' mm List 50. Tečaj XL1X i / na i Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld 9 __« pol leta 1 gld. 50 kr. in za četrt leta 80 kr po pošti prejemane pa za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni Ogla vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr.. za trikrat 15 kr ;e (insérâte) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsakó Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". V Ljubljani 18. decembra 1891 Sedanji politični položaj in Slovenci é tisku, tako so je tedaj splošno mislilo. Morda bilo VIII. tako, ker potem one trdne zveze in tudi mej Nemci v Avstriji ne bilo zlasti češki Nemci, ki so takoj začetku parlamentarne dobe so bile razmere bi- s prva bili nestrpnejši, ne bili mogli tako vplivati na « _ stveno drugačne nego so dandanes. Narodna ideja tedaj še ni bila tako razvita pri nas, pa tudi pri Nemcih nego je sedaj. štajerske iu roške. Predno se mej te bil nemški ne, šovinizem zasejal, bi pa tudi slovenska narodnost bila Stranke so se tedaj ločile po druzih na- dovolj utrj pa tudi slovensko uradovanje. Ker se pa čelih. Imeli smo centraliste in federaliste. Centralisti so ni posrečilo v sedmem desetletju doseči federalistične pre hoteli vso državno oblast nekako združiti na Dunaju in osnove, in so nemške vlade skrbele, da se mej Nemci državi dati nemški pečat, federalisti so se pa potegovali razvilo gospodstvaželjnost, so se razmere tako premenile » za pravice posamičnih kraljestev in kronovin. K poslednjim so se pridružili tudi naši slovenski poslanci. Bili da imamo Slovenci v Celovcu sprotnii v Gradcu večj na- e nego na Dunaju. Splošno je znano, da morajo so pa že tudi tedaj možje, ki so čutili, da federalistična korošKi in štajerski Slovenci iskati pravice na Dunaju, oblika bi ne bila po vsem najboljša za Slovence in so študirali, kako bi jo primerno prikrojili. Posamične kro- ker je v Gradcu in Celovcu ne dobe Ce se sedaj deželam dale ečj pravice, bi to bil velik udarec za novine bi ne mogle zmagovati prevelike samouprave, ki bi jim nakladala mnogo straha. Posebno se je ta po-pomislek naglašal v nekaterih slovenskih glasilih v začetku mnogo Slovencev. Ko koroški in štajerski deželni od- bor odločevala o naših šolah gorje bilo za Slovence nič boljšega pa nemajo pričakovati Slovani v Istri in v osmega desetletja. Pa tudi poprej so nekateri že z gla- Trstu od deželne uprave. Pa ne v narodnem, tudi v vami zmajevali in študirali, kako bi naše interese spra- narodrogospodarskem oziru nas prikrajševali. Vse vili v sklad z federalističnimi načeli. Priporočala se je kaže, da bi baš koroški in štajerski Nemci nas radi ne n#tranjo-av8trijska skupina, Ilirija in še več podobnih na le narodno, temveč tudi narodnogospodarski uničili. Znan črtov. Mi jih tukaj ne bodemo na drobno razkladali, ker slovenski list je zadnja leta mnogo pisal proti znenem vsi načrti bili so neuresničljivi, kakor je pokazal tek Liechtensteinovem šolskem predlogu, ker bi po tem pred-časa. Lani jih je pogrel neki časnikar v Celovcu ali nje- logu se povekšal v šolskih zadevah delosrog deželnih uprav nam Slovencem v škodo. Mi nemamo navade komu govim nasvetom so se vsi le posmehovali. Ideje, katere so prvi rodoljubi gojili v začetku parlamentarne dobe, podtikati slabih namenov in smo zato tudi preverjeni so se sedaj vsem smešne zdele, da celo nevarne za slovenski narod. Čas se je tako premenil, da marsikaj, kar da je dotični list pri tem vodil a le skrb za našo narodnost, ne pa nasprotje do verske šole. Odkritosrčno za- je pred nekaterimi deset leti še veljalo za dobro, dan- torej tudi rečemo, da se v tem oziru strinjamo ž njim, danes že vsakdo spozna za škodljivo. Glavna spremena je ta, da tedaj nemški narod sam dasi nesmo nasprotni verski šoli. Čitatelji naši bodo morda popraševali t zakaj mi povečjem nam ni bil nasproten, nasprotna je nam bila danes govorimo o tem. Temu je dal povod neki članek le birokracija in pa državne osnova po svojem zgodovin- Mladočeha Kramařa o federalizmu, v katerem dokazuje, skem razvoju. Zaradi tega se je pa splošno mislilo » da da federalistična oblika ugaja naši državi. Pri nas so nevarnost nam ne preti iz Celovca in Gradca, temveč le se nekaterniki takoj jeli nauduševati za federalizem z Dunaja Če Î ne se odstrani centralistična uprava in na- pomislivši, da vse ne ugaja za nas, kar ugaja za češke domesti s federalistično, pa bode konec nemškemu pri- razmere. Zahtevajo torej, da mi z vso silo podpira 396 Mladočehe v njih federalističnih težnjah gočimo sedanjo sistemo. » tako onemo- imajo na Moravském. Treba bode pa tndi na kakšen način poprej zavarovati slovanske manjšine v drugih me- Mi nikakor ne trdimo, da je sedanja državna uredba ševitih kronovinah in sicer na tak način, da pozneje najboljša in da ni želeti kafce premembe, ali le to smo nemška večiua pri najboljši volji ne bode mogla Kratiti hoteli dokazati, da bi večja deželna avtonomija sedaj ne Slovanom narodnih pravic, morda s kako administrativno bila nam v korist, temneč v pogubu in da torej mi ne- razdelitvijo. Za nas Slovence bi bilo seveda najugodneja mamo, povoda vseh svojih sil zastavljati za federalizem, zjedinjena Slovenija, katero pa bilo pač take ki bodo začeti, ker imata o tej stvari govoriti važni besedi Če že zahtevamo premembe, zahtevajmo naši narodnosti v korist, ne pa v škodo. Potrebno se roški in štajerski deželni zbor, kajti po deželnih težavno ko- redih nam je zdelo opozarjati na nost, ker ni izključeno sta da pride vprašanje o federalizmu na dnevni red. Nemci predno sami znajo spoznati, da se federalizma njim ni bati ? da dve deželi nerazdeljivi. Treba bilo velikih naporov, se ta dva deželna zbora prisilila, da privolita v kako premembo, ali pa da se njih pravica tako odvzeme, bode še dobro sredstvo za iijih namenec Preverjeni smo, kakor so se odvzele pravice deželnih zborov pri uvedenju federalizem bili privolili, ko bi imeli opraviti direktnih državnozborskih volitev. Vsekako sedaj avstrijski - Slovani niti severni še manj pa južni nismo pripravljeni da že v s Slovenci, ali glede na Češko so imeli nekatere po mislike, pa tudi skrb za Dunaj jih je odvračala od fede- na federalistično preustrojo države, in zatorej ne kaže ralizma, kajti stolica ob Dunavu je bila dolgo glavno tega vprašanja riniti v prvo vrsto. Posebno neodpustljivo trdno zavetišče nemškega liberalizma. bi bilo, ko bi mi Slovenci sedaj pomagali to vprašanje ljajo Poslednji pomislik utegne odpasti. Na Dunaju zgub- spravljati na dnevni red. Dovolj je druzega nujnejšega nemški liberalci zaupanje in tla pridobivajo proti dela. Ce Mladočehi žele skupno delati s Slovenci naj semiti, ki v narodnih ozirih niso stanovitni. Levica za- dejo lahko za to drugo podlago nego federalizem 9 in torej nema povoda se ozirati na Dunaj. Pa tudi na Če- ta podlaga ie baš član 19. sedanje ustave. Če se ta član škem vzlic veliki narodni zavednosti se stvari za Nemce izvede v pravem njegovem duhu, bi bilo Slovencem in prej na bolju nego na slabše obračajo. Mladočehi so si Čehom pomagana, kar pa ni gotovo, če se uvede fede že precej odtujili konservativno veloposestvo, od katerega ralizem. je zavisna večina v deželnem zboru. Posebno zanesljivi Šleziji, na Koroškem, Štajarškem, v Istri in Trstu pa itak nikdar veleposestniki niso bili v narodnih ozirih. bi bilo izvedenje sedanje ustave v korist slovenskemu Hodili so s Staročehi le bolj iz političnih nagibov, nego elementu. Zatorej odkritosrčno obžalujemo, da slovenski pa iz prave ljubezni do češkega naroda. Odličen konser- zastopniki in drugi politiki še vedno delajo Bog ve vse vativen veleposestnik je celo v nemškem oddelku dežel- kake načrte in ne spoznajo, da bi bilo za avstrijske nega kulturnega sveta. Pripetiti se še utegne, da preide Slovane najboljše, ko bi zjedinili svoje moči in se pote-večina konservativnega posestva v nemški tabor. Ko bi gnili za to, da se izvede član 19. naše ustave. Za druge se to zgodilo, bi pa bil federalizem tudi na Češkem voda preosnovne načrte bode še čas, bo si na podlagi se- na nemški mlin. Vsekako pa večja deželna avtono- danje ustave zagotovimo narodni obstanek. mija bila Nemcem v korist na Moravském in v Sleziji. Federalizem Adrije. Če torej kaj lahko postal nemški most do bilo od nemške levice odvisno, bi naj- brž nam v Avstriji ne bilo treba dolgo čakati, da federalizem pride v državnem zboru na vrsto, le neki višji krogi na Dunaju imajo proti njemu še vedno pomislike in iz političnih ozirov se zdi levici potrebno, ozirati sena te višje kroge. Mej levičarji je še res vedno nekaj mož, ki so v prvi vrsti centralisti in torej nasprotniki federa- Ljudske šole. Govor poslanca Karola Kluna v državnem zboru Prvi in neobhodni (Dalje.) POgoj za zboljšanje teh odno- šaj ? da se stvari lotimo pri korenini. Učiteljišče na Koroškem mora se tako vravnati, da se bodo na lizma, v drugi še le nemški narodnjaki, ali število teh mož je vedno manjše in levica postaje vedno ^bolj čista narodna stranka, kateri ni do centralizma in do federa- vzgojevali ne le nemški učitelji, temveč tudi učitelji bodo mogli delovati na slovenskih šolah. njem ki j Drugi ravno tako neizogiben pogoj je pa, da se na-lizma in je pripravljena zagovarjati ono državno obliko, stavijo nadzorniki, ki bodo sposobni za nadzorovanje « katera bila v prvi vrsti Nemcem v korist slovenskih šol bodo dovolj objektivni pravični î da Iz povedanega je jasno, da je federalizem dvorezno bodo slovensko prebivalstvo merili z isto mero, kakor orodje in da se mora jako previdno postopati ž njim. nemško. Ko so lani izvedeli proti nadzorniku mešanega Predno se bode moglo misliti na tako preustrojo i bode kočevskega okraja na Kranjskom neke pomisleke zastra pač treba marsikaj druzega premeniti. Pred vsem bode njegove objektivnosti, takoj so ga odstavili in nadzorstvo razdelilo, za nemške šole imenoval se je poseben se treba gledati, kako da dosežemo pravično premembo volilnih redov, da ne bode mogoče, da bi Nemci imeli večino v kronovinah, v katerih so Slovani v veliki večini, naučni upravi kakor so jo že imeli na Češkem in Kranjskem in jo še 15.000 kočevskih Nemcev, mislim, da bi bila še potreb nadzornik, za slovenske tudi poseben. Oe se je visoki potrebna zaradi taka razdelitev zdela » • # 397 nejša na Koroškem, kjer je nad 100.000 Slovencev. (Pritrjevanje na desnici.) Tretji ravno tako neobhodno potrebni pogoj je, da se deželnemu šolskemu oblastvu na Koroškem dá strogi ukaz, da se pri svojih ukrepih in naredbah mora strogo ravnati po zakonih. Ko bi bila visoka naučna uprava to že poprej storila, ne bili bi nas iznenadili s tako čudnim učnim načrtom, kakor sem že poprej omenjal, pa tudi bi se tako ne ustavljali občinam, zahtevajočim slovenski pouk. Ta upor šolskih oblastev ostane vedni madež v zgodovini koroškega šolstva. (Čujte! na desnici.) Vi si niti misliti ne morete, kako iznajdljivo je deželno šolsko oblastvo na Koroškem, kadar se gre za to, da se zavrne prošnja slovenskih občin za slovenski učni jezik. Čudili se bodete, če Vam na podlagi aktov navedem nekatere konkretne slučaje. (Čujte ! Cujte ! na desnici.) Šolska občina Šentjakob v Rožni dolini . . . (Poslanec dr. Steinwender: Stare stvari! —Poslanec Povše : Pa vedno nove ! Vedno pravične ! — Poslanec dr. Steinwender : Že petkrat omenjeno ! — Poslanec Spinčič : Stara krivica ! — Poslanec dr. Moro : Pogreto zelje ! — Poslanec dr. Trojan : Poboljšajte se !) Šolska občina Šentjakob v Rožni dolini je hotela imeti slovenski učni jezik. Krajni šolski svet te občine je dne 28. junija 1878 — res je že stara stvar — (Veselost) vložil prošnjo na krajni šolski svet za uvedenje slovenskega učnega jezika. To prošnjo jo okrajni šolski svet odbil z odlokom z dne 15. avgusta 1878, št. 827. Jaz zaradi tega navajam številke tako natanko, ker gospodje tako radi ugovarjajo, da ni resnica. ^Dr. Steinwender: Po Kristusovem rojstvu že ! — Poslanec Povše : V dobi svobode !) Dotična pritožba na deželni šolski svet se je oddala dne 26. oktobra 1881, pa deželni šolski svet je odgovoril z odlokom z dne 13. maja 1882, št. 1100, da prošnji ne more ustreči. Napravila se je 30. maja 1882 pritožba na ministerstvo, ki jo je pa z ukazom z dne 19. junija, št. 9686, izročilo deželnemu šolskemu svetu, da jo reši. Deželni šolski svet rešil jo je seveda ravno tako, kakor prvikrat, in sicer z odlokom z dne 13. julija 1882. Občina se je zopet pritožila na ministerstvo, in kaj se zgodi? Predno je ministerstvo rešilo ta odlok, odločil je deželni šolski svet z ukazom z dne 7. junija 1883, št. 2879, da se ima slovenščina deloma uvesti. Krajni šolski svet je zopet prosil za izključno slovenski učni jezik. Nemščina naj pa bode učni predmet. Opomniti moram, da koroški Slovenci priznavajo važnost znanja nemškega jezika, da se proti temu znanju niti ne upirajo. (Prav res ! na desnici.) V vseh svojih prošnjah naglašajo, da naj se uči v materinščini, da bode boljši učni uspeh, nemščina pa naj ostane učni predmet. V tem je pa ministerstvo rešilo dne 9, avgusta 1883, št. 1189, poprej vloženo pritožbo. Odbilo jo je z opazko, da krajni šolski svet nema pravice do pritožbe. (Smeh na desnici.) Deželni šolski svet koroški je pa v jednakem zmislu rešil vlogo šentjakobskega krajnega šolskega sveta, in sicer z odlokom dne 1. julija 1883. Krajni šolski svet pa še ni odnehal, temveč je vložil dne 8. decembra 1883 novo prošnjo v jednakem zmislu na okrajni šolski svet. y Dne 10. januvarija 1886 obrnil se je z novo vlogo na deželni šolski svet in prosil, da se uvede na tamošnji šoli „Drugo berilo" in „Slovensfca slovnica". Ta prošnja se je odbila. Ko je krajni šolski svet videl, da s svojimi prošnjami ne prodere pri ministerstvu, ker mu odreka pe-ticijsko pravico, združil se je z ohčinskim zastopom, da ž njim vkupe doseže svoj namen. Zvezali so se krajni šolski sveti v Šentjakobu, v Podgorjah in v Ledenicah z občinskim zastopom v tej zadevi. V juniju 1887 odposlala se je skupna peticija na deželni šolski svet, ki je pa niti rešil ni. Zaradi tega ponovili so prošnjo dne 12. aprila 1888. Odgovor dežel- » nega šolskega sveta, in sicer z dne 14. maja 1888, štev. 1000, glasil se je, da se poprej mora poizvedavati (Cujte ! Čujte ! na desnici.), še le potem je mogoče ustreči prošnji (Klici na desnici : Poizvedbe bodo trajale deset let !) To pa niso bile nobene poizvedbe, temveč nekateri vplivni člani okrajnega šolskega sveta in nekateri učitelji so poskušali napraviti razpor mej krajnimi šolskimi sveti in občinskimi zastopi. V Ledenicah se jim je tudi posrečilo, kajti tamošnji krajni šolski svet je odstopil od prošnje. Deželni šolski svet koroški je odgovoril z odlokom z dne 9. julija 1888, da bi se šola potem preveč razlikovala od drugih šoi, ko bi dovolili zahtevano premembo, in da večina prebivalstva take uredbe ne želi. Občine sklenile so zopet pritožbo na ministerstvo. Predno se je ta pritožba odposlala, izmislili so si novo sredstvo, da preprečijo ugodno rešitev. Začela se je agitacija, da se občina Rožek loči od občine šentjakobske. Ta delitev se je zares dovolila in izvršila. Pritožba se je pa še le potem na Dunaj odposlala z opazko, da občina šentjakobska ni več ona občina (Čujte ! Čujte !), ki je odposlala pritožbo, ker se je od nje ločila podob-čina Rožek. Ministerstvo je moralo seveda z ukazom z dne 28. decembra 1888, štev. 23.476, pravilno odločiti, da je z razdelitvijo občine odpala pravna osoba (Smeh na desnici), ki je imela pravico do pritožbe. (Poslanec dr. Ferjančič : To je pa res sleparija ! — Poslanec Povše : To je svoboda !) Občina šentjakobska vložila je dne 30. junija 1889 novo prošnjo. In kaj se je zgodilo ? Poslali so znanega okrajnega glavarja Praxmajerja kot predsednika okrajnemu šolskemu svetu v Šentjakob, kjer je za 20. dan novembra 1889 bila razpisana komisija, h kateri so bili povabljeni vsi posestniki in posestnice, vkupe 198 oseb. Od teh 198 prišlo jih je 154. 44 jih je bilo pa zadržanih. Praxmajer je seveda imel jako zapeljiv govor, v katerem * 398 je ljudem pojasnjeval važnost nemškega jezika ; še i J* • J ^^^P J ■ * potem je začel izpraše^ati ljudi. katerih je* bila skoro jednaka igra. Tibeta se občin Vogrče-Blato in Tolsti Vrh. Da bil popolnoma gotov, poklical je najprej neko * Občinski zastop y Tolstem Vrhu je dne 7 aprila staro žensko, misleč si, pri njej se bode dalo najložje Klici To kaj opraviti. (Čujte ! Cujti i na desnici. V je sleparija !) Ženska se je pa odločno potegnila za uve- denje slovenskega učnega jezika. (Dobro! Dobro! na i desnici.) Za njo so se za slovenčino izrekli vsi posestniki, izimši 19. Število 19 res ni veliko (Klici na desnici : Malo premalo?). Ali da bi je povečal, pridejal mu je okrajni glavar še 44 odsotnih, kakor bi vsi ti bili proti uve- denju slovenščine. (Čuj/e! Čujte! na desnici.) Deželni šolski svèt koroški je pa menda spoznal, da nema zakonitega povoda, da bi odbil prošnje šentjakobske občine. Kaj je bilo storiti? Vprašal je deželni odbor, kaj da k temu poreče. Deželni šolski svèt sklepal 1888 poslal deželnemu šolskema svetu prošnjo za uve-denje slovenskega učnega jezika. Otroci teh treh občin obiskujejo tri šole: v Kotlah, Čerovicah in Guštanju. Predno je deželni šolski svet odločil o tej prošnji vprašal je občini v Ljubeličah in Guštanju, pritrjujeta občinskemu zastopu v Tolstem Vrhu. Seveda sta se izjavila občinska zastopa v Ljubeličah in Guštanju, ki sta v nemških rokah, da v tako premerabo ne moreta pritrditi. ozirom na to izjavo se je prošnja občine Tolsti Vrh zavrnila z odlokom z dne 21. decembra 1889, št. 28.847. Občina je potem dne 15. februvarija 1890 vlo- žila novo peticijo, po kateri bi se slovenski učni jezik uvel le na onih šolah, na katerih je večina njenih otrok je tako-le: O učnem jeziku odločuje po zakouiti določbi deželno šolsko oblastvo v sporazumljenju z onimi, ki šolo vzdržujejo. Sole pa, menil je koroški deželni šolski svèt, ne vzdržujejo te občine, temveč tudi dežela. Občine skerbé za stvarne, dežela pa osobne potrebščine. (Klici na desnici: Ali tako?) Koroški deželni odbor se je seveda izrekel v zmislu deželnega šolskega sveta, in tako se je pritožba šent-jakobske občine na podlagi izjave deželnega odbora zavrgla z odlokom z dne 25. maja 1890, št. 489. z dve petini iz občine Lju- 4 * m opazko, da se more občina v štirnajstih dneh pritožiti na ministerstvo. (Klici: To je bilo pričakovati.) Ta odlok se je izročil občini dne 16. junija in pritožba na ministerstvo se je izročila okrajnemu šolskemu svetu dne 27. junija, torej še v zakonitem obroku. iz občine Tolsti Vrh in beliče. Sedej so pa morali poiskati boljši izgovor, da zavržejo prošnjo. Obrnili so se do krajnih šolskih svetov teh občin in ju pregovorili, da ugovarjata peticiji občine Tolsti Vrh. ozirom na ta ugovora in na že omenjeno izjavo deželnega odbora je deželni šolski svet odbil to peticijo z odlokom z dne 23. marca 1890, št, 642. Tudi ta občina je vložila pritožbo na visoko mi- dasi nisterstvo, pa še sedaj ni dobila nobene rešitve ? se je pritožba vložila že 3. aprila 1890 Da ne bodete mislili ? da sta kraj šolska sveta svojevoljno ugovarjala bodete spoznali da ugovoroma ni pripisovati posebne velj ? prečitati hočem tukaj z dovoljenjem gospoda predsednika neko Okrajni šolski svet pa jo je vrnil občini še le dne izjavo, katero je dal krajni šolski svet v Čerovicah sta se napravila ta 22. januvarija 1891, torej čez pol leta, s pristavkom, jn katera drastično kaže da se je pripetila formalna napaka. (Poslanec Povše: To je novo! Po trinajstih letih! kako ugovora. Dne februvarija vrnila občini z izgovorom, aa je mej tem KorosKo ae- ueiovcu. — ťojasnuo. » Katerim poapisanci izjavljajo, želno šolsko oblastvo izdalo nov ukaz, s katerim se da je vloga krajnega šolskega sveta v Čerovičali z 1891 da je se je pritožba zopet Vloga se glasi: ..Visokemu c. kr. deželnemu šolskemu svetu v tem koroško de Celovcu. — Pojasnilo. S katerim podpisanci izjavljajo, je vredil pouk slovenskega jezika na šolah. dvojezičnih dne 12. marca 1890, štev. 20, odtod poslana c. kr. de- šolskemu svetu iz nastopnih uzrokov neres- želne M u Pa šentjakobska občina se še ni dala prestrašiti, nična in nepravilna, kajti napravila se je z zvijačo temveč je dne 23. februvarija 1891 pritožbo znova iz ročila. Kaj se je dalje ž njo zgodilo, je došla vi sokemu (Klici ministerstvu, o tem sedaj molči zgodovina 1. To se je zgodilo brez zakonito predpisane seje in sklepa, temveč učitelj Karol Schetina je sam skrivaj po svoji volji ugovor napravil in člane tukajšnjega na desnici Ubogi Slovenci To ravno pravnost !) šolskega (Čujte! sveta vjel v stranski sobi Čujt e t na desnici) in jih neke popisu gostilne zapeljal, In čez jedno leto bodemo zopet imeli priložnost, zagotovljajoč jim, da gre le za triletni slovenski pouk o tem govoriti, da bode stara stvar zopet nova. (Klici resnici se je pa protestovalo sklepu občinskega na desnici: Zgodovina trpljenja!) Po trinajstletnem sveta in prosilo, da se pusti sedanj boju torej šentjakobska občina vzlic velikim žrtvam za šolstvo še ni dobila šole, ki bi koristila njenim otrokom. • * Pa to ni jedini slučaj. Jaz imam seznam od dveh drugih slučajev > pri i uredba. To je sleparija, kajti gospod učitelj poiskal take člane, od katerih dva čitati ne znata, dva pa prošnje prečitala nista, temveč sta verjela besedam učiteljevim. Jaz kot načelnika namestnik, nisem o imeno- 390 ) vani vlogi nič vedel, ali jeden gospod naše župnije me je opozoril in mi rekel : „Ti ne veš, kaj se je v Čero-vičah zgodilo za tvojim hrbtom. Naredil se je ugovor proti prošnji občine Tolsti Vrh zastran slovenščine, in po končani seji, ko si ti šel v župnišče, šli so drugi člani v gostilnico in tam jih je pregovoril učitelj, da podpišejo." Ko sem to izvedel, sém se jako začudil, in da se prepričam, šel sem k gospodu učitelju in ga prosil za poslovni zapisnik. Iskajoč v njem sem res našel: „Prošoja z dné 12. marca 1890, številka 20, na visoki c. kr. deželni šolski svèt, da se pusti sedanja učna vredba." Vprašal sem učitčlja: „V kateri seji se je to sklenilo?" — Odgovoril mi je, da za to ni treba seje. (Čujte! na desnici) Dalje sem rekel gosp. učitelju: „Zakaj prosite, da bi se pustil sedanji šolski red, saj ga tako imamo ?" Odgovoril mije: „Ker je občina Tolsti Vrh vložila prošnjo za slovenski učni jezik za šolo v Čerovičah." Dalje vprašam gospoda učitelja. „Zakaj šteto naredili za mojim hrbtom? Zakon vender pravi, da kr. šol. svèt mora imeti pet članov; zakaj se tako važno vprašanje ni naznanilo petemu članu?" In tu je odgovoril : „Saj sem že naprej vedel, da boš nasprotoval, če ti povem." (Jako dobro! Veselost na desnici.) 4. Hkratu naznanjamo, da preklicujemo omenjeno vlogo, ker ni zakonita, in pristavljamo, da se popolnoma strinjamo z občino Tolsti Vrh zastran prošnje za slovenski učni jezik v Čerovičah; ta prošnja ni niti proti zdravemu človeškemu razumu, niti proti c. kr. državnim osnovnim zakonom. Torej prosimo, da ustavite omenjeno vlogo, in prosimo za dotično rešitev, da se ustavijo take samovoljnosti." Kranjni šolski svèt v Čerovičah, dne 22. maja 1890 Slede štirje podpisi. (Poslanec dr. Herold : Kaj se je zgodilo z učiteljem ?) Nič se ni zgodilo. (Dr. Herold : Pri nas se pa takoj začne disciplinarna preiskava!) In gospoda moja, iz tega lahko vidite, kakšne so te * razmere na Koroškem. Žalostno je, da so take razmere sploh mogoče v Avstriji (Poslanec doktor Brzo-rád : v Avstriji je vse mogoče!), in pomenljivo je, da se slovenske občine na Koroškem s takim postopanjem v svojem prizadevanju ne dado prestrašiti, temveč so odločno pripravljene boj za slovensko ljudsko šolo nadaljevati. Zameriti se jim ne more, če svojim šolskim oblastvom nič ne verjamejo in nič ne zaupajo, temveč se obračajo naravnost do visoke učne uprave (Poslanec dr. Herold: Bode li bolje?), od katere pričakujemo, da bode vender jedenkrát pravična in bode naredila konec neprimernemu zatiranju slovenskega naroda po deželnem šolskemu svètu na Koroškem. (Klici na desnici: Prav tako!) Naš deželni šolski svèt nema pri učni upravi tako brezpogojnega zaupanje kakor koroški, kateri tega zaupanja pač ne zasluži, če se mu zatiranje slovenskega ne šteje za zaslugo. Svoje trditve hočem dokazati takoj z nekaterimi konkretnimi slučaji. Opazil sem že, da so pri nas okrajnega šolskega nadzornika za kočevski okraj lani nepričakovano odstavili. Odstranili so ga, ne da bi za to kaj vedel deželni šolski svèt kranjski (Čujte! Čujte! na desnici) in ne da bi bili zaslišali dotičnega nadzornika. (Čujte! Čujte! na desnici.) Ta stvar se je v kranjskem deželnem zboru v obliki interpelacije spravila v razgovor. Gosp. deželni predsednik kot predsednik deželnega šolskega svèta je odgovarjajoč na interpelacijo izjavil, da mu natančneje ni znano, zakaj se je odstavil nadzornik (Cujte! in klici na desnici: To je zanimivo!), sodi pa po okoliščinah, v katerih je bil odstavljen (Klici na desnici: Samovoljnost!), da so ga odstavili na pritožbo šolske občine Drage, katero je bila poslala naravnost na ministerstvo. (Čujte! Cujte! na desnici.) V tej pritožbi se toži, da se pod nadzorništvom dotičnega nadzornika nemški jezik vedno bolj odriva (Klici na desnici: Oj, oj ! Ni res !), kar pa ni res, kakor se je pokazaio pri obravnavi, ki je bila o tem v deželnem zboru kranjskem. (Tako je! na desnici.) Zares žalostno je, če smo v Avstiiji že tako daleč, da koga obsodijo, ne da bi ga zaslišali, (Klici na desnici: Žalostno!), da odločujejo najvišji uradi na podlagi vlog nekaterih prebivalcev, ne da bi poprej prepričali se pri oblastvih prve instance, če je tudi vse res, kar se je v tej vlogi navedlo. (Čujte! Cujte! na delnici.) Drugi slučaj. Želeli smo, da bi se na našem učiteljišču v Ljubljani predavali v slovenščini predmeti, katere mora učitelj v materinščini predavati otrokom. To je popolnoma naravno in razumljivo samo po sebi. Visoka učna uprava pa hodi svoja pota in se ne ozira na te opravičene želje (Klici na desnici : Zakaj ?), da nastavlja celo učitelje, ki še slovenski učiti ne znajo. To leto se je imelo oddati v Ljubljani mesto glasbenega učitelja. Gospoda moja, vi sami veste, kake važnosti je gojenje narodnega petja. Ce se pa hoče učiti narodno petje, treba ga je znati, treba razumeti. (Tako je!) Da ga pa učitelj zna in razume, moral se je sam v njem izobraževati. Deželni šolski svet na Kranjskem je prav pravilno za to mesto priporočil tri može, od katerih je po pravici pričakovati mogel, da so stavljenim zahtevam kos. Visoka učna uprava poslala nam je moža, ki je morda poštenjak in znabiti tudi dober glasbenik in ima tudi izpit, ali jedne bistvenih lastnosti mu manjka, slovenski namreč ne zna. (Čujte! Čujte! na desnici.) Gospoda moja! Mislite si, kaj bi bilo, ko bi se na učiteljišču v Celovcu nastavil glasbenik, ki nemški ne zna. (Tako je! na desnici.) Kak hrup in krik bi nastal v nemško-narodnem taboru. (Dobro! Dobro! na desnici.) Kaj bi vse uprizorili, da bi dostojno zavrnili taka smelost visoke učne uprave ? (Klici na desnici: Slovani morajo vse pretrpeti!) Imeli bi popolnem pravo, ali zatorej nam ne zamerite (Prav * 400 Ravno tako smo res! na desnici.), če se pritožujemo v tej zbornici za- šola za ti dve industr radi tacega preziranja našega deželnega šolskega svèta in našega naroda in proti takemu postopanju odločno kamnoseška šola v Proseku na Primorskem prosili in se v budgetnem odseku za to potegnili, da se osnuje protestujemo. (Dobro! Dobro! na desnici.) Predno končam , Ko bi si njega ekscelenca potegnil za osnovo takih šol na ime- naj mi bode dovoljeno nekoliko novanih krajih, gotov zpregovoriti o čudnih nazorih, katere je v predzadnji niki hvaležni. bi mu bili vsi kranjski zastop- seji te isoke zbornice razvil zastopnik kranjskega ve leposesťv In trgovske šole! Trgovske šole snujejo se v Zavrnil bi jih bil že v poslednji seji, ko bi debata večjih trgovskih središčih, tako, da bi jedenkrát mogla priti v poštev Ljubi j v * ---O--O 7---------------▼ j^/vuvvf VJIj LI že ne bila sklenena. Nesem pa hotel nadlegovati go- broznana zasebna trgovska šola če tudi je tukai stara do poda predsednika se postavljati arnostim, da Kranj ? ki ima jedna pod pretvezo dejanskega popravka hočem začeti pole miko a kor je to res storil njega ekscelenca baron se prebivalci Schwegel. Baron Schwegel je trdil, da gorenjsko prebivalstvo ne čuti nobene potrebe, da bi se obnovila kranjska gimnazija: temveč jako želi, da se mu ne brani poha- dvanajstorico mladih ljudi trgovskega stanu, gotovo kraj za tako šolo. Sicer pa moram omeniti, da so proti taki kranjskega mesta izrecno izjavili soli, na kakoršno misli ekscelenca baron Schwegel. In sedaj gospoda moja, sem pri koncu. Zahvaljujem se vam za pazljivost in pozornost s katero ste me jati na ljubljansko gimnazijo. Obžalujem da moram gospodu baronu povedati da Gorenjskega ne pozna > če tudi je tam rojen. Njegove skušnje omejujejo se na dele radovljiškega okraja, pa še tam le na one kroge, s katerimi on občuje. On ima lahko subjektivno mnenje, da kranjska gimnazija ni potrebna. Neizmerno mero-dajnejša nego osobno mnenje njega ekscelence, mora biti zame \ a tudi za visoko zbornico in visoko vlado volja prebivalstva, ki se je pokazala že večkrat pri raznih priložnostih v deputacijali in peticijah. ? poslušali. Spoznali ste iz povedanega, kakšen je naroden mir v nekaterih deželah, v katerih bivajo Slovenci, zlasti na Koroškem, za kateri mir je gosp. poročevalec bil pripravljen žrtvovati pedagogična načela kakor se je v poslednjem zasedanju izrekel v budgetnem odseku. (Tako je! na desnici.) Gospoda moja ! Našim narodnim nasprotnikom in boriteljem za nemško hegemonijo tak mir pač ugaja. (Prav res! na desnici.) Vladarjem in vladam ? Še 1889. 1. je 36 občin z Gorenjskega, in kakor mislim, so to skoro vse (Cujte, čujte! na desnici), poslalo peticijo deželnemu zboru, v kateri so ga prosile da vso svojo veljavo in vpliv pri vladi porabi v to, da se obnovi kranjska gimnazija* To je tudi storil deželni zbor, kajti sklenil je peticijo na visoko vlado in visoko zbornico. Mej temi 36 peticijami je bila tudi prošnja občine Gorje, kjer je baron Schwegel doma (Čujte, čujte! na desnici), kar pač najbolje dokazuje, da njega ekscelenca ne pozna javnega mnenja niti v svoji domači občini, niti po Gorepjskom sploh. Njega ekscelenca je pa$ čutil, da bodo izjave njegove na Kranjskem zadele na hudo nasprotstvo, zaradi tega je hotel svoje nasprotujoče postopanje s tem pri- priporočal, naj se osnuje v Kranju obrtna pa ne more biti vse jedno, je li v deželi trdno marljivo ljudstvo ali pa samo poltrohljivi mrliči (Odobravanje na desnici), kajti toliko slavljeni narodni mir na Ko- roškem za slovensko ljudstvo ne pomeni druzega, kakor grobni mir. (Odobravanje na desnici.) Pa zapomnite si, gospoda moja, živi se ne damo pokopati. (Tako je! na desnici.) Ce mislite, da ste slovenski narod položili večnemu počitku, motite se jako. Narod ni mrtev, samo spi in začeoja se prebujati, Premika se že v grobu in slavil bode vstajenja dan, če bode vlada spoznala, da ni modro in politično, pa tudi ne pravično, nadarjen narod s silo ovirati v njegovem duševnem razvoju. (Živahno odobravanje in ploskanje na desnici. — Govorniku čestitajo.) kriti t da Politični pregled. srednja ali trgovska šola. Rekel sem, prikriti je je hotel y kajti njegova ekscelenca ravno tako dobro vé j kakor Domače dežele. vsak drugi polanec, da njegova misel nima nobenega upanja na vspeh. Obrtne srednje šole snujejo se Poslanska zbornica. seji dne decembra v naznani ministerski predsednik grof Taaffe najvišjo za-obrtnih središčih, osnuje se kedaj v Ljubljani, ne pa v hvalo Njega Veličanstva presvitlega cesarja za sočustvo kakem majhnem mesteci na deželi, kjer ni nobene večje priznanje, katero mu je zbornica izrekla povodom smrti obrtnije. Morda je njega ekscelenca mislil na obrtno nadvojvode Henrika in njegove soproge baronice Waidek. strokovno šolo. Pa tudi v tem slučaju bi mu moralo Na to odgovori poljedelski minister na interpelacijo, ki znano biti načelo da se take šole ne snujejo ? da se je stavila glede mesne draginje na Dunaji in oblju bi se še le ž njimi začela domača obrtnija, snujejo se buje, da bo vlada v ta namen storila potrebne korake, le, da že obstoječo obrtnijo bolj oživé, povzdignejo in Poslanec Brzorád opisuje slabo stanje kmetovo, je za zboljšajo. (Prav res ! na desnici.) Mi smo v tem zmislu gospodarske zadruge in predlaga, da se znesek 60.000 gld., lani prosili, da bi se v ribniški dolini, kjer je že lepa kateri se potrosi vsako leto za dirke na Dunaji črta in lesna in lončarska industrija, osnovala taka strokovna se obrne ta svota v boljše kmetijske namene. Posl. 401 "Morsey povdarja važnost kmetskega stanu za državo. Ko denar v uradnih depozitih nalaga pri poštnih hranilnicah. potem še posl. Tekly govori o zadolženih kmetskih po Poslanec La g inja in tovariši stavijo do justičnega sestvih, poprime za besedo minister grof Falkenhayn, ministerstva interpelacijo, v kateri vprašajo, jeli vlada odgovarja na tožbe o trtni uši o adj konjereji, pri- pripravljena nastavljati pri sodiščih v Istriji uradnike > poroča posebno gojitev poslednje ter smatra državni pri- ki so zmožni slovenskega oziroma hrvatskega jezika spevek za konjske dirke potrebnim Posl Salvadoři raz- in ali misli napraviti v Pulji okrožno sodišče. Potem pravlja vprašanje glede varovanja oziroma poškodovanja posl. Hoffmann utemeljuje nujni predlog glede podelitve ptic in se izreče zoper vsako omejitev ptičjega lova. draginjskih doklad c. kr. uradnim slugom. Posl. Hompe8ch govori za konjske dirke. Potem pred- večerni seji se prvi oglasi besedi minister !aga Plener volitev odseka 36 članov za posvetovanje o baron Pražak ter prav dobro odgovarja na napade trgovinskih pogodbah, kateri sfc vzprejme. seji dne 10. decembra se je posvetovanje o polje Vašatyjeve. Za Pražakom govoril je posl. Hoffmann Wellenhof ter se je pritoževal zaradi prevelikega delskem ministerstvu nadaljevalo in prvi je poprijel be- dela pri graških okrajnih sodnijah; prav mu tudi ni sedo 5 kakor smo v zadnjem listu poročali naš dr. F e r j a n č i č. Posl. Sommaruga poslanec odredba justičnega ministerstva glede slovenskega vknji- je za trgovinsko ževaaja v zemljiških knjigah in je za Pokhoferjev pogodbo z Rumunijo, posl. Perič pa govori o hudournikih predlog, da se izdelovanje žveplenk vpelje po kaznil- V Dalmaciji in želi njih urejenj t in posebno priporoča nicah. Posl. dr. Promber je za zgradbo novega sodnij- 4 vladi brzo uravnavo reke Verlike na imoški planoti. Posl. skega poslopja v Brnu, naš poslanec dr. Gregorčič grof Wurmbrand govori o vinorejskih razmerah in osvet- pa jako živo opisuje sodnijske razmere na Goriškem. ljuje veliko nevarnost, katera preti vinoreji vsled trtne On zahteva, da so vsi uradniki slovenščine popolnoma uši. Posl. dr. pl. Fuchs se zahvaljuje poljedelskemu mi- zmožni ter želi, da naj bi se porotna sodišča v Gorici nistru, ker je tako korenito razpravljal težnje kmetskega stanu ter je proti otvoritvi rumunské meje. Poslanec Theumer je proti določbi, ki bi šla na to, da se posestva delila v dva oddelka, v slovenskega in italijanskega ker glede tako bi bilo mogoče pri kazenskih obravnavah ravnopravnosti pravično postopati. Posl. Byk ne smejo deliti, in priporoča vladi, da naj bolj podpira govori o sodnijskih razmerah na Gdiškem in je za niže poljedelske šole. Na to izroči se več resolucij mej zvišanje plač nižjih sodnijskih uradnikov. Posl. Lupul • zahteva delitev mestnega delegiranega sodišča v Crno- njimi tudi jedna posl. Lag i nje, ki priporoča poljedelskemu ministru, da naj se posebno ozira na kmetsko vicah ? posl. Roszkowski pa govori o mirovnih sodiščih prebivalstvo v Istriji. Zda) se izvoli odsek za posveto in želi, da bi se ta že kmalu napravila. Posl. Ebenhoch vanje o trgovinskih pogodbah, v katerem sta izmaj jugo- priporoča, da naj bi tudi okrajni soduijski uradniki slovenskih poslancev Šuklje in K 1 a i č. Potem se napravljali v večih bolj oddaljenih občinah uradne dneve, "voli posl. pl. Globo čnik v pravosodni in posl. Perič v kakor se godi to pri političnih oblastvih. v pravoslovni odsek. Ko potem govori še poročevalec Ru Dne 12. decembra se posl. Slavnik pritožuje o towski proti otvoritvi rumunské meje, se proračun polje- nejasnih določilih nekaterih novih zakonov. Posl. Millier delskega ministerstva sprejme. Brzoradov predlog glede razpravlja odgovor justičnega ministra na njegovo interpelacijo glede nekega dogodka v Horicah, poslanec šuma nastala v zbornici. Heilsberg pa priporoča ustanovljenje posebnih kolonij 60.000 gld. za konjske dirke pade, toda le zaradi neke zmešnjave, ki je vsled velicega seji dae 11. decembra posl. dr, Fuss ia Tilšer za kaznjence in je odločno proti konkurenci, katero zahtevata od predsednika pojasnenja glede glasovanja delajo kaznilnice malemu obrtniku. Posl. dr. Bàrnreither pri Brzoradovem predlogu predsednik jima tudi je za splošno justično preustrojo, na kar justični mi Ti se oglasi za besedo posl. dr. Vašaty. Govoril je ustreže. Prične se razprava o justičnem ministerstvu, nister odgovarja na različna vprašanja in opazke, ter pravi, da vlada po možnosti skrbi za to, da se po nad tri ure, ter je v svojem govoru prijemal justičnega kaznilnicah ne dela konkurenca malemu obrtniku, je ministra grofa Schonborna, napadal velezaslužnega dr. proti izdelovanju žveplenk po kaznilnicah in jako dobro Riegerja in ministra Pražaka ter udrihal po bivšemu zavrne posl. Hoffmanna glede slovenskih vknjiževanj predsedniku najvišjega sodišča vitezu Sclimerlingu. z izjavo, da odredba stoji na postavni podlagi in se Posl. Edlbacher je za zboljšanje stanja diurnistov. Ju- opira na načelo ravnopravnosti. Da bi se porotna so- stični minister Schonborn odgovarja Vašatyju ter odločno dišča delila po narodnosti, to je po ministrovem mnenji zagovarja napadane, dalje spravo na Češkem in obeta, da se razpravlja tudi narodno nevarno. Napravi kolonij za kaznjeace minister ni bo več okrajnih nasproten. Tudi je ministru prav, ako sodišča naprav sodnikov pomaknilo v 7. plačilni razred. Minister priporoča kazenskemu odseku, da naj kmalu v pretres Ijaj ski uradne dneve. Za ministrom govoril je še Pinin potem pa poprime za besedo glavni proti - go vzame kazenski zakon in govori še o konfikacijah- vornik posl. Pacak, on se odločno poteguje za veljavo Posl. Polzhofer toži v konkurenci, katero delajo kaz- češkega jezika. Glavni govornik „zaa, posl. dr. Jaques nilnice malim obrtnikom, in je za izdelovanje žveplenk za izvršitev spravnih dunajskih pogajanj in raz-po kaznilnicah; posl. Dubsky pa priporoča, da naj se pravlja na drobno več justičnih razmer. Na to sledi 402 več stvarnih popravkov posl. Vašatyja, grofa Palffyja, Meznika in Tilšerja. Ko še poročevalec Madejski govori, in se proračun justičnega ministerstva vzprejme, interpeluje posl. Laginja finančnega ministra zaradi zaželjenega ostavljenja eksekucijskega iztrjevanja davka v Istriji. V seji dne 14. decembra razpravljalo se je o proračunu finančnega ministerstva. Posl. Gessmann je za zboljšanje stanja udov in sirot državnih uradnikov, posl. Krauss toži v žalostnih razmerah penzijonistov in penzijonistinj. Finančni minister dr. Steinbach pravi, da ni mogoče v tem trenutku niti penzij niti plač zvišati državnim uradnikom, da pa bo vsekako dovoljeval draginjske doklade in zanaprej gledal, da se v tem pogledu kaj stori. Posl. Lupul prosi vlado, da kar ob-ljubuje, res kmalu stori. Posl. Adamek pa razpravlja razmere dveh čeških delniških železnic in želi, da se podržaviti. Tem željam se pa posl. Herbst protivi. Pri obravnavi splošnih zadev se prvi oglasi poslanec dr. Lueger, poudarja politično in gospodarsko neodvisnost Avstrije ter očita nemškemu kanclerju Capriviju, da se je povodom predložitve trgovinskih pogodb jako nelaskavo izrekel v druzih narodnostih v Avstriji in s tem pripoznal kot prave Avstrijce le Nemce in Madjare. Ministerski predsednik grof Taaffe ostro odgovarja Luegerju rekoč, da ni patrijotično še manj pa politično, napadati ravno v tem trenotku veleoblasti, oziroma njih zastopnike, ko se je ravno zopet sklenila zveza treh držav v politiškem in gospodarskem oziru. Tudi poslanca Flener in Herbst se pridružita izjavam Taaffejevim, Generalni poročevalec razmotrava različne opazke in opombe, zavrača Luegerja in zagovarja trgovinske pogodbo. S tem so bile proračunske razprave končane in treba je le še finančni zakon rešiti, v katerem se je začela razprava v sredo in se bode končala v soboto 19. t. m. " >'■ jtÍm MmhĚťjSHm^ * ÍO* * C^ IHffiBBapfflMIIM^WM K: - -w ^Mďr, * j sřp£ [yTyjjKáiBffiiS Ji MQr ff £ vjgBSlA^S^fejT x¥ 'E^UťťrB- - : h>**T T I i ~T f \ ' jřrti®HBřt ^ f\ i * f j à '' V* Seja dne 15. t. m. ni imela posebno važnih točk na dnevnem redu. Potrdile so se določbe glede hišnega davka v Trstu, Kraljevih Vinogradih, Karlinu, Smihovu in Žižkovu. Sprejela se je vladna predloga o premembi zakona bratovskih skladnic in potrdila izvolitev poslancev Vašatyja in grofa Auersperga. Dovolila se je tudi dunajski rešilni družbi vsakoletna podpora in sklenilo prošnjo mesta Brna, da se erarična skladišča za smodnik v Brnu premeste, priporočati vladi. Predno pa se je seja zaključila, naznanil je predsednik še nenadno smrt Nj. c. in kr. visokosti gosp. nadvojvode Sigismuuda, in si izprosil dovoljenja, da sme presvitlemu cesarju na tej zcpetni britki izgubi, ki ga je zadela, v imenu cele zbornice izraziti naj globokeje sočutje. Gosposka zbornica imela je zopet sejo dne 10. t. m. Vsprejela je načrt zakona o registrovanih pomožnih blagajnah in potrdila provizorično uravuavo trgovinskih razmer s Turčijo, Bolgarijo, Španijo in Portu- galskem. Volila je še 15 članov v železnični odsek in BmBBW - iTPi^ww jjHU>V: rflůt^A,<• ^BBfflBffl i ♦ i JBEFfms Ï - r **r ff -^ gR JpW" InKji- ' i potem sejo zaključila. Prihodnja seja je jutri dne 19. t. m^ Vnanje države. Na Ruskem lakota zmirom bolj narašča in se širi vkljub temu, da so prepovedali vsak izvoz žita. Vsled lakote jele so po več krajih razsajati različne bolezni kakor legar i. dr. Angleži, ki so tudi za stradajoče jeli nabirati darove, poslali so ravno te dni v Petrograd po deputaciji . 100.000 funtov šterlingov v namen, da se jih mej stradajoče razdeli. Vsi okraji, v katerih razsaja lakota, štejejo nad 40 milijonov prebivalcev. V francoski zbornici bila je přetečeni teden jako burna cerkveno politična debata. Radikalci zahtevali so ločitev cerkve in države, a vlada ni zato, ker bi potem imela še manji vpliv na duhovščino in sklenilo se je le jako strogo postopati proti duhovščini. V Bolgariji iztirali so dopisnika francoskega časopisa „Agence Havas". Francoska vlada je protestovala proti iztiranju in je zahtevala, da se mu dovoli zopet povrat v Bolgarijo. Ker pa bolgarska vlada ni hotela tej zahtevi ustreči, naznanil ji je francoski diplomatični agent, da preneha z diplomatičnimi odno-šaji z Bolgarijo. To je Francija najbrže Rusiji na ljubo storila. Sobranje je sklenilo nekdanjemu knezu bolgarskemu, sedanjemu grofu Hartenau-u dovoliti pokojnino 50.000 frankov. Če bo grof Hartenan penzijo vsprejel, se ne ve. Srbski kralj podal se bode, kakor se poroča v kratkem na potovanje in bode obiskal Angleško. Tudi njegova mati kraljica Natalija bo šla baje tja in se sešla s svojim sinom v Londonu. Na Kitajskem se ustanek vedno bolj širi in če tudi je vlada vse ukrenila, da bi ustaše prisilila k miru, vender ti ne odjenjajo in po poročilih angleških listov uganjajo grozne stvari. Govori se tudi, da ustanek podpirajo tudi nekateri uradniki. V Rio de Janeiro predlagal je občinski svet, da se cesarju Dom Pedru postavi spomenik. — Iz Novega Jorka se poroča da se je v Santos prikazala rumena mrzlica, katera je že na stotine žrtev zahtevala; posebno mornarjev veliko umre. Veliko ladij je vkrcanih po lukah, a manjka jim možtva. Narodno gospodarstvo. Sol. Odbor naše kmetijske družbe izročil je državnemu zboru peticijo, v kateri prosi, da se zniža cena soli ter da se zopet vvede živinska sol. Enakih prošenj dobil je * državni zbor v teku zadnjih deset let gotovo nad sto. Pa žal.. 40 J dosedáj protivila se je vlada z vso odločnostjo proti znižanju cene soli ter so vladni zastopniki tudi v kmetijskem odboru, kateremu so se take peticije v posvetovanje in poročanje izročile, še letos osobito to poudarjali, da se iz ozirov na drugo državno polovico, to je na Ogrsko, ne more znižati cena soli, ker ondotna vlada nikakor noče odjenjati pri solni ceni. Vzlic takim ugovorom ministeri-jalnega zastopnika je kmetijski odbor sklenil državnemu zboru predlagati, da se od vlade zahteva, da z? zdaj vsaj 500 tisoč met. centov primerne soli priredi in po številu goveje živine razdeli med de'ele, oziroma med okraje in sicer po ceni 5 goldinarjev. Ko je poročevalec, poljski poslanec vitez Wielowijski, svoje jako zanimivo poročilo zbornici izročil, oglasil se je k besedi tudi finančni minister in se izrekel, da bo z vso odločnostio / ti in resnostjo pričel poganjanja z ogrsko državo, katero upa prisiliti v to, da odjenja od dotičnih pogodbenih določil, veljajočih glede soli ter* da se vender že enkrat vstreže tako mnogokrat z vso gorečostjo ponovljenim zahtevam kmetijskih krogov, ker on sam prizna opravičenost teh zahtev. Da so te besede iz ust finančnega ministra izgovorjene, osupnile ter seveda tudi vzradostile osobito poslance, zastopnice kmetskih prebivalcev, je lahko verjeti, ker dosedaj se še ni slišala taka beseda iz ust prejšnih finančnih ministrov. Naj torej podamo našim čitateljem vsaj najzanimiviše podatke iz dotičnega poročila. Gotovo je cena navadni soli, ki služi za hrano, neizmerno visoka, kakor v nobeni drugi državi ne tako in Huda krivica se godi osobito kmetovalcem-živinorejcem, da se jim ne privošči potrebne živinske soli, ki je tolike koristi za živino. Kmetijski odbor priznava sicer, da je za državno gospodarstvo velikega pomena dohodek iz solnega monopola, ker na leto državi iz njega dohaja 17,820.000 gl. ter da bi bilo težko najti nadomestila v državnem de-narstvenem gospodarstvu za toliko svoto. Vender kmetijski odbor ne more zatajiti, da je ta davek zelo trd, osobito pa, ker ga nosijo ravno najrevnejši stanovi, ki že iz ozira njih revne hrane, krompir, zelenjave, močnate ledi, potrebujejo dokaj več soli, kakor pa. bogatejši krogi, ki se hranijo z mesom. Na Francoskem velja 100 kilo soli 10 frankov, v Nemčiji 12 mark, pri nas v Avstriji po 10 goldinarjev, torej dvakrat več kakor na primer na Francoskem. Izdelovanje soli stane državo 2,771.640 gld. in raz-prodajalcem treba dati 328.000 gld., torej približno stane državo 100 kilo soli en gld. za kar pa dobiva 10 fr. torej 9krat toliko, kakor jo sol dejansko stane ! V naši državni polovici porabi se na leto 2,240.000 met. centov soli. Ce razdelimo to množino soli na število prebivalcev, razvidno je, da le 9 kilo soli pride na posameznega prebivalca, kar pa je vsekako jako malo, osobito ako se v poštev jemlje revnejše ljudi, ki pri takotežko prebavni in malo redivni hrani, kakoršno uživajo, nar- manj vsak vsaj po 15 kilo soli na leto potrebuje. In kedo bi tajil, da je mnogo ljudi j, ki si ]še toliko potrebne soli ne morejo privoščiti, ter morajo krompir v oblicah in celo kruh uživati brez soli ! A Da to slabo vpliva na zdravje ljudstva, je jasno in odveč bi bilo ponavljati obilne dokaze najboljših zdravnikov, ki trde, koliko tečnejša, ker bolje prebavljiva je hrana, ki jo primerno osoljena. In vender je dolžnost države skrbeti za zdravje ljudstva, ker čilo in zdravo ljudstvo zamore napredovati, le tako je kos mnogim zahtevam, katere država do njih stavlja. Nič manj pa je sol tudi živini v veliko korist. Da pa živinorejec pri tako visoki ceni ne more pokladati živalim soli, je jasno. To pa vpliva, da naša živinoreja ne napreduje ter da naši živinorejci ne morejo ponašati se z enako rejeno, osobito pa z enako pitano živino, kakoršno imajo n. pr. po Angleškem, kjer pa sol tudi le deseti del od naše cene stan1?, namreč država jo oddaje po ceni, kolikor njo izdelava soli stane, torej ni čuda, da jo oiidotni živinorejci svoji živini v obilni meri po-kladajo. Posebco pa je sol potrebna oni živini, ki se krmi osobito po zim* s slamo, z rezanico ali s slabim kislim ter prašnim senom. Neverjetno velik je razloček med živino, ki dobiva sol in ono, ki pri enaki krmi ne dobiva soli. Prva je zdrava in debela, ima dlako mehko in svitlo, druga pa je mršava in slabo rejena. In prav ta razlog vodil je nekatere države, da so znižale, oziroma skoro povsem odpravile solni monopol. Tako je Angleška že 1. 1825. solni monopol popolnoma odpravila. S tem pa je ljudsko blagostanje mnogo napredovalo; posebno pa se je zboljšala živinoreja, ker čez 10 kilo soli porabi se za eno goved na ieto, ko pri nas na človoka le 9 kilo znaša letna poraba soli. Država pa ni zaradi tega ubožala, pač še pridobila^ ker na Angleškem pride na vsakega prebivalca počez 46 gld. davka na leto, pri nas v Avstriji pa le 23 goldinarjev. Švedska, Norvegija, Portugalska so tudi že i. 1850., Nizozemska 1. 1853., Belgija 1. 1871. odpovedale se dohodkom iz solnega monopola. L. 1867. pa je Rusija odpravila ta davek, vzlic temu, da ji je na lete 20 milijonov rubljev (naših 30 milijonov gld.) donašal. Francoska je leta 1868. postavila živinski soli ceno, kakeršno so ji lastni stroški izdelave narekovali Tudi v Nemčiji je živinska sol zelo cena. Pri nas pa v obče znani poljedelski državi ne more borni kmetovalec dožeči, da bi imel za nizko ceno živinske soli ! (Konec prihodnjič.) Dopisi. Od gorenjske strani. (Zdravniško.) Kakor smo brali v „Slovenc-u" št. 280, se je za deset praznih zdravniških služeb naše dežele, — med temi jih je petero po 800 gld. plače, — oglasilo le troje prosilcev, in še med temi je prekoračil eden že normalno starost, eden pa je, — žid! — Čuditi se temu ni. Naš čas se baha s tem, da je čas napredka; žal pa, da je v mnogih ozirih čas pravcatega nazadka. Ena njegovih glavnih napak pa je, da vse, kar diši po starem, prekucuje in mečlje med staro šaro, z novotarijami pa pogosto napravlja — fiasko. Ena taka napaka iz novejše dobe v zdravniškem oziru je — kar se je nedavno povdar- jalo tudi v delegaciji —, da se je odpravil vojaško-zdravniški ustav „Jozefinum". Naši armadi dal je ta mnogo izvrstnih zdravniških moči. Zdaj pa medicincev mnogo stopi v vojašino; drugi se naselijo po mestih; na deželo le malo kateri gre službovat. Od leta do leta odkladajo dotične oblasti prosijoče občine, naj se jim dado zdravniki, z obljubami: „Potrpite, bo že!" — Iz raznih dežela so se že čuli glasovi in nasveti za obnovljenje nekdajnih kirurgičnih šol, pa ta zadeva je, kakor da bi bila vkleta. — Njega dni smo imeli tako šolo tudi v Ljubljani. Dajala je ona domači in tudi sosednim deželam dobre, da ! vmes tudi izvrstne zdravniške moči, iz med katerih so se mnogi prav lahko merili z marsikakim doktorjem medicine. Navesti bi zamogli marsikako tako zdravnikovo ime. Ker so časi, da bodo ne le naša, ampak tudi druge dežele dovolj medicinskih doktorjev, očividno še v šinjej daljavi, je toraj živa in nujna potrebe: naj bi kedo naših gg. poslancev brez odlašanja stavil v državnem zboru nasvet za obnovitev kirurgičnih šol. Kirur-gična šola bi dobila brezdvombeno mnogo slušateljev in bi tudi mnogo koristila. Pri tolikih bremenih, kakor jih nosijo naše dni davkoplačevalci, naj bi vender vlada skrbela bolj za to, da bi o boleznih od mest oddaljeni revnejši podložniki ne imeli pred seboj naslednje troje: a) pojdi po zdravila k konjedirki; b) daj iz hleva kravo, da plačaš zdravnika; c) ali pa umri brez njegove pomoči! — Žalostno, — pa resnično! Poučne stvari. Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. Jaroslav. 243. Kinovci po andskili gozdih. Povest kinovega lubja v zdravilstvu. Na zahodnej strani južne Amerike stoje veličanstvene Ande. Okoli podnožja se jim košaté neprehodni tropski gozdi, ki so pa v višini 400 m že dosta rejši in svetlejši. Od tu pa do višine 1.700 m srečamo še vedno čisto tropske rastline, potem pa se začno umiKati malo po malem ameriškim vrstam vedno zelenih hrastov, mirt in lavorik. In prav v teh vedno zelenih gozdih se je rodilo in vzgojilo najdragocenejše blago ameriških gozdov, tu so se nastanili mnogovrstni kinovci, kateri v svojem lubju prirejajo najdragocenejši lek človečanstvu. Ce lezemo na Ande, srečamo kinovce prvi pot v višini 1.200 m, in od tu nas spremljajo vse do višine 2,500 m. Tu je srednja letna toplina od 15 do 20° C, in taka toplina kinovcem najbolje ugaja. Kinovcev je do 19 vrst, kateri imajo več ali manj lekovitega kinina. Vse to so prekrasna drevesa, katera ljubijo toplino pa svetlobo, zato se v gostem pragozdu skozi ostalo drevje prerivajo, da svojo krošnjo razprostro pod milim nebesom. Po deblu jim raste lišaj, in človek» ki se je s težavo prérii v gozd, ne more kinovca kar tako spoznati, ker mu ne vidi krošnje. Mlada drevesca, katera v premeru nimajo več, kot 15 centimetrov, imajo višine do 20 m. Kinovci so v najbližjem rodu s kavo in bazgom, ker so iste familije. Lubje kinovčevo je oni glasoviti lek, ki je ta drevesa na glas iznesel. Domačini so vedeli, tako se pripoveda, da se s tem lubjem mrzlica preganja, preden so Španjolci v Ameriko prišli. To so pripovedali stanovniki v Loxi Humboldtu, ali jim ni vrjel. On omenja, da Indijanci, kateri žive po obližnjih dolinah*, kjer mrzlica vedno gospodari, ne zmenijo se za kinovo lubje. Najverojetnejše je, da so španjolski jezuviti prvi prišli na sled lekovitosti kinovega lubja. V 17. stoletju so prinesli novico o leKOvitosti kinovega lubja iz andekih gozdov v Limo, in tu je ž njim pregnala mrzlica grofica Chinchon, soproga podkraljeva. Ko je grofica 1640. 1. prišla v Madrid, prinesla je prva kinovega lubja v Evropo, kjer do sedaj nobeden ni vedel nič o njem. S prvega so nazivali prah od kinovega lubja „grcfični prašek", ker ga je grofica kot lek delila in poklanjala. Da se je kinovo lubje kot lek kmalu po Evropi razširilo,, pomagali so največ španjolsk' jezuviti, kateri so od svojih drugov z Amerike dobivali veliko množino lubja. Največ zaslug pa si je pridobil kardinal in generalni prokurátor jezuvitov, Juan de Lugo, ki je lekovitost lubja izredno slavil na svojem potovanju po Francoskej In prašek, ki je sedaj začel prihajati na trg z jezuvitovskih rok, dobil je novo ime, „jezuvitski" in „kardinalski p ašek". (Dalje prihodnjič.) Razne reči. — Presvitli cesar daroval je za prebivalce v Trbiži, katerim je povodenj letošnje poletje največ škode naredila, 1000 gld. — Zopetna smrt v cesarski liiši.) Ni se še zacelila rana, katero je vsekala osoda s smrtjo nadvojvode Henrika in njegove soproge v naši najvišji cesarski rodbini in zopet nam je poročati o drugi izgubi, ki jo je zadela. Umrl je Nj. c. in kr. visokost nadvojvoda Sigismund, brat ravno omenjenega in pred kratkim umrlega nadvojvode Henrika. Dne 5. t. m. je svojega brata še spremil k večnemu počitku v Bolcan na Tirolsko, a dne 15. t. m. je že umrl. Pokojni je bil 1.. 1826 v Milanu rojen, se je 1. 1848- in 1849. kot polkovnik vdeležil pod Radeckijem vojne v Italiji in se je po vojni 1. 1859. katere se je tudi vdeležil, odpovedal zaradi bolehnosti aktivni službi. Pokojnik bival je najraje na svoji graščini v Gmiïndu. Truplo pokojnikovo prepeljalo se bode v soboto v Gmïind k večnemu počitku. 4 ©5 V poslanski zbornice govorila sta v sredo dne stavil načrt za Vel. Gradec in ga je deželni odbor odobril, 16. t. m. pri glavni razpravi o državnem proračunu hočejo tudi Celovčani imeti svoj Veliki Celovec. Na prav dobro naša poslanca dr. Ferjančič in dr. Gregorec. poziv deželne vlade koroške je lokalna komisija te dni Prvi je tožil o krivicah, ki se Slovencem gode posebno že ogledovala celovško okolico v namen, da določi pri političnih uradih, drugi pa je poudarjal solidarnost nove razširjene meje Celovcu. V Žužemberku gradili Slovencev in njih vztrajnost za obstanek. Več o teh govorih poročali bomo prihodnjič. bodo prihodnjo pomlad novo sodnijsko poslopje. Stroški proračunjeni so na Razdelitev obleke ubogim učenkam in učencem 20.693 gld. 38 kr. Obravnava zaradi oddaje dela bo tukajšnjih ljudskih šol vršila se je v nedeljo v ljubljanski čitalnici v nazočnosti prečast. g. deželnega predsednika barona W i n k 1 e r j a, dne več profesorjev, učiteljev in drugih dine. Razdelilo se je 86 popolnih oblek in 100 parov Čevljev; vsak obdarjenih dobil je tudi hleb hruha in pekarije. Primerna govora sta imela čč. gg. kateheta Merčun in Smrekar. Bog daj, da bi požrtovalni oibor gospij to lepo, staro navado ne opustil! Dijaške božične počitnice trajale bodo letos od januvarija 1892. Zaupnica. Občinski odbor in krajni šolski svet pri Jezeru na Koroškem izrekla sta dne 15. t. m. slo-prijateljev šolske mla- venskim državnim poslancem, posebno pa gg. dr. Fer- šolskih nadzornikov vštetega 24. decembra do vštetega 3. januvarija Samomor. Včeraj dopoludne ustrelil se je na pokopališču pri sv. Krištofu 73 letni Leopold Hočevar sedaj sluga filharmoničnega društva v Ljubljani. Bil je že dlje časa bolj zmeden in gotovo je, da je v hipu trplosti uma to storil. Odlikovanje. Zazlužnemu, večletnemu županu, gosp. G. Lahu v Ložu podelil je, kakor smo poročali, presvitli cesar zlati križec za zasluge in dne 10. m. pripel mu ga je g. okrajni glavar Del Cot po božji službi v mestni cerkvi. — Najvišje potrjenje dobil je sklep deželnega zbora Kranjskega, s katerim se je prodalo igrišče v Ljubljani. Na pomlad jelo bo menda ljubljansko mesto ki je igrišče kupilo, to podirati. Duhovske premembe Feliks Zavodnik j duh. pomočnik pri sv. Jakobu v Ljubljani gre za kapiteljskega vikarja v Novo mesto iz Novega mesta v Semič in . Matej Končar Matija Mrak pride iz Ribnice k sv. Jakobu v Ljubljani. Smartnem pri Kamniku blagoslovila otvo- rila se je dne 10. t m nova šola Deželna trtnoušua komisija posvetovalo se je včeraj dne 17. decembra o tem, kako se naj pospešuje zasajanje ameriških vinogradov. Promocija, Pretečene dni sta bila promovirana doktorjem prava g. Vladimir Foerster sin našega glas- àntona Foersterja in pa gosp. Janko Pod- benika nebšek iz Šmartina pri Novo obrtno šolo za čipkarstvo odprli so letos v Cepovánu pri Gorici gospodična Franica Podgornik Za učiteljico imenovana je Volka vstřelil je knez Hugon Windischgràtz dne 14. t. m. v Škocijanskem gozdu pri Cirknici. Volk je že star in tehta 39 kg. Veliki Celovec. Po vzgledu mesta Dunaja, ki je že Veliki Dunaj in mesta Gradca, ki je tudi že se- jančiču, Klunu in Šukljeju iskreno zahvalo za vrlo zagovarjanje tlačenih koroških Slovèncev s prošnjo, se tudi v prihodnje za nje potezajo. da Budimpeštanske tržue cene z dne 16. decembra 1891. Pšenica gld. 10 75 do 11.40. rž gli. 10'40 do 10.55, ječmen gld. 6.50 do 6.60, oves (novi) gld. 630 do 6.60, proso gld. 6.50. do 6.70 Kurzi na Dunajski borzi dne 17. decembra Papirna renta...........gld. 92-35. Srebrna „ ..............„ 9195. Zlata „ ........... 108.80. Marcijeva renta...... .... „ 102.35. Napoleondori (20 frankov)........« 9*36. C. kr. cekini............. 5*61. Nemške marke...........» 58* — ► ♦ 999 ► *v ; "j-f v- y___f»*; • • > .*• i i V j, * ' v -.^V • »v* - --V. ..'<■ - . _ - • .O V Z3i 9 ťv .i izgotovljene v lekarni k „angelu varhu" BRAD Y-a Kromerižu (Moravsko) so staro, zanesljivo in znano zdravilo ter so budilno in kre- piino sredstvo za želodec prebavilne dela. in (2) Samo prave so z zravenstojeco varstveno znamko in podpisom. Cena : 1 steklenica 40 kr dvojna stekleniea 70 kr. Schutzmarke. lodec Vsebina naznanjena. r Uarijaceljske kapljice za žesti prave: v Ljubljani: lek. Piccoli iu lekv Svoboda; v Postojni: lek. Fr. Baccarich; v Loki: lek. Karl Fabiani; v Radovljici: lek. Alex. Roblek; vNoveminestu: lek. Dom. Rizzoli in l^k. Bergmann ; v Kamniku : Močnik; v Črnomlju: lek. J. Blažek. i 06 na t i Najstarejši slovenski list „Novice" stopijo z letom 1892. v petdeseti svoj nosom gledajo „Novice" na svojo preteklost, ki je bila vsikdar posvečena napredku tečaj po národa dajo n Novic slovenskega se je pričela preroditev národa našega in v njih je iskati izvor vsakemu in rodevajo napredku med nami. V vsili strokah so „Novice" orale ledino, iz katere sedaj rasto národna podjetja na čast slovenskemu národu ter ponosni Avstriji. Dolga je doba polstoletja v se danjih hitro bežečih časih, v katerih se je mnogo spremenilo ; čudovito je napredoval nas jeni narod v tem času i zato je nujna potreba 9 da se razmeram. Podlaga „Novicam" je danes drugačna n Novice u kaj t preustroje primerno predrugačenim -----—--- » — v vv /7 * " MJLM J V/ VAU/AAVřJ VAX XVCi I ti XX11XI Lil 1 O' slovenski list in nastala je cela vrsta politiških in strokovnih listov minuli so časi, ko so bile od 11 Novic" zasnovano delo Priznamo, da vsled > ki na one se edin sirsi podlagi nadaljuje tega n h • a Novice" v zadnjem času niso več zadostile združilo lepo število za národ velezasluženih in v raznih strokah vede i zato se Je s edaj šenih ? moz i obrti in gospodarstva izku ki imajo trdno voljo pridobiti „Novicam" ono veljavo v vrstah zasluženega slovenskega časopisja, katero so enkrat zavzemale novim letom stopijo „Novice" po obliki in po vsebini predrugačene v svet, z namenom: motriti politiška vprašanja, čitatelje obveščevati o politiških dogodjajih, pospeševati in kupčijo, koja naloga jim bode sedaj prva, širiti napredno kmetijstvo, podajati poučno zabavno berilo ter prinašati novice iz domačih in ptujih pokrajin obrt in p ol i ti enem p r e d elu razpravljale bodo Novice" domače zadeve delale bodo » t^i vuvm J/a V4 v i li xwíi^xcttijonv/ Kf*J\±\J jjilUïlUU UAJIličUJC ZíčlUtJVt:, Utílčlltí UUUU Za spravo v vsih prepirnih domačih vprašanjih ter se bodo vsikdar potegovale za verski čut národa našega. V prepričanju, da prosti razvoj narodnosti Slovencem še ni zajamčen naša narodnost celo v nevarnosti, ščitile bodo „Novice i da je v mnogih krajih naše svete pravice z vso brez bojazni ter se bodo postavile na obrambo proti vsem nam nevarnim odločnostjo m - j — ------ X" ~' w t ^tiin iiuYtu ijiin pojavom, -lictj mci jci j v od katerikoli strani, pod to ali ono krinko. Delati hočejo vsikdar za okrepljenje slovenskega živelja naj prihajajo zato se bodo trdno držale V posebnei gesla oddelku „SVOJI pečale i se svojim bodo u ii Novice" prav skrbno z obrtjo, donašale bodo primerne članke, obveščevale slovenske obrtnike o novih iznajdbah, dajale jim navode ter prinašale v vsaki številki razne krajše koristne sestavke in recepte za porabo v posameznih obrtih. Tudi kmetijske članke bodo imele „Novice", kakor doslej in skrb bode edništv izbirati poučno in splošno zanimivo tvarino poučnem in zabavnem predelu prinašale bodo „Novice" v vsaki vrstnejšo in najzanimivejšo berilo ter zlasti prijavile v vsaki številki krajšo povest r te vilki naj razno vice Uredništvo se bode potrudilo podajati čitateljem po možnosti vse domače in ptuje no najvažnejša tržna poročila ter bode prijavljalo skrbno uredovano listnico, ki ima postati posebnost „Novic". V tej listnici dajale bodo poučne odgovoi jala od občinstva in sicer iz vsih strok človeške vede, znanosti in obrti na vprašanja i ki mu bodo doha To s\ obširno nalogo bodo pa il Novice pi slavnem občinstvu potrebne podpore, in sicer s tem, da jim ostanej tedaj mogle častno zvrševati, ako najdejo stai naročniki zvesti enem pa pridobe obilo novih naročnikov. Podpisano uredništvo in založništvo pa javlja i da se ob hoče i v svojem listu kakor doslej, tako tudi nadalje držati gesla: „Vse za vero, dom, cesarja u * Novice", ki po pošti prejemane bodo kakor doslej tudi v prihodnjem letu izhajale vsak petek i stoje za celo leto 4 gld ki i v tiskar n il li a a 50 za pol leta 2 gld a a a a a 75 kr., za četrt leta 1 gld a a a a 90 ki Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača za celo leto 40 kr. Naročnina naj se pa poštnih nakaznicah pošilja „Blasnikovi tiskarni v Ljubljani". V Ljubljani, 15. decembra 1891. Uredništvo in založništvo ?? Novic. u Odgovorni urednik Gustav Piro. Tisk in založba : J. Blasnikovi nasledniki.