znanj; bila naj bi proces motivacije za šport in proces (sekun¬
darne) socializacije, ki vključuje razvijanje družbenih vred¬
not, norm, etičnih načel in vzorcev vedenja" (1 7).
Vse navedeno govori v prid kakovosti pedagoškega proce¬
sa v okviru športne vzgoje, pa vendar praksa kaže, da se mno¬
go mladih, zlasti deklet, po končanem šolanju ne ukvarja z
rekreativnim športom. Kot da v omenjenem procesu v času
šolanja nekaj manjka, nekaj, kar bi visoko motiviralo in

8
Zdrav Var 2002; 41
dokončno vključilo večino mladih v svet razvedrilnega špor¬
ta. S tem v zvezi že navedena avtorja ugotavljata, da mora
nova šola ponuditi večjo možnost izbire, hkrati pa naj ponu¬
di primerne gibalne/športne vsebine glede na okolje ter glede
na različne interese učencev oz. dijakov (17). To pa seveda
zahteva mnogo več individualnega dela, hkrati pa premiš¬
ljeno izbiro različnih vsebin, ki morajo biti aktualne in zan¬
imive za učence. Morda je to pot, ki vodi h končnemu cilju,
to je k večjemu številu mladih, ki se na osnovi pridobljene¬
ga športnega znanja, motoričnih izkušenj in športnih navad
po zaključenem šolanju vključijo v različne rekreacijske sku¬
pine ali pa se rekreirajo sami.
Del gornjih navedb je mogoče potrditi tudi z izsledki
raziskave, ki je bila opravljena na skupini učencev osmih
razredov ljubljanskih osnovnih šol. Preučili so razlike v neka¬
terih mnenjih, interesih in motivih med učenkami in učenci.
Avtor ugotavlja, da so bili osnovnošolci v svojem prostem
času zelo gibalno/športno dejavni. Pri tem so bili fantje mno¬
go bolj dejavni kot dekleta. Skoraj 80% fantov je bilo nam¬
reč gibalno/športno dejavnih vsaj dvakrat na teden, več kot
polovica pa 4-krat na teden in več. Takih deklet, ki so bile
dvakrat tedensko dejavne in več, je bilo 65%. V športnih klu¬
bih ali društvih zunaj šolskega okolja je bilo prav tako de¬
javnih več fantov, v okviru dejavnosti v šolskih športnih druš¬
tvih pa ni bilo večjih razlik. Avtor je ugotavljal tudi strukturo
motivov za gibalno/športno udejstvovanje in ugotovil, da je
bil tako za fante kot tudi dekleta najpomembnejši motiv
užitek pri športni vadbi. Za oba spola so zelo pomembni tu¬
di motivi druženja s prijatelji in zdravje, sicer pa fantje neko¬
liko bolj poudarjajo telesno kondicijo ter lepoto telesa
(mišičasto telo), dekleta pa lepo postavo in hujšanje (18).
Dobljeni izsledki in ugotovitve skupaj z navedenimi misli¬
mi, ki se nanašajo na športno vzgojo oziroma rekreativni
vidik športa v šoli, vodijo k sklepni ugotovitvi, ki od šole ter¬
ja še dodatni organizacijski, vsebinski, motivacijski in vse¬
splošni pedagoški napor za doseganje temeljnega smotra, ki
novi različnih meril. Eden od teh je tudi število različno de¬
javnih rekreativnih športnic in športnikov ter pogostost nji¬
hovega udejstvovanja. Dejavnosti na področju rekreativnega
športa so lahko zelo raznolike. Ljudje in posamezniki se
ukvarjajo z rekreativnim športom na različne načine, pa tudi
oblike tovrstnega udejstvovanja lahko izbirajo.
Prav načini in oblike, poleg pogostosti športnorekreativne-
ga udejstvovanja odraslih prebivalcev v Sloveniji, v določeni
meri odsevajo njihovo raven ozaveščenosti. Gledano razvoj¬
no in v povezavi z ugotavljanjem trendov v razvoju rekrea¬
tivnega športa v Sloveniji je to gotovo pomembno. Prav je,
da vemo, koliko državljanov Slovenije daje športnorekrea-
tivnemu udejstvovanju oz. slogu življenja, obogatenega s
športom, določen pomen. In koliko je takih, ki dajejo rekrea¬
tivnemu športu prednost pred drugačnim udejstvovanjem ali
pa športnorekreativno udejstvovanje vsaj enačijo z drugimi
dejavnostmi.
O tem, na kakšen način se nekdo ukvarja z rekreativnim
športom, bolj ali manj redno, neredno ali pa sploh ne, je
mogoče razpravljati z različnih vidikov. Vsekakor so med
posameznimi oblikami in načini športnega udejstvovanja
bistvene razlike glede vplivov oz. učinkov na človekov celost¬
no in večrazsežnostno organiziran sistem. Gotovo ni vseeno,
ali je posameznik organizirano gibalno/športno dejaven, torej
v določenem športnem društvu, klubu oz. v studiu za fitnes,
ali pa se je odločil, da bo sam neodvisno od drugih udejanjal
željo po gibalnem/športnem oz. športnorekreativnem udejst¬
vovanju.
Kaj govorijo o tem dobljeni rezultati v letu 2000 in v pri¬
merjavi s posameznimi obdobji, kaže tabela 1, kjer so zbrani
podatki o posameznih oblikah in načinih rekreativnega šport¬
nega udejstvovanja prebivalcev Slovenije.
Na področju športne rekreacije oz. rekreativnega športa
strokovnjaki najbolj cenijo redno in organizirano udejstvo¬
vanje, ker gre pri taki dejavnosti za strokovno vodenje, varno
Tabela 1. Primerjava oblik in načinov udejstvovanja 1986-2000 (v odstotkih)
pravi, da naj bi se čimveč otrok in mladine po zaključenem
šolanju ukvarjalo z rekreativnim športom.
6. Kje smo in kaj smo dosegli na področju
gibalne/športne dejavnosti v Sloveniji
Doseženo stopnjo razvoja na področju gibalnih/športnih
dejavnosti oz. športne rekreacije je mogoče ocenjevati na os-
vadbo in primerjalno, glede na učinke, za ceneno dejavnost.
Ker je vadba načrtovana in vodena, njene učinke pa je mogo¬
če v vsakem delu rekreativnega vadbenega procesa ugotav¬
ljati, analizirati in vrednotiti, je tudi z vidika ohranjanja in pri¬
dobivanja zdravja cenjena.
Kot je zapisano v študiji, se je v dvajsetih letih (1978-1998)
število redno organizirano športnorekreativno dejavnih sko¬
raj podvojilo, število vseh redno aktivnih, torej tudi tistih, ki
se s športnorekreativno dejavnostjo ukvarjajo neorganizira¬
no, pa je bil potrojen. Takrat je bilo to ocenjeno kot pomem-

Berčič H. Gibalna/športna dejavnost v funkciji zdravja in kakovosti življenja prebivalcev Slovenije
9
ben premik v ozaveščenosti o potrebnosti redne in organi¬
zirane športnorekreativne dejavnosti in posledično seveda tu¬
di premik v razvoju športne rekreacije v Sloveniji. Kot kažejo
rezultati, pa je bil leta 1998 v organizirani športnorekreativni
dejavnosti med prebivalci v Sloveniji napravljen še večji
napredek. Namreč visok odstotek (17,7%), ki se približuje
20%, govori sam zase in nas je v preučevanem letu že uvrstil
med športno razvite narode in države, še posebej, če upoš¬
tevamo tudi neorganizirano redno športnorekreativno dejav¬
ne, kjer je bil v dosedanjem preučevanju prav tako ugotov¬
ljen najvišji rezultat (19,1 %). Seštevek obeh (36,8%) potrjuje
navedbe (16).
Primerjava dobljenih podatkov med letoma 1998 in 2000
kaže na velike razlike tako pri rednem kot tudi pri občasnem
športnorekreativnem udejstvovanju prebivalstva. Morda v tej
navedbi lahko iščemo del razlage, zakaj so bili rezultati v letu
2000 bistveno slabši. Pri redno organizirani športnorekrea¬
tivni dejavnosti se je število tako dejavnih prebivalcev zmanj¬
šalo za 5,3%, pri redni neorganizirani športnorekreativni de¬
javnosti pa za 7,6%. Tako smo se glede števila udeležencev
pri redno organizirani športnorekreativni dejavnosti v bistvu
vrnili v leto 1997, pri neorganizirani redni vadbi pa celo v
leto 1992.
Najbrž pa navedeni razlog o subjektivnem izrekanju ni edi¬
ni, ki je povzročil vidne razlike pri redno organiziranem in
neorganiziranem športnorekreativnem udejstvovanju. Priča¬
kovali smo, da bo rast ravni ozaveščenosti državljanov
Slovenije na področju rekreativnega športa postopno in ne¬
prekinjeno rasla, brez prevelikih nihanj in da bo vse več tis¬
tih, ki bodo v svoj slog življenja vključili tudi redno šport¬
norekreativno dejavnost. Očitno bomo morali dopustiti mož¬
nost vračanja v že doseženo in preseženo.
Med posameznimi razlogi za manj ugodne rezultate v letu
2000 najbrž lahko navedemo tudi stagniranje na področju or¬
ganiziranosti športa in športnih organizacij v okvirih civilne
družbe, prav tako pa tudi stagniranje pri širjenju ali večanju
števila zasebnih podjetnikov na področju rekreativnega špor¬
ta. Morda se tudi tukaj, tako kot v gospodarstvu, že kažejo
težji pogoji poslovanja in delovanja, hkrati pa se pojavlja tu¬
di konkurenca in boj za "preživetje" malih športnih podjetij.
Gledano širše pa najbrž ne moremo mimo trendov v gospo¬
darskem in ekonomskem življenju nasploh, ki nas postopno
približujejo in vodijo v Evropo. To se gotovo v določeni meri
zrcali tudi na področju rekreativnega športa in zdravja. Očit¬
no je cena za zdrav življenjski slog, ki med drugim vključuje
tudi rekreativno športno udejstvovanje in vodi k ohranjanju
in izboljševanju zdravja, vse višja. Vračanje nazaj v leto 1997
oz. 1992 sicer ne moremo oceniti kot hudo nazadovanje,
vendar pa nas dobljeni rezultati, kar je bilo že večkrat ugo¬
tovljeno, opozarjajo na soodvisnost socialnih in družbeno¬
ekonomskih razvojnih tokov.
V posameznih raziskovalnih obdobjih in letih so tako kot
pri redno in neredno dejavnih vidna nihanja v deležih šport¬
no neaktivnega prebivalstva v Sloveniji. V študiji je bilo ugo¬
tovljeno, da je število športno neaktivnih v dvajsetletnem ob¬
dobju (1978-1998) nihalo za okoli 10% in se je ustalilo pod
50%. Tudi iz prikazane preglednice so vidna ta nihanja. Ven¬
dar pa še več kot to. Izstopa namreč podatek, ki kaže, da se
je odstotek gibalno/športno neaktivnih v letu 2000 dvignil nad
50 (55,4%). Tako stanje pa gotovo ni spodbudno in lahko v
določeni meri zaskrbljuje. Dejstvo je, da se je že v letu 1997,
po dolgoletnem upadanju gibalno/športno neaktivnega pre¬
bivalstva, znova pojavil podatek, ki je nakazoval znatno
povečanje gibalno/športno neaktivnih, kar je bilo ocenjeno
kot vračanje v stanje iz leta 1983 (1 6).
Kljub temu, da lahko dobljene rezultate delno pripišemo
manjšim razlikam med vzorci posameznih študij in drugim
dejavnikom, ki spremljajo gospodarski in družbeni razvoj v
Sloveniji, vendarle porasta števila neaktivnih (za 9%), v tako
kratkem času in v sedanjem obdobju, ko že govorimo o višji
stopnji ozaveščenosti slovenskega prebivalstva na področju
rekreativnega športa, nismo pričakovali in tega ne moremo
spregledati.
Za gibalno/športno neaktivnost prebivalstva je gotovo več
razlogov. Pri razvrščanju le-teh lahko uporabimo tudi več me¬
ril. Na splošno so razvrščeni v dve veliki skupini, tako da govo¬
rimo o objektivnih in subjektivnih razlogih, ki vsak zase ali pa
v soodvisnosti vplivajo na gibalno/športno nedejavnost prebi¬
valstva. Raznolikost razlogov za neukvarjanje z rekreativnim
športom je razumljivo velika, prav tako, kot se razlikujejo ljud¬
je med seboj. Že dolgo vrsto let v posameznih študijah ugo¬
tavljamo, da kot glavni razlog gibalno/športne nedejavnosti
tako moški kot tudi ženske navajajo pomanjkanje prostega
časa. Hkrati pa ugotavljamo, da oba spola razpolagata z do¬
ločeno količino prostega časa, vendar ga žal namenjata dru¬
gim dejavnostim. To neskladje ima svoj izvor v zavesti ljudi, v
njihovih miselnih in vedenjskih vzorcih, ki komaj kaj ali pa
sploh ne vključujejo razvedrilnih športnih vsebin. To se posle¬
dično v določeni meri zrcali tudi v sistemu njihovih vrednot.
Zanimivo je, da je zavestna nepripravljenost in neodločenost
za izvajanje kakršne koli športnorekreativne dejavnosti prav
tako v ospredju navedenih razlogov. Skoraj na enaki ravni go¬
vorimo o pomanjkanju denarja kot o razlogu za neukvarjanje
z rekreativnim športom. Pri tem razlogu gre za skupino ljudi,
ki so na robu socialne varnosti. Kot vzrok za neukvarjanje z
rekreativnim športom je po njihovi navedbi nizek osebni ali
družinski standard. To je seveda povezano s padcem življenj¬
skega standarda določenih slojev prebivalstva, kar posledično
vpliva tudi na športnorekreativno dejavnost ljudi. Med
posameznimi razlogi za nedejavnost smo v preteklem obdob¬
ju v posameznih študijah razkrili še neustrezno športno po¬
nudbo, slabo organiziranost, premalo prodorno propagandno
in oglaševalsko dejavnost, slabo zdravstveno stanje določene¬
ga dela prebivalstva, pomanjkanje ustreznih športnih objek¬
tov, pomanjkanje znanja in gibalnih izkušenj v posameznih
športih in še nekatere druge razloge. Pri razlogu, katerega srž
je pomanjkanje motoričnih znanj in izkušenj, ni nobenega
dvoma, da mnogi v družini, kjer naj korenini igriva športna de¬
javnost, niso dobili ustreznih športnih navad in znanj, pa tudi
šola jim ni dala zadostne osnove za kasnejše ukvarjanje z
rekreativnim športom.
Kaj je od navedenih razlogov vplivalo na dobljene rezul¬
tate o gibalno/športno nedejavnih odraslih prebivalcev
Slovenije v letu 2000, je brez podrobne preučitve težko reči.
Pa vendar je naše razmišljanje usmerjeno v vse bolj zaostrene
gospodarske in ekonomske razmere, vsaj za nekatere sloje
prebivalstva. Kaže, da prispodoba o socialnih Škarjah, ki se
vedno bolj razpirajo, še bolj pridobiva na svoji vrednosti. To
pa gotovo ni edini razlog. V življenju gibalno/športno neak-

10
Zdrav Var 2002; 41
tivnih ljudi gre najverjetneje za sovpliv in kombinacijo več
razlogov, ki so pri posameznikih bolj ali manj izraženi in bolj
ali manj hierarhično razvrščeni.
7. Še nekaj odprtih problemov na področju
gibalnega/športnega udejstvovanja
Ob celostni obravnavi rekreativnega športa prebivalstva
sledimo biološki krivulji razvoja, zato se najprej zaustavimo
pri igrivem gibalno-športnem udejstvovanju predšolskih
otrok. Pri tem poudarjamo pomen raznovrstnih gibalnih de¬
javnosti, ki so za skladen in celosten razvoj otroka praktično
nenadomestljiva. Kot kaže praksa, bo v Sloveniji treba še bolj
obogatiti gibalne/športne vsebine in omogočiti slehernemu
predšolskemu otroku ustrezno gibalno/športno in razvedrilno
dejavnost.
Problemi rekreativnega športa v obdobju zrelosti so aktual¬
ni toliko, kolikor je aktualno vprašanje kakovosti življenja lju¬
di vtem obdobju. Vsekakor bo treba napraviti še kar nekaj ko¬
rakov in uresničiti še kar nekaj izvedbenih projektov, da bo¬
mo povečali število redno dejavnih rekreativnih športnic in
športnikov v zrelem obdobju življenja. V pričujočem sestavku
nismo posebej obravnavali posebnosti športnorekreativnega
udejstvovanja žensk. S tem pa seveda ni rečeno, da proble¬
mov ni in da ne bi mogli še kaj dodati k številu in kakovosti
gibalnega/športnega udejstvovanja deklet in žensk.
Zaradi podaljševanja povprečne življenjske dobe in
povečanja števila starejših ljudi bodo problemi starostnikov
vedno bolj v ospredju, s tem pa tudi vprašanja kakovosti nji¬
hovega življenja. Potrjena spoznanja o upočasnitvi biološ¬
kega staranja in ohranjanju temeljnih organskih funkcij ter vi¬
talnosti s pomočjo gibalnega/športnega udejstvovanja oz.
športnorekreativne vadbe je treba v mnogo večji meri kot do¬
slej uresničiti v praksi. Čeprav je bilo o tem že veliko govo¬
ra, še vedno ostajajo odprta vprašanja vključevanja starejših
ljudi v primerne oblike telesnega gibanja inv izbrane športno¬
rekreativne programe v domovih za ostarele občane.
Obravnava športnorekreativnega udejstvovanja oseb s po¬
sebnimi potrebami oz. invalidov prav tako še ni zaključena.
Zaradi raznovrstnih potreb posameznih skupin invalidov in še
zlasti glede na njihovo različno stopnjo in vrsto invalidnosti bi
morali v življenju in v vsakdanji praksi napraviti več kot doslej.
Vidnejši premik bi morali napraviti pri vsebinski športno-
rekreativni ponudbi. Ta bi morala biti bogatejša, potreba pa se
kaže tudi po boljši organiziranosti in kadrovski obogatitvi na
področju rekreativnega športa invalidov.
8. Zaključek
Pri obravnavi teoretičnih modelov na področju gibalno-
športnih dejavnosti oz. športne rekreacije in praktično-izved-
benih programov v Sloveniji, načrtno in sistematično sledimo
biološki krivulji razvoja, kar pomeni, da so posamezna razvoj¬
na in življenjska obdobja posameznika in ljudi vselej obrav¬
navana v povezavi z rekreativnim vidikom športa. V strokovnih
krogih se zato v celoti spoštujejo posebnosti in značilnosti raz¬
voja v otroštvu, adolescenci, mladeništvu in posebnosti v zre¬
losti, starosti ter v pozni starosti, kar se seveda zrcali pri usmer¬
janju gibalnih/športnih dejavnosti in vodenju pedagoško-an-
dragoškega procesa na področju športne rekreacije v praksi. Pri
tem naj bi utrdili povezanost med medicinsko stroko in znanos¬
tjo ter športno stroko in znanostjo ter med ostalimi strokovni¬
mi in znanstvenimi torišči. Pri večjem delu prebivalstva Slo¬
venije bo treba še naprej načrtno in sistematično spreminjati
miselne in vedenjske vzorce ter slog življenja, zato da bi po¬
večali število dejavnih rekreativnih športnic in športnikov v
vseh skupinah in v vseh slojih prebivalstva. Izvor vsega mora
biti v družini, šola pa naj poskrbi za pridobitev osnovnih gibal-
no-športnih znanj in izkušenj, jih dvigne na raven vrednote, kar
bo mladim ob vstopu v življenje zadostno jamstvo za dejaven
slog življenja. Poskrbeti moramo, da bo ljudem jasno, zakaj naj
bi se redno ukvarjali z gibalnimi/športnimi dejavnostmi oz. s
športno rekreacijo, vsa prizadevanja pa moramo usmeriti v dvig
kulture gibalnega/športnega udejstvovanja in kakovosti živ¬
ljenja prebivalcev Slovenije.
Literatura
1. Topler V. Civilizacijske bolezni spremljajo naš razvoj. V: A. Lah (ur.)
Zdravje in okolje, Kakovost okolja in življenja konec 20. stoletja.
Ljubljana: Svet za varstvo okolja Republike Slovenije, 2000:44-45.
2. Nolimal D. Raba alkohola, tobaka in drugih drog v Sloveniji. V:
A. Lah (ur.) Zdravje in okolje, Kakovost okolja in življenja konec
20. stoletja Ljubljana: Svet za varstvo okolja Republike Sloveni¬
je, 2000: 48-52.
3. Rugelj J. Pot samouresničevanja. Ljubljana: Samozaložba.
Slovensko društvo terapevtov za alkoholizem, druge odvisnosti
in pomoč ljudem v stiski, 2000.
4. Rauter Kosič B. Notranji boj brez pomirjeval. Ljubljana: Samoza¬
ložba, 1997.
5. Ihan A. Šport in imunski sistem. V: J. Turk (ur.) Lepota gibanja tu¬
di za zdravje Ljubljana: Društvo za zdravje srca in ožilja Sloveni¬
je, 2000: 57-59.
6. Maučec Zakotnik j. Telesna dejavnost, prehrana in regulacija
telesne teže. V: J. Turk (ur.) Lepota gibanja tudi za zdravje. Ljub¬
ljana: Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, 2000: 40-55.
7. Tomori M. Duševne koristi telesne dejavnosti. V: J. Turk (ur.) Le¬
pota gibanja tudi za zdravje. Ljubljana: Društvo za zdravje srca
in ožilja Slovenije, 2000.
8. Lunaček M. Psychological Dimensions or Aging. V: R. Šugman
(ed.) Zbornik Mednarodno znanstveno srečanje ob 100-letnici
olimpionika Leona Štuklja “Šport - zdravje - starost". Ljubljana:
Fakulteta za šport, 1998; 145-146.
9. Israel S. Šport mit Senioren. Heidelberg, Leipzig: Huthing in j. A.
Barth Verlag, 1995.
10. Bilban M. Varnost starostnika v cestnem prometu. V: M. Bilban
(ed.) Strokovni posvet o medicini prometa. Ljubljana: Slovensko
zdravniško društvo, Sekcija za medicino dela, 1995: 67-80.
11. Berčič H, Tušak M. Analysis of effects of a sport-recreational
transformational process in the early stages of rehabilitation on
the personallity traits in paraplegics. V: 11 th International sym-
posium for adapted physical activity. Quebec, 1997.
12. Spirduso WW. Physical Dimensions of Aging. Champaign: Hu¬
man Kinetics, 1995.
13. Burger H, Marinček C. Vpliv telesne dejavnosti na funkcionalne
sposobnosti starejših. Zdravstveni vestnik 1999; 68: 731-735.
14. Berčič H. Vizija razvoja športa za vse v Sloveniji s strokovnega
vidika. V: I. Retar (ur.) 1. Slovenski kongres športne rekreacije,
Zbornik. Portorož: Športna agencija Polo, 2000: 14-18.

Berčič H. Gibalna/športna dejavnost v funkciji zdravja in kakovosti življenja prebivalcev Slovenije 11
15. Doupona Topič M. Družina in šport. V: J. Turk (ur.) Lepota giba¬
nja tudi za zdravje. Ljubljana: Društvo za zdravje srca in ožilja
Slovenije, 2000: 209-211.
16. Petrovič K, Ambrožič F, Sila B, Doupona Topič M. Športno-
rekreativna dejavnost v Sloveniji 1997. Ljubljana: Fakulteta za
šport, Inštitut za kineziologijo, 1998.
17. Strel J, Kovač M. Poskus objektivnejšega vrednotenja izvajalcev
športne dejavnosti. Šport 1997; 45(4): 5-9.
18. Petrovič K, Ambrožič F, Bednarik J, Berčič H, Sila B, Doupona
Topič M. Športnorekreativna dejavnost v Sloveniji. Ljubljana:
Fakulteta za šport, Inštitut za kineziologijo, 2000.