-^.   209   ,»-LEOPOLD ŠMALC:'
Lenoba je mati vseh pregreh.
vaškem zvoniku je odbila ura osem. Na drugem koncu vasi je šla v precej čedno hišo stara vdova. Prisodili bi ji 60 let. Toda bila je šele 35 let stara. Ko pride v sobo, poseže v kot po vrč z vodo, odgrne na postelji odejo in izlije nekaj vode na 12 letnega dečka, ki se je vzdignil. ,Hitro v šolo, France," zakliče mati. ,Že je ura osem."
France se počasi vzdigne, poišče v vsakem kotu nekaj šolskih knjig iti odide v šolo. Hodil je počasi. Za seboj je čul korake, a ni se ozrl. Za njim je stopal Kobetov Lojze.
»Hej, France, ali si se že napravil v šolo? Jaz pojdem pa nekam drugam !" zakliče ta.
France postane in gleda Lojzeta. Ko ta pride do njega, se skloni Francetu na uho in reče: ,V gozd pojdem.1" France je bil takoj voljan iti. Obrneta se torej na stransko stezo in kmalu sta bila v gozdu. Ko se ustavila, reče France:
,Ah, kaj bi hodila po gozdu. Tukaj bova ležala, in ko bo štiri ura p(>-poldne, pojdeva domov, pa ne bo nihče vedel, kje sva bila." nSaj res," pritegne ta Francctu in leže.
Poglejmo si natančneje Franceta in Lojzeta. France je bil majhen, bledega obličja in dolgih las. Bil je lenuh prve vrste. Lojze pa jc bil suh in dolg. Lojze se je, žalibog, že v rani tnladosti navadil pili strup — žganje.
II.
Popoldne prideta domov. Ko stopi France v sobo, vidi objokano mater sedeti na stolu.
»France, povej mi, kje si hodil? Nič ni Ireba tajiti!" reče mati. Ta se ustraši in zajeclja:
»Kobetov Lojze me je zavedel."
Mati hoče poseči po palico, a France hitro odpre vrata in se spusti v tek po vasi. Na koncu vasi se obrne na stransko stezo in kmalu je bi! kraj potoka.
Mati sede obupana na stol. Kaj je hotela? Zasluži koma] toliko, da imata za silo. France je pa lenuh. Toda dobro, da mati vsaj toliko zasluži, da ji ni treba jemati na posodo in da ostane hišica brez dolga. A kaj bo s Francetom? Zakrila si je obraz z rokami in jokala dolgo, dolgo . . .
III.
Čez 10 let. France je dorastel v 201ctnega mladeniča. Mati mu je zapustila  hišo. Njega  pa, namcsto da  bi delal, so  vjdcli dan  na dau pri
1 Učencc V. razreda .Ijudskc šole v Ribnid.
~.   210   ..
vaškem krčmarju, kjer je pil na kredo. Samo časih je šel domov. Kar nekega dne zaropota boben pred njegovo hišo. Krčmar ga je tožil za 220 kron. Tako ni imel France več svoje strehe. Delal tudi sedaj ni nič. Na krčmarja je bil jezen, češ, da mu je po krivici prodal hišo. Nekega večera gre h krčmarjevemu skednju, prime škupnik in seže v žep po žveplenko. S tresočo roko prime škupnik, ga užge, porine pod deske in zbeži.
(Konec.)