w8. -	ff-ma1


The first Slovenic Daily* in
the United States. Issued every day except Sundays and Holidays,
lover :h del xvcev v cAmeriki.

_
TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR.
Entered as Second-Class Matter. September 21, ,1903. at the Post Office at New Yoris. ?f. Y„ under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 127« RECTOB.
NO. 38. — STEV. 38.
NEW YORK THURSDAY, FEBRUARY 14, 1907. — V ČETRTEK, 14. SVEČANA, 1907.
VOLUME XV. — LETNIK XV,
Poslovanje kongresa. Javna zemljišča.
V KONGRESU SO PROOITAU PREDSEDNIKOVO POSLANICO O JAVNIH ZEM-L JI Š Č I H.
Proračun za District Columbia vzne-sku $11,000,000 sprejet.
MORNARIČNI PRORAČUN. -o—
Washington, 14. febr. V senatu so včeraj sprejeli predlog, s kteriim dobi vlada pravico, pri zvezinem vrhovnem sodišču vložiti priziv o vprašanjih razlage ustavnopravnosti pri kakej kazenske j obravnavi.
Proračun za District "Columbia, ki so iriasi na $11,000,000 je bil sprejet. Posvetovalo se je tudi o predlojru gle-de ustanovitve poljedelske banke na Filipinih, vendar pa do zaključka ni prišlo.
Prečitala se je tudi predsednikova poed&naca yrlede javnih zemljišč in njeirova priporočila za ustanovitev zakonov v varstvo te ljudske posesti.
V za>topniškej zboruiei so se ba-vili s proračunom za vojno mornarico, k t e repa so d«> polovice že končali.
Japonsko vprašanje in naseljevanje rešeno.
JAPONSKO ŠOLSKO VPRAŠANJE JE REŠENO Z NASELNI-ŠKIM PREDLOGOM.
Naselniski predlog je dovedel do kompromisa.
NASELNISKI DAVEK. -o-
Washington, 14. febr. Japonsko vprašanje je nepričakovano d o vedlo «1<i jedinstva meti <dauii konference in tako s« je dosegel tudi kompromis <rlede japonskega vprašanja.
Naselniski predlog je namreč sprejet v take j obliki, kafcor ga je sprejela zastopniška zbornica; senat je potrdil predlog, da se določbe jrlede olike aaseljeneev črtajo in imenuje se [Mvsebna komisija, ki natančno preišče našel niš ko vprašanje.
Nasselnišlki davek se določi na i^. Osube, ktere so bivale leto dni v Ca-nadi, New Foundlamhi, Cubi in Mehiki, ne .plačajo tega davka pri po-vratku v domovino in inozeinci, ki prihajajo iz Omama, Puerto Rico in Hawaii, so tudi davka prosti. Par-niške »Iružbe imajo za vsakeira nalezljivo lednega naseljenca plačati $100 'kazni.
Rešitev diferenc« z Japonsko, ktera je nastala radi Šolskega vprašanja* je zaj«opadena v uaslednjej tt»čki na-selniskega pred.oga, ki je postal zakon: "Ako je predsednik prepričan, da rabijo iuozemei potne listine, ktere so dobili od svojih vlad za pot v kako drugo deželo nego v Zje>din j ene države ali kolonije, za prihod v kontinentalne kraje ^jeidinjenih držav, da škodujejo tukajšnjim delavcem, /umore predsednik takim naseljencem z »braniti stopiti na naše ozemlje."
To -e nanaša naravno v prvej vrsti
Reklama za po množitev mornarice.
Washington, 12. febr. Senator Hale je poročal kongresu v imenu momaričncga odseka, da so vse druge države prekosile Zjed. države glede gradnje velikih oklopnic. Vse države nadkriljuje v tem Rudija, ktera gradi sedaj štiri oklopnioe po 21,000 ton. Potem »lede Japonska z dvema oklopnicama, ki bodeta večji, nego je Dreadnaught. Francija, Anglija in Nemčija »o tudi pričele graditi velikanske oklopniee, ktere bodo poleg velikosti tudi zelo hitre. Le Zjed. države Se niso sklenile zgraditi take la-dije. Poročilo je dal sedaj senat natisniti
premog.
se je potopilo rcanih ladij, ki parnike. Skoda
Katastrofa Larchmont. Samo 19 rešenih.
DO VČERAJŠNJEGA DNE SO NAŠLI ŽE 72 TRUPELJ POTOPLJENIH IN ZMRZNJENIH LJUDI.
Petdeset trupel j so odpeljali v Providence, R. I.
NA PARNIKU JE BILO 153 POTNIKOV.
Obseg katastrofe, ktera se je pripetila v noči od ponedeljka na torek med B3ock Islandom in obrežje države Rbode Island, še vedno mi znan. Podrobnosti katastrofe ne bodo nikdar znrne, ker se je imenik potnikov zgubil in ker se je le 19 osob rešilo. Do včerajšnjega večera so našli 72 trupel j. Na pazniku je bilo, ko se je pripetila katastrofa, baje 153 potr nikovi.
Petdeset trntpelj so včeraj pdfiolu-dne prepeljali v Providence, - R. I., kamor so poslali tudi rešence. Sled njim so odkazali najboljše kajite na parniku Kentucky. Trupla so po izkrcanju 'prepeljali v mrtvašnico. — Zdravniki izjavljajo, da je večina nesrečnikov umrlo radi groznega mraza. —
Kapitan Haley od jadran'ke Knowl-ton izjavlja,, da je bilo nemogoče izogniti se parniku Larcbmontu, v kte-rega so končno za vozili, tako da se je potopil in da je nad ISO ljudi utonilo. Jadranka je pri tem dobila spredaj veliko Ark njo. Pet čolnov in štiri plave so spustili v vodo in od-veslali »proti Block Islandu, kamor so po večurnem boju z valovi in vetrom srečno dospeli. Na poti je vsled mraza umrlo 11 ljudi
Ljudje, ktere je rešila ribiška ja-dranka Elsie raz plava, so grozno trpeli. Na pavu je bilo 7 osob, med temi 3 ženske. Vsi so se držali na plavu, dasiravno jih je ledeno valovje vedno oblivalo, tako da so bili kmalo z ledom »pokriti. Ko so jih ribiči našli, niso mogli več govoriti.
New London, Oonn., 13. febr. — Valčni parni1:-: Angoje odplul na mesto, kjer se je pri]>etila katastrofa. Zvečer se je parnik vraii nazaj popolnoma pokrit z ledom, ne da bi našel knk -led od parnika Larchmonta. * * »
Število - žrtev katastrofe parnika Larchmont narašča vsako uro. Do-sedaj se je našlo 51 trupelj. Rano zjutraj so prebivalci Block Is lan d a odšli na obrežje, ktero so »preiskali s svetilkami. Iskanje je bilo vsled gladkega I'edu zelo težavno.
Trupla bodo prepeljali v Providence, R. L. s iparni'kom Kentucky od Joy Line. Včeraj so s čolni iskali plavajoče mrtvece, kterih je na morju vse polno.
Koliko ljudi je zahtevala ta katastrofa, ne bode nikdar mogoče natančno dognati. Morje je vrglo na kupno 50 t nupelj in 19 osob je prišlo Še živih na kopno. Imenik potnikov se je s parnikom zajedno potopil in druzega imenika parobrodna družba nima. Upra\* čudno je, da tudi re-šenci niso zmrznili, kajti vsi so bii le nezadostno oblečeni in še cxna obleka, ktero so imeli, je bila zmrznjena. Znano je le toliko, da je bilo nf» parniku 50 mornarjev in od 75 do 200 potnikov. Iz raznih krajev južnih držav Nove Anglije je prišlo dosedaj že vprašanj za 70 -pogrešanih potnikov in imenik nesrečnikov vedno bolj narašča«. Utonilo je skoraj gotovo od 150 do 200 potnikov. Imena 125 zgi-nolih .potnikov so že znana. Od teh je par rešenih, 11 mrtvih spoznanih in 95 se jih pogreša.
Jadran'ka \Knowlton, ki je bila ze.o .poškodovana, je po katastrofi odpluia proti obrežju Ooniueeticuta, ki je bilo le 4 milje oddaljeno. Obrežje je srečno dosegla in ee potopila. Mornarje je rešilo možtvo tamošnje rešilne postaje.
Ko sta ladij i skupaj zadeli, nastala je v parnika velika luknja; parne oevi so popokale in po xten«nju 'kapitana je para zadušila večino potnikov, še prodno se je parnik potopil Med 19 resanci je 10 mornarjev; vsi imajo zmrznjene nosove, ušesa in deloma tudi rake in noge. Kasneje so ribiči pripeljali na Block Island še druge reeeeioe* kteri so /pa bili bolj mrtvi nego živi ki jctere so poiovili oaa morju.
Včeraj popokulne je neka ribiška ladij a pripel ja a sedem trupelj na kopno. Vsa trupla so zmrznjena in trda kakor kamen.
Jadranka Clara E. je našla na morju pda.v potopljenega parnika. Na njem je bilo 7 zmrznjenih trupelj.
Obravnava proti
milijonarju Thawu.
DR. EVANS ZASLIŠAN KOT PRIČA, PREISKAL JE VSAK DEL T H AW O V E G A TRUPLA.
Dognal je, da je de^no bolan. Njegov čuden testament.
JEROMOV PROTEST.
Obravnava proti milijonarju Thawu pričela se je včeraj šele popolu-dne ob 2., kajti dopoludauska seja je odpadla, ker je žen>a nekega porotnika zbolela. Porotnik B. Bolton je moral hiteti domov, toda popoludne se je z»pet vrnil in z obravnavo so nadaljevali. Dr. Evans, oni ekspert, ki je izjavil, da je bil Thaw slaboumen, ko je ustrelil Stanford Whiteja, bil je tudi včeraj zaslišan in je pripove-doval o nadaljnej preiskavi toženca.
Zagovornik Delmas ga je vprašal, kedaj se je pri Thawu pojavil« slaboumnost, o ktere j je prejšnji dan govoril. Še p red no je zdravnik odgovoril, je pravnik Jerome temu vprašanju ugovarjal, češ, da mora ekspert najpreje popisati fizično in šele potem duševno stanje obtoženca.
Potem je pričel dr. Evans natančno opisovati izid njegove preiskave in sicer na skrajno učen način. Tako je dejal, da ima Thawova glava čudno obliko, da je bil toženec pri preiskavi zelo nervozen in nekoliko "divji", da pa možgani in mozeg dobro delujejo in da pri njem ni našel znakov orga-niČnih bolezni. 'Srce Harryja utripa neredno. Ko je potem popisal reflekse oči kot normalne, so morale časniške poročevalke ostaviti dvorano, ker je zdravnik pravil o delikatnejšej preiskavi. Potem je pravil zdravnik o dednej bolezni in povdarjal, da se v rodbini, v kterej so epileptiki, eesto-krat pojavi tudi blaznost.
Nato se je vršilo daljše posvetovanje med odvetniki glede objave Tha-wovega testamenta v kar pa Jerome začasno ni pripustil, ker mora testament preje pregledati.
Obravnava se danes nadaljuje.
JAPONSKI
PRORAČUN LJEN.
DOVO-
Poslanska zbornica je odobrila proračun za L 1907—1908 v vsem obsegu.
Tokio, 13. febr. Poslanska zbornica je odobrila proračun za L 1907—1908, ne da bi ga kaj preinačila. Kaj- tacega se na Japonskem še ni zgodilo, odkar imajo parlament. Opozicija je brez vsakega pomena, kar smatrajo mnogi za slabo znamenje glede napredka u-stavne vlade na Japonskem.
Proračun znaša $305,000,000, oziroma $60,000,000 več, nego lani in je dvakrat tolik, kakor oni pred rusko-japonsko vojno. Največje dovolitve so one za mornarico in vojsko. Vlada namerava sedaj najeti $15,000,000 državnega posojila.
Papežev konsistorij.
Iz Rima poročajo, da .bode bržkone imel papež o Veliki noči kotsistorij, na kterem bode imenoval več kardinalov. Sfcoraj gotovo je, da bosta izmed drugih imenovana kardinaloma nadškof v Mehlinu in papežev nuncij v Madridu, RinaldinL
Konec CamevaJa v New Orleancn.
New Orleans, La., 13. febr. Letošnji Carneval ee je tukaj zaključil s procesijo takozvane Mystic Krewe. Paraderji so vozili seboj 20 lepo okrašenih vozov s prizori iz Tennysooovih del. V orožarni Wash ingtonove arti-lerije vršil se je ples <(iu4jt" in t frarnooskej operi ples "Connie". Zvečer »p oba pie«* sdrniaU.
Velikanska defravdacija. Južne republike. Presega pol milijona. Honduras in Nicaragua.
DEFRAVDA0UA UBEfiLEGA
BLAGAJNIČARJA HRANILNICE V NEW BRITAIN
PRESEGA 565,000
DOLARJEV.
Blagajničarja Walkerja še vedno niso našli, pač pa njegove sledi.
BANKA ZAPRTA.
New Britain, -Conn., 14. febr. Ravnateljstvo tukajšnje hranilnice naznanja, da je ubegli blagajničar "William F. Walker poneveril nad pol milijona dolarjev, v kolikor so dosedaj pri pregledu njegovih knjig dognali. Dosedaj primanjkujoča svota znaša že $565.000, vendar pa še ostane, ako se izplača vsem vlagateljem, svota 143 tisoč dolarjev. Ravnatelji so prepričani, da bodo zginole listine zopet dobili.
Kje je sedaj Walker in kaj je storil z zginolimi vrednostnimi listinami, je še vedno uganjka. V bančnem poslopju in okolici, vladala je včeraj velika razburjenost.
Banko so danes zaprli in vlagateljem naznanili, da izplačajo denar šele po treh mesecih. S tem se pa vlagatelji naravno niso pomirili.
Ubegli defravdan.t je bil zelo pobožen in reden obiskovalec cerkve. Dasiravno ga še niso našli, so detektivi baje že dobili njegovo sled.
PREDSEDNIK ROOSEVELT POŽIVLJA OBE REPUBLIKI NA MIR.
Želi, da se razsodišče takoj zopet u-stanovi v prid miru v Srednje j Ameriki.
MIR ZAGOTOVLJEN.
KITAJSKO NOVO LETO.
Pričetek leta 4604 so Kitajci slavnostno proslavili.
V torek točno o polunoči pričelo se je v kitajskem delu našega mesta živahno življenje, kajti po kitajskem koledarju je staro leto minolo in Mon-golci so z vsemi slavnostmi Orienta proslavili novo leto 4604. Novo leto narJkriljuje pri Kitajeih kot praznik tudi praznike zmajev in svetilnic, praznik prve polne lune in druge, katerih je kitajski koledar poln. Novo leto je tudi rojstni dan vsakega Kitajca, kajti šele od novega leta naprej se prieno šteti leta novorojenčkov. Hiše na Doyers, Mot t in Pell St. so okrašene z zastavami in lampijoni in prebivalci hodijo praznično oblečeni od hiše do hiše, da -žele znancem in prijateljem srečno novo leto.
San Salvador, 14. febr. Predsednika republik Honduras in Nicaragua dobila sta včeraj brzojave predsednika Roosevelta, kteri jima izraža željo, naj takoj zopet ustanovita razpušče-no razsodišče, da se tako ne kali mir ne le v Srednjej Ameriki, temveč tudi v druzih ameriških republikah.
Washington, 14. febr. Predsednik Roosevelt je dobil danes brzojavke od predsednikov Nicanague in Honduras v odgovor na njegov poziv k miru. Oba zatrjujeta, da se mir ne bode kalil.
Cienfuegos, Cuba, 14. febr. Semkaj so dospele vojne ladije Zjed. držav Alabama, Illinois, Iowa in Indiana od atlantskega brodovja. Prebivalstvo je brodovje navdušeno pozdravilo. Mesto priredi mornarjem krasen ples.
Caracas, Venezuela, 13. febr. Uradoma se naznanja, da so predsednika Castra dne 9. t. m. operirali, kljub temu, da se je operacije dalj časa trdovratno branil. Šele po daljšem prigovarjanju prijateljev se je podvrgel nasvetu zdravnikov.
Washington, 13. febr. Topniearka Marietta dospela je iz Guantanamo, Cuba, v Greytown, Nicaragua in njen poveljnik se je javil pri konzulu Ryder ju v San Juan del Norte. Topniearka bode prepeljala konzula proti severu v Bluefields, kjer bode stopil z oblastmi Nicarague v ožjo zvezo in skušal preprečiti vojno med Nicara-guo in Honduras. Kri žarka Chicago, ki je nakrcavala premog v Acapulco, odpluia je dalje proti obrežju Srednje Amerike z namenom, ustaviti se v Acajutli, Salvador. Tukaj se zatrjuje, da se je spor med Honduras in Niča-raguo že ublažil.
Hotel zgorel.
V Charlestonu, W. Va., je skoraj popolnoma zgorel hotel St. Albert. Nek trgovski potnik iz Baltimore, Md., je skočil iz drnzega nadstropja in zadobil smrtne poškodbe.
Rodbinska žaloigra.
Poughfkeepsie, N. Y., 13. febr. Semkaj se javlja, da je v Marlboroughu nek Italijan nepoznanega imena u-strelil svojega tam bivajočega rojaka Pietro Criada in potem z vdovo in otroci svoje žrtve ušel ter se odpeljal v Weehawken. Begunov dosedaj še niso našli.
KRATKO
ŽIVLJENJE LJEV.
IZUMI TE-
Zanimivo dejstva je, da veliki izumitelji običajno ne žive dolgo. Cesto-krat jih iznenadi smrt kmalo potem, ko je njihova iznajdba dosegla vspeh. To se zgodi najbrže radi tega, ker so vpotrebili vse svoje moči in vrline za svojo idejo ter pozabili, da tudi človeški organizem potiebuje one pazljivosti, kakor vsak stroj. Oni so žrtvovali zdravje in življenje svojej iznajdbi. Zopet drugi posvetijo vso svojo energijo trgovini in poslu in se nikdar ne ozirajo na simptome telesnega nereda. Kolikokrat pregledamo dejstvo, da se je nai tek, naša mož in energija pomanjšala! To so pa znaki bližajoče se bolezni. Rabite takoj Trinerjevo amerrižko grenko vino in Vai sistem se kmalo povrne k naravnej delavnosti. To sredstvo deluje direktso na prebavalne organe, čisti kri, ojaSnje miftiee in Hves. Rabite viae takoj pri vadi nevednostih prebavalnega sistema. V Mraroah Joe. Trinar, 700 So. m A<hian&- Ave.# Ohieaguy I1L
ZIMSKA RAZSTAVA MLADINE V PHILADELPHIJI.
Dečki so metali kepe v plesno dvorano
Philadelphia, Pa., 13. febr. Pri ple su kluba tukajšnjih sameev, v kterem so sami oženjeni možje, so se v mino-lej noči izvrstno zabavali, dasiravno je bilo pri tem zimskih kostumov za $30,000 poškodovanih. Pri tem so se zabavali s tem, da so dame posipali s snegom iz papirja. Ko so o tem zve deli dečki na ulici, so pa pričeli 6kozi okna metati pravi sneg v dvorano. Bombardement je trajal 10 minut in vse toalete so bile pokvarjene. Kepa-nje se je vršilo pri ugasnjenih svetilkah.
Creightonov testament zginoL
Omaha, Neb., 13. febr. Testament pokojnega J. A. Creightona, kteri je dal papežu toliko denarja, da mu je slednji podelil za to naslov "pape-ževskega grofa'je neznano kam zgi-nol. Pokojnik je ostavil mnogo milijonov in ako se testament ne najde, ostatie papež brez dedščine, ktero dobe njegovi sorodniki.
Denarje v staro domovino
poiUji
sa f 20.60 ............ 100 knm,
aa | 40.00 ............ 000 kren,
sa | 804.00 ............ 1000 kron,
sa fl02040 ............ 8000 kron.
Foitariaa j« viteta pri tak vsotah. Doma aa aafrasans arete popolnoma isplačaje teas vinarja edMkka.
Vaie tarna poWjatve IsplaHjs e. kr. petal hraattni mi ▼ 11. ie 12. M
Daaaaje aa« posla* Je aajpxOli-aeje 4e f2S.OO ▼
aH tacistav	pisma, vetje

m.

Iz Avstro-Ogrske. V prid Malorusov.
SPLOŠEN LJUDSKI PROTEST V LVOVU RADI ZNANE ARETACIJE MALORUSKIH DIJAKOV.
Ogrski poslanec Lengyel je upotrebil ukradene akte proti Geza Polonyiju.
FRAN JOSIP V MONAKOVSKEJ RAZSTAVI.
Lvov, avstrijska Poljska, 14. febr. Tukaj se je vršilo več ljudskih shodov, pri kterih je malorusko prebivalstvo iztočne GaJicije energično pro-testovalo proti znane j aretaciji malo-ruskih dijakov tukajšnjega vseučilišča. Dijake so zaprli, ker se pri imatrikulaciji niso hoteli posluževati poljskega jezika, nakar so v vseučilišču razbili vse pohištvo in pretepli profesorje.
Budimpešta, 14. febr. Tukaj se je pripetil nov veli'k Škandal, kteri je naravno tudi v zvezi z lopovom, bivšim pravosodnim ministrom Geza Po-lonyijem. Poslianec Lengyel, kterega spodeni minister Polonyi toži, dobil je važne spise., kteri so ukradeni v trgovinskem minLsterstvu. Lengyel je dal dokumente fotografirati in jih ■bode rabil pri obravnavi proti Polonyiju. Nek uradnik trgovinskega mi-misterstva, 'kteremu na čelu je Fran Košut, moral je v ječo v zvezi s to tatvino.
Ukradeni .spisi obstoje deloma iz dopisovanja med Košutam in. finančnim prokuratorjemf ki se nanašajo večinoma na proračun. Iz t-eii spisov je tudi razvidno, da je vlada dala večjo svoto urednikom za reklamo povodom sklepanja kompromisa med koalicijo in Fran Josipom.
Dunaj, 14. febr. Cesar Fran. Josip je obiskal tukajšnjo razstavo mo-nakovskih se cesi j on i s to v, radi česar vJada v umetniških krogih dokaj ponosa,
V konferenci, ki se bavi z vprašanjem, kdaj sklicati češki deželni zbor, je večina menila, da bi bil za dva Vratno zasedanje najbolj pripraven čas od 18. februarja do 23. marca in od 10. septembra do 30. septembra. Grof Fran Than in knez Ferdinand Lobkovic sta bila proti marčnemu za sedanju^ ker bi uspešno zbornično de lo zaviralo volivno gibanje. Mini sterski predsednik baron Beck je izjavil,. da bode 'v.ada sklicala deželni zbor takra,t, 'ko to zahteva večina. Vlada bode delala na to, da se asa nirajo deželne finance; zato pa bode potrebno, da bodo komisije marljivo delale in bodo izključile vsa politiška vprašanja.
Iz Budimpešte poročajo, da je prijela policija na ukaz segedinske sod-nije župnika Štefana Bartha, ki je obtožen, da je v obotJki ljudski banki, v kteri je bil član ravnate.jstva, poneveril 100,000 kron,.
Zveza delodajalcev v Temešvaru na Ogrskem in okodci se je pogajala novo ustanovljeno socijalistično stran 'ko v zadevi letošnjih poljskih del. Ker se ni doseglo sporazumijenje, poslala je zveza svoje odposlance v Galicijo, da pripelje iz Galicije 50,000 poljskih delavcev na Ogrsko.
SLOV. - ANGLEŠKO SLOVNICO
bode izdala tiskarna "Glas Naroda". Slovnica je obsežna in zelo praktična. Spisal jo je znan mož in pregledal v angleščini prav dobro podkovan slovenski duhovnik. Ker je slovnica obsežna, bode delo trajalo nekaj časa predno izide. Po slovnici pa izdamo obsežen slovar.
Razne novosti
iz inozemstva.
'4 RIMSKI KNEZ'' KAZNOVAN RADI OGLEDUŠTVA; OBSOJEN V TRHNPOLLET-N O JEČO.
Poravnava med državo in cerkvijo v Franciji
LONDONSKE ŽENSKE.
Lipsko, Nemčija, 14. febr. Tukajšnje sodišče je obsodilo nekega Italijana, ki je trdil, da je <c rimski knez" v triinpolletno jet-o. ker jeskušal dobiti načrte raznih trdnjav na ruskej meji, da jih potem proda nekemu Rusu.
Pariz, 14. febr. V kratkem pride med državo in cerkvijo do poravnave glede najemščine cerkev po katoličanih. Pogodbe glede najema cerkev se lahko sklenejo med državo in občinami za dobo 18 let.
London, 14. febr. Po včerajšnjej seji ženskih političnih organizacij, je na stotine žensk napadlo dolenjo zbornico, v ktero so hotele priti, kar je pa. policija preprečila in ženske raz-podila.
Madrid, 13. febr. V Alliami, Mur-cia. pripetil se je včeraj jak potres, ki je trajal sedem sekund. Škode ni napravil.
Nezgode na železnicah.
Easton, Pa., 13. febr. Na mostu, ki vodi preko Delaware, skočila sta raz tir dva vagona ekspresnega vlaka Black Diamond od Lehigh Valley železnice. Le malo je -manjkalo, da ni padel raz most tudi spalni vagon. Več oeob je bilo ranjenih, najhujše superintendent Silk Co. iz Bethlehema, Pa.
Columbia, S.C., 13. febr. Pri Johns-tonu, S. C., sta včeraj zvečer zadela skupaj dva tovorna vlaka Southern železnice. D.va moška sta bila pri tem ubita.
Nezgoda na nličnej železnici
Na nličnej železnici blizo Wyandotte, Mich., skočil je voz raz tir. Potnica Ida T^n-min j^ zadobil a smrtne poškodbe.
Požar v Harrisburgn, Pa.
V Harrisburgn, Pa., pričelo je goreti v severnem delu novega državnega kapitoia, kteri je veljal 13,000,000 dolarjev. Požar so uslužbenci kmalo pogasili Škoda ni velika*
NEZGODA NA ŽELEZNICI.
Parni kotel lokomotive se je pri Mid-dletownu razletel.
Middletown, N. Y., 14. febr. Koter lokomotive nekega osobnega vlaka, Ontario & Western železnice se je blizo Luzona, v eountvju Sullivan, razletel, ko je vozil vlak s hiLrostjo po 40 milj na uro. Kurilec in nek nepoznan tramp, ki se je peljal na premogu za lokomotivo, sta bila ubita, trije uslužbenci so ranjeni. Tudi 12 potnikov je bilo ranjenih, toda ne nevarno. Mrtve in ranjence so poslali v Luzon.

KRETANJE PARNIKOV. Dospeti imajo:
Amsteldyk iz Rotterdam a. Astoria iz Glasgowa. Georgic iz Liverpool a. Toronto iz Rotterdama. Koenig Albert iz Genoveu Barcelona iz Hamburga. Majestic iz Liverpoola. Gerty iz Trsta. -Main iz Bremena. Graf Waldersee iz Hamburga. Hamburg iz Genove. Gregorij Morč iz Odese. Trave iz Bremena. Regina iz Hamburga. Albano iz Hamburga. Campania iz Liverpoola. St. Louis iz Southamptona. La Gascogne iz Havre. Caledonia iz Glasgowa«. Franeesca iz Trsta. Ryndam iz Rotterdama. S ami and iz Rotterdama. Kronprinz Wilhelm iz Bremena. Georgic iz -Liverpoola.
Odphzll so:
La Savoie 14. febr. v Havre. Cassel 14. febr. v Bremen.
Odpluli bodo:
Amerika 15. febr. v Hamburg. Caranania 16. febr» v Liverpool. Cedric 16. febr. v Genovo*. Astoria 16. febr. v Glasgow. Tronto 16. febr. v Hamburg. Aibuera 16. febr. t Hamburg. St. Laurent 16. fefon v Havre.
"GLAS NARODA"
Lift tloTOUkifa delavcev v Ameriki.
Izdaj« slovensko tulcono druilro
FRANK SAK^E^ predsednik
VIKTOR VALJAVEC, tajnik.
Inkorporirano v driavi New York, dne 11. julija 1906.
Za. leto velja list za Ameriko . . . $3.00
" pol leta............. 1.50
Za Evropo, za vse leto . ......4.50
" " " pol leta.......2.50
" " " četrt leta...... 1.75
V Evropo pošiljamo list skupno dve številki.
"GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People")
issued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00.
Published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
Incorporated under the laws of the State of New York.
A4vertisement on agreement.
Z a oglase do deset vrstic se plača 30 :en tov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ce nntisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov »rosimo, da se nam tudi prejšnje bivali-§če naznani, da hitreje najdemo r aslov-n:ka. Dopisom in pošiljatvam nareJite naslov:
"Olas Naroda"
109 Greenwich Street, New York City. Telefon 1279 Rector.
Katastrofa Larchmont.
Katastrofa, k: ?e je pripetila nedaleč od Bloški I^lamla, spada k onim jrroznim dojzodkom, ktere niso pro-vzroeile elementarne sile, temveč edi-nole elOveška malomarnost. In ako opazujemo take nesreče na kopnem in na vodi, vidimo, da jih po večini ljur dje sami zakrivijo. Elementarne katastrofe le redWkedaj napravijo to-iiko gv>rja kakor one, ki nastanejo vsled Človeške lahkomišeljnosti, malomarnosti in brezobzirnosti glede na blagor ljudi. Na vojne, ki opusto-šijo cele dežele in uničijo ljudstvo, nam pri tem niti mis'.iti ni treba. Mnogoštevilne nesreče, ktere zahtevata obrt in promet dan za dnevom, zahtevajo več žrtev, nego 'krvave vojne, in kedo zamore tajiti, da večino teh nesreč ljudje sami ne zakrivijo.
Tudi katastrofo, ktera se je pripetila nedaleč od obrežja Nove Anglije, moramo pripisati k onim. ktere eo ljudje sami zakrivili. Noe je bila iasna in opaževanje po morju je bik) mogoče. Vodna pot je bila prosta in vendar sta parnik Larchmont in jadranja. Harry Knowlfccwi skupaj zadela. Splošno se trdi, da sta obe la-diji ubogali krmilom, ko se je nesreča pripeti k. PlovitJbe ni motil kak nasprotni tok in tudi ne orkan in ladij i sta skupaj zadeli jedino le radi slabega vodstva in za nesrečo sta odgovorna jeden ali drugi kapitan, oziroma njuna malomarnost, lakfoomi-šeljnost in neizkušenost. Ako je jeden teh kapitanov zakrivil -nesrečo, potem je tudi lastnik dotične ladije za njo odgovoren, ker je izročil vodstvo možuf ki ni kos svoje j nalogi.
Dvomljivo je tudi, so-li bile na pax-nJiu priprave za rešitev in je-ii bil parnik sploh sposoben za plovitbo.
Glagolica.
Dunajski dopisnik '4 Budapest i Hir-lapa" javlja:
V višjih ee^kvenih krogih se potrjuje vest, da papež Pij X. izda te dni encekliko glede ureditve glagoliee. Smatra se za gotovo, da ta enciklika po svoji vsebini ne bode več tako naklonjena Slovanom, kakor so bile en<*?klike doslej.
Danes je drugače.
Papež Lev XIII. je bil odločen prijatelj katoliških Slovanov ter je izda val mnoge njim prijazne enciklike. Delal je tako, da bi tudi pravoslavne Slovane s svojo dobroto napravil bolj .prijazne rimski stolici. In mnoga znamenja s-) kazala, da tako ra-čidenje ni bilo brez podlage. In da se ni kardinal* ki kolegij protivil daljni popust jivosti nasproti Slovanu m, bi bil Lev XIII. še 'bolj povečal svojo slovansko ljuba v in katoliški Slovani bi bili bržkone dobili še več privilegijev, tako da -bi današnja slovanska liturgija (bolje napredovala, nego se to godi. A ker se današnjega papeža ne more smatrati prijateljem S in anov, je tudi kardinaL&i kolegij manje razpoloženi- da bi nadaljeval bivšo Stmssmayerjevo politiko. Kdor le količkaj pozna .prošlost in konservativno politiko .papeža Pija X}., temu bode .povsem umljivo, da današnji papež ni prijatelj Slovanov in da se samo na ta način more razr-toLaaačiti, da neprijateljstvo nasproti Slovanom izhaja direktno — tako zaključuje madjarski lisi — iz sv. Sto-liee in ne iz vnanjih vplivov, kakor to rade pišejo slovanske ooviae.
Osoda kitajskega dela v New Yorku.
(Krasno duhteči kitajski del našega mesta, splošno znan pod imenom Chinatown, bode v kratkem zginol iz površja in tam, kjer se sedaj moli Budu in Konfueijn, bode nastal lep park. Vsemogočni kitajski Joss naj še tako protestuje in njegovi pravo-verniki naj Budu žrtvujejo še toliko blagoslovljenih s^eč — predsednik Roosevelt jim ne 'bode pomagal. Kitajci so sicer Mongolci, toda oni niso Japonci in Mr. Rooseve.t se razun Jaiponeev nikogar ne boji.
Kaj pa naj sedaj <Kitajei pricno z obilim denarjem, 'kterega prislužijo pri naših srajcah in ovratnikih, ako se ga ne bodo mogli v Chinatownu na pošten način znebiti pri igri fan-tanf
Kaj se bode zgodilo s kadilnicami opija, ktere so v Chinatownu kazali tujcem kot najhujše "bezniee"? Kje naj v nadalje kupujemo v ameriških tovarnah izdelane "''prave" 'kitajske kurijaznosti, in končno, kje naj še v nadalje jemo izvrstne Chop S<uey; tudi ako nam pri njih zgine vsak tek?
Potem, 'ko bode sedanji Chinatown pokrivala trava, 'bodo detektive, kteri vodijo tujce po kitajskem mestu,, pogrešali mnogo napitnine in znani ' ' Chuck "-Conners bode moral iskati drugo službo.
Skoda! In ravno ta'ko je tudi ško da za Doyers Street, ktera ulica je najbolj kriva v New Yorku. Dosedaj nismo nikomur reki "kriv pes", ker smo lah'ko dejali "tako kriv, kakor Doyens St." Ako smo dejali: "'Demokrat je so taki, kakor Doyers St", je vsakdo vedel, kaj to pomeni. Kako pa naj demokrate sedaj nazivi jamo, ko bode Doyers Street zginola?

Črna gora in Arnavti.
Črnogorsko novinstvo ima pogosto-ma žalostno politiko, da se bavi z Arnavti, svojimi najkrvoloenejimi turškimi sosedi. Na črnogorsko-tur-ški meji se dogajajo namreč — in to v ipolnem XX. stolet ju - - ta'ko zverstva, ki so bila morda v srednjem veku slavij ena kakor "junaštva", a danes se trpi sam« v slovanskih deželah, da ta "junaštva" pomenjajo prelivanje slovanske krvi.
Turki duše Slovane po Bal'k«nu, kjer le morejo in o teh zverstvih pripoveduje evropsko novinstvo, a ne morda v namen, da bi s svojim vplivom ublažilo strasti in da bi prineslo mir na to krvavo razbojiŠče, ampak da čim bolj spravlja v sovražtvo Srbe in Bolgare ter Grke, da se koljejo med seboj. Ali o spopadih na črno-gorsko-arnavt^ki meji komaj da či-tate kako suho brzojavk^, a o kakih komentih ni niti sledi. In — zakaj tof! Pojasnilo na to vprašanje mora užalostiti in ogorčiti osobito Jugoslovane v Avstriji, 'kajti zatrja se, da ti do zob oboroženi Arnavti vedno pripravljeni, da netijo plamen mrž-nje — borilci Avstrije na Balkanu-Si-Ii res hoče Avstrija s takimi pomočniki odpreti pot v Novi Pazar, Staro Srbijo in Solun f
Koliko da Avstrija troši za svečenike, redovnike in učitelje v Arbani-ji, to 've samo naslednik grofa Golu-chowskega, ki je v svojem večnem spanju večno sanjal o .zmagah na Balkanu. — Vidite, zato se evropsko novinstvo ne razgreva radi črnogorskih požganih sel in črnogorskih razbitih glav!
Oziraje se na zadnja turška grozodejstva, pravi nikšieka "Narodna Misao": "Kaj pomen j a vse tot Znaei -našo 'končno pogubo! Arnavt Je oborožen do zob, a raja da se pre-križanih rok klanja pred njim do zemlje f''
Ne tako, kličemo vam črnogorskim sokolom in kn ez iv-pes n&u! Treba biti samo neko.iko svobodneji nasproti Carigradu; treba zaustaviti reko črnogorske emigracije in postaviti jakih čet na mejo; treba gospodarski povzdigniti deželo, a s tujimi kapitali ne uvajati vanjo ptuje politike; treba malce 'bolj izticati jugoslovansko politično in gospodarsko ujedinjenje; treba, da pride do sestanka med knezom Nikolo in kraljem Petram, kar ^e ni se zgodilo, da se bodo tudi dalje od Balkana čule zahteve južnih Slovanov, — treba odločnosti, srčnosti ko se hoče izvajati velika deja, in potem se ni Črna gora, ni Balkan •ne -bosta bala ne pred Arnavti, ne pred njihovimi — zavezniki in zaščitniki.	Ed.
Škandali na Ogrskem.
Proti Folonyiju je objavil odvetnik dr. Hajos odprto pisano na predsednika '' Budimpeštansike odvetniške zborniee'V ipismu zahteva proti bivšemu pravosodnemu ministru Po-lonyiju disciplinarno preiskavo in pa, da naj ga črtajo iz seznama budim-peštanskih odvetnikov.
Veliko vznemirjenje je provzročila med člani neodvisne stranke napoved, da izda sieer slaboglasni Arpad Gvuriss, po poklieu časnikar, brošuro "Fran Kossuth & Compu", v kteri očita 'Kossuthu njegove prejšnje zveze z denarnimi zavodi,, pri kterih je .posloval kot ravnatelj. A napovedana senzačna Gyurisseva brošura mi izšla, ker je sežgal izdajatelj že natisnjene izvode. Arpad Gyuriss bivši leta 1902 odpuščeni dkirnist poštne hranilniee je ■bi zaradi raznih goljufij že večkrat kaznovali in zatorej tej neizsli Gyurissovi brošuri ne pripisujejo nikakih posledic, dasi je sama napoved napravila veliki strah med •postenja'koviči ogrske neodvisne stran-kei —
Polonyi sam se precej obotavlja, da svojo častito o®o»bo izroči sodišču. Pravijo, da stori to danes, juttri pa naznani zbornici svoj odstop. List "Magyar Nemzet" poroča, da odstopi s Polony i jem tudi grof Andrasy in na njegovo mesto pa da vstopi Ko.loman Szell.
Baronica Schoenberger je strašno sumljiva osoba, kteri eo dvorili skoro vsi ogrski mimistri. Imela je maloda-ne z vsemi razmere. Po rodu je Židinja, hči nefeega vinskega trgovea. Imela je tudi razmerje z državnim tajnikom Tanarikyjem in ga nekoč, ko se je mislil od nje ločiti, napadla z revolverjem. Sodišče jo je takrat obsodilo na osem mesecev ječe. Presedela jih ni, kajti justični minister Szilagyi je takoj izposloval njeno pora iloščen je. Pozneje jo je sodišče vendarle za par mesecev obsodilo v ječo. Pozneje se je morala zagovarjati celo zaradi krive prisege in ponarejanja listin. Omožena je bila z baronom Se hoenbergerjem, sinom u-mrlega podmaršala Schoenbergerja, pa je seveda živela ločena od njega. Živela je deloma na Dunaju, dejoma v Budimpešti in se udajala vsem športoan. Imela je .zveze <l dvorjani-■ki. To je porabila ogrska koalicija za vohunstvo. Pravosodni minister Polonyi je bil že dolgo znan s to žensko. Taka ženska je torej špijoni-rala cesarja.
"Deutsches Volksblatt" piše 23. janj. o njej sledeče: Baronici Schoenberger, rojeni Rozi Wallerstein, se je zgodila bridka krivica^, ker je niso že zdavna imenovali za damo "Stenn-kreuz"-reda. Tudi ona je kot špi-jonka ogrski domovini neizmerno koristila, tako da sedaj njene zasluge žanje ogrsko ministerstvo!
Schoen-bergerco so v Budimpešti vzdrževali magnatje, neki ogrski državnik ji je v oporoki zapustil veliko premoženje, sicer so jo .pa neprestano podpirali njeni častilci dan na dan.
J udinja Schoenberger se je seznanila na Dunaju v nekem gledališču z vdovo muerzzusch 1 agskega glavarja Hervarvja, ki nastopa zdaj po dunajskih 'varietetnih' gledališčih. So-dijq. da namerava liki judinja Her-vary tudi zloglasna Schoemberger javno nastopiti. «Schoenlbergerca je rekla, da sicer ne zna peti, a to je postranska stvar, l&er zna plesati in pa da ima prijetno zunanjost. Na vprašanje nekega časnikarja, je-Ii namerava nastopiti v kakem cirkusu ali pa v kakem varietetonem. gledališču, je odgovorila, da to ni izikJjučeno -Dunajska lahkoživa petiena družba •bode imela torej lahko še priliko, da si ogleduje jiadinjo Sehoenberrgerjevo v trikotui.

Najnovejša zabava na Angleškem.
Raznovrstne so zabave, s kterimi se kratkočasijo Angleži. V ta namen porabijo več in raznovrstnejšth stvari, kakor kterikoli dnig narod na zemlji. Zelo pogosto jim napravi j a največjo zabavo 'kiaj tacega, kar drugih narodov niti ne gane. Semkaj spada znamo abecediranje (spelling), s kterim se Angleži kaj radi zabavajo v družbahj.
V najnovejšem času se je na An-g.ežkem pojavila nova zabava, ki se je uprav epidemično razširila preko cele dežele. Začeli so namreč pisati najrazličnejšo statistiko o vseh mogočih in nemogočih stvareh. Ako si hoče dandanes 'kedo na Angležkem pridobiti odlikovanje in ugled, mora iznajti nekaj novega na širnem in obsežnem polju statistike.
Da bodo naši cenjeni bralci vedeli, kake vrste je ta statistika, jim podamo nekoliko primerov. Morebiti jim bode stvar ugajala ter bodo i oni sami .poskusili uganiti ktero.
Nekaj zanimive statistike se je na^-bralo glede ijjufbezni. Nek strokovnjak v tej zadevi je šel stvari do jedra in uspeh tega važnega raziskovanja nahajamo v sledeči statistični tabeli:
2	pogleda...........1 smehljaj.
3	smehljaji...........1 ;znanje.
2 znanja.......1 ljubimkovanje.
1 ljubimkovanje.......1 poljub.
100 poljubov..........1 zaro'kku
1 zaroka.............1 poroka.
1	poroka...............2 tašči.
2	tašči..........1 prav hud čas.
1 deček in 1 nova knjiga. = 1 rae-trgana knjiga.	*
1 raztrgana knjiga in 1 častitljiv učitelj — učitelj, ki pleše.
1 učitelj, ki pieše in 1 palica — 1 vpijoč dečekS-
1 vpijoč deček in 1 hrastova klop = 1 žalosten slučaj.
J. M.
Slo V
n
k J> katoliško
a
podp. društvo
Aojafci, BMOčaft« n*J**Č)i to
M M "&M IHr
JOHN VENZEL, 1017 E. 62nd Street, N. E.t Cleveland, OUo
izdelovalec kranjskih in nemSkih
HARM ON I K.
Delo napravim na zahtevanie naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpeino in dobro. Trivrstni od $22 do $45. Plolče so iz najboliSega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstnim je od $45 do $80.
iojiM, nuočftJU «r ** "GT** Kfr-%	in
Čudež sv. Januarija.
Januarij je bil škof v Beneventu ter ga je dal Dioklecijan obglavitL Njegovo g^avo hranijo v njemu posvečeni cerkvi v Neapolju. Zraven glave sta dve steklenici,- baje napolnjeni z njegovo krvjo, ti jo je ujela v posodo pri njegovem obglavenju neka pobožna vdova. In s to krvjo uganjajo že davno čudeže. V kritičnih časih gredo uanrTeč* vprašat za svet sv. Januarija. Ak:o prinesejo stekleničici k njegovi glavi, se začne kri vzdigati, a!ko *?e to ne zgodi, napovedana je velika nesreča. Celo ceremonijo vršijo med štirimi gorečimi svečami, češ^ da se 'bolje vidi. Leta 1904 je taki ceremoniji prisostvoval tudi italijanski vojvoda Aoste in klerikalno časopisje je bobnalo, da ču dež teme.ji na znanstvenih preskus-njah. Da dokažejo sleparstvo, priredili so socijaLni demokrat je javno predavanje o Jamiarijevih čudežih1 in učeni kemik A. Giacoo je čudež z eksperimenti raztolmačil mnogobroj-ni množici. V dve steklenici je pri mešal .posušeni telečji krvi neko kemično snov. Kb je potem nekaj časa sufcal steklenici med štirimi gorečimi svečami, se je substanca ogrela in kri je začela (polagam* kipeti. Na enak način delajo Čudeže sv. Janu-
S tem seveda ni s statistiko o ljubezni še pri konci. Nek drug star samec, ki je globoko proučil Skrivnosti srca, je po svojih skušnjah sestavil drugo tako tabeNx Po podatkih tega strokovnjaka se more celo ljubezen od začetka pa notri do konca izraziti s sledečo, na resničnih dejstvih slonečo statistično tabelo:
17 namežikovanj.....1 smehljaj.
9	smehljajev..........3 besede.
39	besedi.............1 poljub.
77 poljubov 1 ženitv. ponudba. 1 ženitvena {ponudba 1 sestra.
3 sestre............... 1 zaroka.
3 zaroke..............1 poroka. _
1 poroka........40 let nadloge.
40	let naloge..........1 pogreb.
1	pogreb..........1 srečen mož.
Glede zakona je iznašel nek drug statisti sledeče:
M '' .■
2	ljubimca ••dvorita. s... 1 zakon.
1 zakon naredi.....—1. otroka.
1 otrok inaredi.... ..1000 krikov.
1000 krikov naredi..!, blaznega.
Pred nedodgim časom je londonska policija prijela nekega pohajeovalca, češ, da je -bil pijan. V svojem zagovoru je priznal, da je nekoliko pil in je bil nekako pod vplivom pijač^. ko so ga prijeli, zatrjeval pa je odločno, da pijan ni bil. Pred policijskim sodnikom se je zagovarjal, "ksazaje na resnično statistično tabelo:
1	čaša piva ga je naredila vzviše-nega.
2	časi piva ste ga naredili zgovornega.
3	čaše piva so ga naredile peti.
4	čaše piva so pa naredile, da je začel govoriti o svojih bogatih sorodnikih.
<3odrnjav starte je moral biti, ki je sestavil spodaj sledečo statistično tabelo o godbi, ki je vesndar tako važna v našem vsakdanjem življenju. Da se ga more raaumeti, je treiba pomniti, da je prebival v neki hiši, v ktere drugi polovici je stanovala muzi-'ka,!iena družina. On pravi:
1 dekle..............50 krikov.
50 krikov 1 mro poduka v petju.
10	ur poduka v petju.........
1 prazna hiša.
250 praznih his...............
1 zapuščena vas.
Nek drug potrpežljiv preiskovalec se skoro popoLdoma ujema z ravnokar omenjenim, samo 9 tem razločkom, da je oče petero babatih hčera, kterih vsaka je imela izvrstno muzi-kalično odgojo. Iz tega se da sklepati, da temelji tudi njegova statistična tabela na osobni skušnji in je radi tega. trajne vrednosti. Glasi se pa:
1 hči in 1 glaeovir narede 1 godbo.
1 godba in 1 hči naredita očeta divjegoi.
1 divji o&e in 1 glasovir narede 1 potom.
1 polom in 1' hči osredka 1 orae-dlevioo.
1 omed'evica 131 1 jezna mati narode 1- jWMiitfiiteg> jpoža.
1 ponižen mož & 2 jokajoči ženski narede 1 veselo šiviljo.
Nek drog statafltik je obrnil svojo pozornost do ene trrate ljudi, ki se jim v življenju pmyi: deček, dečak, fant, pob* -itd.	temuj.
da se-
zdi, da je statistika o tej zadevi nekoliko težavna, se bode splošno priznalo, da je precej renioe v sledeči t&tfi:
Prizor iz bitke pri Tsushimi*).

svete Barbari
N
Ji
Zledlnjene države Severno a meHkOi
Sedež: Forest City", Pa.
a*, januarja I9Q3 v državi F*eorwy<rr-t:<rrT i,
—-O-O-
Povest očividca.
Potem, ko smo tekom noči odbili neštevilo napadov z Tnin^jni, smo o-stali z velikansko luknjo v sprednjem delu iiadije, ki je na noben način ni bilo mogoče zamašiti, osamljeni na širokem morju. Oklopnjača "Admiral Ušakov", potapljajoča se s sprednjim koncem, in topove, razun štirih majhnih, razdejane, je lezla n-aprej v smeri proti VI a;di vos toku, kalkor velikanska poginjajoea, o-nemogla pošast___
Ljudje, od dolgega boja upehani, od pričakovanja smrti utrujeni^ dušo liničeno, so se plazili okoli kakor sence. Počitka, spanja ni bilo mar nikomur. Kalkor je navada, so oblekli vsi sveže, čisto perilo, pričakujoč v jutru zadnjega boja.
Poveljnik je sklical vse svoje častnike na posvetovanje; sklenili so bo- J jevati se do izadnjega trenutka, v Okrajnem slučaju pa pognati ladijo v izrak...
Jasno, solnčno, toda hladno jutro je napočilo. Mraz je gindL
Da/eč, daleč od nas, skoro na obzorju, se je kaizala eskadra Nebogta-tova, obkoljena od japonskega bro-dovja! poredko streljanje se je razlegalo od tam, ki je čez Ikratek čas utihnilo popolnoma.
Iz gostega roja japonskih ladij sta se odločila dva 'križarja in namerila pot proti namL
Približavši se na strelno daljavo in oddavši nekaj slepih salv, sta nas pozvala s signalom, naj se udarno. Odgovorili smo <z ostrim strelom. J a-' ponei so se oddaljili in pričel se je boj, to se pravi: ne boj, ampak naš poboj, izakaj naši veliki topovi so •bili razdejani}, s štirimi malimi, ki smo jih še imeli,'pa sovražnika niti dosegli nismo... Streljali smo samo, da bi maš molk ne pomenil, da se ,udamo.	)
Japonci so a Čudovito gotovostjo skoro v trenutku pogodili svoj eilj.
Oklopnjača je dobila hitro nekaj-lukenj pod' vodo in se nagnila na levo stran.
(Zdaj je kapitan dal povelje, naj se reši vsak, kakor se more, kajti čolnov ni bilo več: vsi so zgoreli.
Možtvo je hitelo po rešilne priprave, pograbilo vsako stvar, ki plava, in se drenjalo na desni kraj ladije, ki je molol neko.iko več iz vode.
Zdaj je treščila tja sovražna granata in cela množica ljudi se je — kalkor eno tek> — zagnala v moTje; jaz sem' z letel za njimi.
Plavati ne Aiam... in ko sem bil v vodi, sem delal na vso moč z rokami in nogami, da 'bi se zdržal na površju.
Poleg mene je plaval ranjeni naš sigmalist; zaklieal mi je, naj se pri-mem za njeg&V rešilni obroč.
Voda je bila silno mrzla.
Okrog in ofcrog prepadeni, strašni, skoro blazni obrazi; krik in stok ra-njeneev, kterih rane so v slani vodi skelele strahovito.... povsod razni predmeti, kosi ladije. V do vršenje vsega tega. — streljanje Japoncev ne | samo na ladijo, ampak tu»di na pl'ava-, joče.
Pri pogledu na to grozo ni bilo
mogoče zadržati solz___marsikdo je
jokaV nelkteri divje, blazno.
Signalist, s kterim sva se držala za rešilni obroč, je bil čisto brez moči; izpustil je obroč in z besedami: 1' Vsemogočni Bog, ne pozabi svojega bitja Štefana!" izginil je pod vodo:
Želeč mu -pomagati, sem se potopil in ga zgrabil za lase;- naenkrat sem začuti1, da se je oprijel nekdo moje noget
Brez dv»ma se me je nekdo, ki je tondl, krčevito oklenil, in zdaj smo se začeli .pogrezati vsi brije, z rešilnim obročem vred. Čutil sem, da se vsi trije ne moremo Tešiti, da moramo brezpogojno poginiti... jaz pa "bi bil talko strašno rad zopet prišel gori na zrak, blazno rad bi bil še živel, vsaj enkrat še videl svet božji! O tresel sem šiloma onega z noge, 'izpustil signalista in se dvignil' na površje.
Naša oklopnjača je legala že čisto na levo stran in se je morala pre-kuenžti vsaki čas.
Japonska križarja, ki -msta prenehala streljati i na ladijo i na nas, sta se približavala bolj in bolj.
Ne daleč od ibene, držeč se za veliko bruno, je plavalo okoiLo štirideset oaob.
ODBORNIKI:
Predsednik: JOSIP Z A Ti AR ml., Box 647, Forest City, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ALOJPIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, P*. BUgajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI : IVAN DRASLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Dnryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomaa, W. T«. FRAN SUNK, Luzerne, Pa.
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, P*. Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: Ivan Telban, F. Bex City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
Moj Bog. kaki so bili vmes!
Ttanjene, sploh slabotnejše, so močnejši brez usmiljenja pehali dok — Vsakdo je mislil samo na sebe in nie drugega. Ljudje so se izpremenili v divje zveri; usmiljenje ni imelo tukaj mesta.
Plaval sem tja in se tudi hotel o-prijeti bruna, ker se je moj obroč le slabo držal nad vodo, — a v tem tre-notkfc. je šinila sredi med ljudi granata in nekoga odtrgana glava je priletela vame s tako silo, da sem izgubil za nekaj sekutid zavest.
Ko sem se zavedel zopet, se^i videl, kako se je naša oklopnjača pogrezala v vodo, in japonski 'križar, ne izbirajoč pota, šel s polnim par Tom — tik, prav tik mimo mene — tja preko plavajočih, tomečih, boju-jočib se teles, Iki 9» bili tako nesrečni, da so mu prišli na pot.
Japonci so se umaknili precej daleč nazaj in se ustavili. Potem so izpustili čolne in .začeli pobirati naše ljudi. Častnikov iz početka niso hoteli.
Oklenil sem se vesla tik mimo mene plujočega čodna, a japonski mornar se me je otresel — s smehom.
Utrujen, uničen do skrajnosti, sem
samo jokal..... Popolnoma obupan^
nič več misleč na rešitev, sem položil naposled glavo na obroč in kmalu izgubil zavest.
Ko se zopet izpregledal, sem ležal na krovu- japonskega križarja.
SLOVENCEM V POGLED.
DR. E. C. COLLINS, M. L,
New York. Ljubi moj prijatelj g. profesor:—
Jaz Vam odgovarjam na Vaše pismo in izpolnivši Vašo željo Vam pošiljam mojo sliko, ktero Vas prosim, da stavite v časopise in se Vam prav lepo zahvaljujem za Vaša zdravila, ktera ste mi .pošiljali, ker jaz sem ^edaj popolnoma zdrav, da ne potrebujem več zdravil.
Se Vam še enkrat zahvaljujem in vsakemu 'Vas priporočajoč, ostajam Vaš prijatelj
Mike Novak, 1253 MoMen Ave., Pueblo, Colo.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
MR. IVAN PAJK, P. O. Box 126, Conemaugh, Pa., je s nami v zvezi, vsled česar ga vsem cen j. rojakom iz Oonemangh, Pa., in okolice toplo priporočamo.
Dotičnik ima tudi v zalogi raznovrstne slovenske knjige po izvirnih cenab.
FRANK SAKSER 00. ("Glas Naroda.")
Rojaki, naročajte s* ma "Glaa Naroda", največji fii naj cenej« dnevnik!
NAZNANILO.
Rojakom v Chicagu, 111., in okolici naznanjamo, da je za taamošnji kraj nas zastopnik Mr. MOHOR MLADIČ, 617 South Center Avenue, Chicago, DL, vsled česar ga vsem toplo priporočamo.
Upravništvo "Glasa Naroda".
Najboljie in najbolj priporočljivo domaČe zdravilo' so znane
"MARIJA€EUSKE KAPLJICE".
Kdor jih je rabil, ve, kako neprecenljivo je to zdravilo za tiste, ki trpe na slabem želodca slabosti in glavobolu, slabem prebavljanjn in težkem dihanju. Že po kratki uporabi, zginejo navadno bolečine. Naj jih torej nobena družina ne pogreša. Cena za 3 steklenice $1.S0, za U s teki. $2.75, za 12 ste ki. $5.00.
Čudodelno mazilo za lase.
Po zdravnikih novo pronaslo in najbolje sredstvo, ki zanesljivo prepreči izpa d arije las, pospešuje rast, ohrani čisto kožo, ter daje prijeten hlacl. 1 škatulja $1.50, 3 škat. $4.00. Marijaceljske kapljice kakor tudi zdravilo za lase razpošilja:
IVI. RBISYI, Box 32, Sta. D. New York, N. Y.
RED STAR LINE
Prakomorska parobrodna družba „Rudeca zvezda"
posredu je redno vožnjo s poštnimi parniki med
New Yorkom In Antwefpeoem ♦ ♦ ♦ * Fhiladelphijo in Airtwerpenoin
iU; ^
•> To j© bilA tista «a Ruse tako nesrečna pomotraks bitka <t Japonci,' ▼ Iteriao kptbiM v» svoje brodovje.
1	Op.- uredt
Frenftfia poteikd • atedecimi postnimi parnikf ^
VADERUNO dra fQaka \Wl ion. | KRUGKUND............076ff tat
ZEELAND..............Č305 ton.!F1NNLAND..............I27S0 ton
Pri cenah a medkrovje so vpoStete ^mm potrebd4in9; dobra hrana, najboljša poatftba.
Pot flex Antwerp«! je jedna naikraiSih m na)prijetnej§ifc za potnike teal) V Avatrljoi na Kritafrk* Šu}er«ko. Koroško, PrttiMrf^ Hrrxtste, DataMCijo it-druge dele Avstrije.
Ik NEW YORKA odpljujeio pamiki vsako soboto od 10:30 nr dopo-pomola 5tev. 14 ob' ^znof^u Fulton Street. — Iz PHIUAOSM ; vaakb drugo sredo od pomola ob vznožju Washington Straefe ~ Gkade vpraiani »H kupovanja votojih listkov « }e obrniti na: , J
OFFICE 9; BROADWAY, NEW YORK CITY. ' tortet, CfflCAQC. — Centnry Baildiof, SAINT LOUIS. ft Pimf Street FtiHti&SCO — ali na njene zastopnice.
Jugoslovanska
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: MTHAFL SUNlC, 421 7th St., Ca!umet, Micn., Podpredsednik: IVAN GERM. P. O. Box 57, Braddock, Pa Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GKRZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora,
947S Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, IL nadzornik, B< x 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽISNIK, III. nadzornik, Box 138, Burdine, Pa.
POROTNI ODBOR:
JAKOB ZA BUKOVEC, predsednik porotnega odbora, 4824 Blackberry St., Pittsburg, Pa.
MIHAEL KLOBUČAR, H. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mich.
JOSIP PEZDIRC, HI. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb.
Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago Street, Joliet, HI.
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L BROZICH Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. ZasU pnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsak« pošiljatve tndi na plavnepa tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.	3
Društveno glasilo Je: "GLA8 NARODA".
PRISTOPILI.
K društvu sv. Cirila in Metoda št. 16 v Johnstownu, Pa., 30. jan.: Ivan Al art iučič rojen 1887 cert. 63%, Jernej Lovko 1882 cert. 6397. Oba v I. razredu. Društvo šteje 83 udov.
K društvu sv. Mihaela Arh. št 40 v Claridge, Pa., 30. jan.: Fran Leskovec 1S79 cert. 6398 L razred. Društvo Šteje 100 udov.
K drutotvu SV. Barbare št. 3 v La Salle, 111., 30. jan.: Fran Furar ISsT cert. 6399, Valentin Metelko 1S6S cert. 6400. Oba v I. razredu.
Društvo šteje 70 udov.
K društvu sv. Barbare št. 33 v Trestle, Pai, 30. jan.: Gregor Demšar 1S7"> cert. 0401, Tomaž Svet lit 18S3 cert. 6402. Oba v L razredu. Društvo šteje 149 udov.
K društvu sv. Alojzija št. 36 v Conemarugh* Pa., 30. jan.: Aleksij Šviire.j 1862 cert. 6403, Alojzij Brezovec 1SS9 cert. 6404. Oba v L razredu; Društvo šteje 160 udov.
K društvu sv. Alojzija št. 18 v Rock Springs, Wyo., 30. jan.: Ivan MiklavčiČ 1SS7 cert. 6405, Jakob Mivšek 18S7 cert. 6406, Ivan Hafnar 1SS6 cert. 6407» Fran Kumar 1879 cert. 6408, Fran Jelovčan 1890 cert. 6409. Vsi v I. razredi! Društ-o šteje 247 udo\\
K društvu sv. Jožefa št. 52 v Mineralu, Kansas, 30. jan.: Ivan Lenar-šič ISTI cert. (>A10 L razred, Fran Kastelic 1873 cert. 6411 L razred, Matija Zidarič 1880 certi. 6412 L razred, Josip Levionik 1879 cert. 6413 I razred Josip Krai 1S77 cert. 6414 IL razred. Dcuštvo šteje 65 udov.
JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik.
DROBNJSTi
KRANJSKE NOVICE.
V Ameriko. Dne 30. jan. se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljani v Ameriko 89 Slovencev in 11
Hi vatov.
Ljubljanski driavnozborski mandat. Volilna borba v Ljubljani bo, kakor se iz Ljubljane poroča, izredno živahna. Nič manje kot pet kandidatov ee bo potegovalo za ljubljanski dr-ža/vnozborski mandat. Razven narod-no-napredne in slovenske ljudske stranke postavijo sivoje kandidate tudi socijalni demokratje, stranka 'mladih' in ljubljanski Nemci, ki hočejo zopet enkrat prešteti svoje glasove. V poštev prideta seveda le prvo imenovani stranki. Glede kandidata slovenske ljudske stranke ni prišlo dosedaj Še ničesar v javnost; glede na-rodno-napredne stranke pa je gotovo le toliko, da dosedanji poslanec dr. I. Tavčar ne reilektuje več na mandat in da si bo straifca morala izbrati druzeira kandidata. Slišalo se je pač, da utegne nastopiti kot kandidat odvetnik dr. Triller, vendar pa se to sedaj zanikuje zopet. Vedno odločneje pa se po javlja želja, naj bi se kandidatura ponudila ljubljanskemu županu Hribarju, ki je brez dvoma najpopularnejši politik napredno-narodne stiranke. S to kandidaturo bi stranka tudi gotovo najlaglje prodrla, ker bi za Hribarja brez dvoma glasovalo tudi precej takih volrlcev, ki se sieer ne ogrevajo za program narodno-napred-ne stranke. V najkrajšem času se skliče zaupni shod stranke, ki bo v prvi vrsti razpravljal o 'kandidaturi za ljubljanski državnozborski mandat.
Denar zakopal v gnoj. Dne 28. jan. je bila ukradena s postelje hlapcu Fr. Češkotu denarnica, v kteri je imel 16 kron denarja. Ker je padel sum na blapca Jakoba Juvančiča, je tega policija aretovala. Pri zaslišanju je Ju-vančič tatvino priznal in povedal, da je ukradeni denar zakopai v gnoj. Oddali >o ga sodišču.
Meščarako Solo v Ribnici namerava ustanoviti ribniški občinski odbor in sieer s pomočjo dežele. Izvoljen je odsek, ki bo vodil vse priprave.
Kako Bled raste se vidi is sledečega iidkazst! Hiš so imele posamezne vasi: Grad I. 1800 — 90, 1. 1900 — 121, 1. 1906 — 143 ; Zagorice 1, 1890 — 41, 1. 1900 — 56, 1. 1906 — 65; Žeieč* 1. 1890 — 34, 1. 1906 50, leta
1906 — 53; Mlino 1. 1890 — 65, leta 1890 — 77, 1. 1906 — 85; Rečica leta 1890 — 51, 1. 1900 — 58, 1. 1906 — 79. Skupaj hiš: leta 1890 — 281, leta 1900 — 362, 1. 1906 — 425. Torej je zrastlo od 1. 1890 do 1. 1906 rikupaj 144 hiš, to pa ne kakih malih bajtic, ampak večinoma lepe vile ali pa okusna vilam podobna poslopja, čeprav so jih zidali manj premožni posestniki.
Tat v cerkvi. Nedavno so imeli v fatrni cerkvi v Križah pri Tržiču tatu* Tat je pri velikem oltarju pri nabiralniku hotel razbiti ključavnico, pa ga je cerkovnik slišal in ga je odpodil.
Pretep na plesu. V soboto zvečer dne 26. jan. jc bil ples v gostilni Jan. Zupana, kjer so se vročekrvneži nekaj stepli, a ni bilo hudega. Pri nas plešemo prav pridno vsako nedeljo na Pristavi v gostilni P. in kakor govore, brez licence.
PRIMORSKE NOVICE.
Iz maščevanja. 331etni jestvinarski pomočnik Henrik 1. stanujoči v ulici di Pozzaechera v Trstu, je bil v službi pri jestvinarju Tomaso Vigheie. i Ker ga je ta poslednji odslovil kar hipno iz službe, je Henrik I. zahteval, naj mu Vigheie izplača 15 dni j. Ker pa Vigheie ni hotel ničesar čuti o tem, je Henrik sklenil, da se maščuje. S tem namenom je šel v Vighelovo pro-dajalnico v ulici Sartorio Sartori in je tam večkrat ranil Vighela z žep-j nim nožem v glavo. Vigheie je dal pozvati redarja, ki je Henrika aretoval in ga tiraj na policijo, kjer je b'.! Henrik vzet 'na zapisnik in potem djan pod ključ. Vigheie je šel pa v bolnišnico, kjer mu je zdravnik izpra! in obvezal rane, ki pa niso nevarne.
Ura, ki je dobro — šla. Ivan Žigon, stanujoč v ulici de Fin v Trstu, je na policijskem komisairijatu prijavil v ulici Luigi Ricci, da je pred dvema me=ecema izročil urarju Franu K., ki stanuje v ulici Pasquale Revoltella, svojo uro, vredno 24 kron, v svrho, da mu jo popravi, a kakor je videti, mu jo je zapravil, ker do sedaj ga je iskal zastonj. In tako je ura — šla....
ŠTAJERSKE NOVICE.
Ispred celjskega porotnega sodišča. Z a ž i g a 1 e c. Dne 8. maja ponoči je pogorela s slamo krita hiša Martina in Frančiške Arh v Sevčniku pri Polzeli. Ogenj je- trniČil vse, tudi pohištvo Ln kar je bilo sploh v hiSi. Domači so si komaj rešili golo življenje. Spiva se ni vedelo, kdo je za-žgal. Kmalu s« je pa obrnil sum na bližnjega soseda, Spletnega Martina
j Čedeta, ki !e bil smrtei	>'™ik
Arhov iti mu že poogfto	Ker
pa (^edetu ni bilo mogoče vazati zločina, so g-a izpustili iz kratkega preiskovalnega zapora. Dne 23. oktobra 1906 je pa pravila Čedeška Ivani Remšek, da ji je mož povedal, da je on za^gal Arliovo hišo. O tem je izvedela žandarmerija in aretirala Čedeta- Ta se je zvijal in lagal semintja, naposled se je pa udal, da je nalašč iz jeze zažgal sosedu. Obsojen je bil na šest let težke ječe.
Star železničar umrL V Mariboru je umrl upokojeni železničar Franc Šusteršie, najstarejši izmed ondotnih železničarjev.
Umrl je častni .meščan mesta Maribor, odvetnik dr. Reiser, star 77 let, ki je mnogo storil za nemško šolstvo v mariborski okolici.
Ustrelil se je v Ptuju 25. januarja slikar Morelli in obležal takoj mrtev.
KOROŠKE NOVICE. Radovednost tndi ni dobra. Neki
orožnik je sledil nekega tatu. Na poti proti Starim Osojam je pa zapazil, da vranja glava moli iz snega. Orož nik hotee vrano pobrati je bil pa naenkrat vjet za roko v skopec. S silo se je potem rešil skopca, kteri je bil nastavljen za lisice. Vsled bolečin, ker so se mu skopčevi zobje zadrli v roko, se je skoraj onesvestil.
Zopet eden utonil. Nedavno so zapazili ljudje v Dolah, da gre nekdo čez jezero. Kar naenkrat je pa ta čudni potnik izginil v jezeru. Pripravili so takoj čoln, da bi ponesrečencu šli na pomoč, pa niso mogli tako hitro naprej, ker je pri kraju jezero dobro zamrzneno. Nazadnje so ga pa vse-jedno našli in potegnili iz vode, seveda že mrtvega. Ponesrečenec je bil neki ključar iz Poreč, že prileten, ki si je skoro gotovo hotel pot prikrajšati ker jo je kar čez jezero mahnil. Telo so pripeljali v mrtvašnico na Otok.
HRVATSKE NOVICE.
Volkovi na Hrvatskem. Iz Belova-ra poročajo, da se je v tamošnjem o-kraju pojavilo mnogo volkov, ki prihajajo iz Gjurjevaškega gozda ter da napadajo konje in goveda. Otrok ne morejo roditelji samih .pošiljati v šolo. Prirediti hočejo na volkove velik lov. Kmetje Oklepajo iz množine volkov, da bo letošnja zima še dolga in huda.
Velika defravdacija na Reki Na
Reki je neki Maks Epstein, poslovodja -tvrdke Pick & Winterstein, defrav-diral 30,000 kron. Defravdanta so zaprli.
Slapi Krke. Zadnje čase se je začela obračati pozornost tudi deželi Dalmaciji in nje naravnim zakladom. Posebno kapital iz italijanskega kraljestva je, ki si prisvaja te zaklade v veliki meri. Pozornost se obrača tudi vodnim silam. Tako namerava neka družba v italijanskem kraljestvu na slapih zgraditi napravo za proizvajanje sil in za ktere gradnjo mislijo potrošiti kakih osem milijonov kron.
BALKANSKE NOVICE.
Grki v Bolgarski Bolgarska vlada je izdala knjigo pod naslovom: "Grki v Bolgariji", da pobi je mnenje javnosti, češ, da se grški narod v Bolgarski preganja. V Bolgarski je 67 tisoč Grkov izmed štirih milijonov prebivalcev. Njihov upliv je pa na vseh poljih političnega življenja mnogo večji, kakor bi jim po številu pri-stojalo, ker se večinoma bavijo s trgovino, obrtom in svobodnima poklici, in niso torej delaivci ali kmetje. V sobranju imajo dva poslanca, leta 1903 so jih imeli pet. Tudi v okrožnih zastopstvih južnih dn vztočnih krajev so dobro zastopani. Je tudi mnogo občinskih predstojnikov, občinskih in mestnih zastopnikov grške narodnosti ; tako imajo večino v Anihialu in Mezembriji. Mnogoštevilni državni u-radniki so Grki, tako jih je 40 v mini-sterstvu za notranje stvari, 27 v vojnem ministerstvu. Mnogoštevilne grške tovarne vživajo iste ugodnosti, kakor bolgarske. Zlasti so dobro preskrbljeni s cerkvami, mnogo bolje nego Bolgari. Grki imajo v Bolgarski 53 privatnih šol s 4846 otroci in 128 učiteljskimi silami. Do čim prihaja na 100 Grkov v Bolgarski 6,8 učencev, prihaja v Grški na. 100 Grkov samo 3,7 učencev. 0 kakem preganjanjn Grkov od strani državne oblasti ne more biti torej govora.
Bolgarska na bankanski razstavi v Londonu. Za veliko balkansko razstavo v Londonu so razvili Bolgari veliko agitacijo za čim veče sodelovanje ter da po možnosti predstavijo vsemu civilizovanemu svetu veliki svoj napredek v "kuKuri industriji in: delavnosti. Sodeč po pripravah, ki jih dela, zavzame Bolgarska najugledneje mesto izmed vseh balkanskih dežel. Kajti ne le, da imajo za svoje detava^ije večji kredit nego Srbi, marveč si oni bolj energično prizadevajo nego li Srbi ter nahajajo med svojim narodom večji odziv. Da bi čim bolj navdušil širje kroge za sodelovanje na razstavi je imel nedavno dr. Zkutarcv, tajnik trgovske zbornice v Sofiji, predavanje pred bolgarskimi rokodelci in tr-£ovei o značaju te razstave in o koristi, ki jo bodo imeli trgovci, roko-
delci, industrijalci it<f, ako se v obilnem številu udeleže razstave. Bolgarska bo na razstavi 'bogato zastopana na vseh poljih narodnega gospodar-
stva.
RAZNOTEROSTI.
Hudo maščevanje. V Ndci biva z nana pariška plesalka La Tanagra. Nedavno je prišel skrivoma za njo mlad španski plemič, plesalkin bivši ljubimec, ki ga je plesalka zapustila, ko ga je oskubila za celo premoženje. In plemič je hudo maščeval nezvestobo zapeljive plesalke. Nepričakovano je planil pred njo ter ji z britvijo napravil globok križ preko Čela in nosu, tako da ostane za celo življenje popačena, ako sploh ozdravi.
Prvi zrakoplov. Splošno se misli, da so Francozi prvi izumili zrakoplov. V resnici je že davno prej neki italijanski jezuit Lava-Terzi iz Brescie (1631—1700) napravil celi stroj za letanje. On je stroj opisal v posebni knjigi, in sam nemški učenjak Leibnitz je izum pohvalil. Toda jezuit Lana-Terzi ni s svojim stiojem napravil nikdar poskusa, akoravno se je v tedanjem času mnogo o tem razpravljalo. Nikdo namreč ni hotel dati denarja za poskuse.
Zračno brodovje Nemčije. V Bero-linu je profesor Martins izdal knjigo, v kteri napoveduje uničenje nadvlade Angleške s pomočjo zračnega brodov-ja, ki ga zgradi Nemčija. Nemška vlada se posluži izuma zrakoplova, s kterim se da ravnati, in sicer tipa Zeppelinovega, ki je iminolega leta podal sijajen rezultat. Zeppelinov zrakoplov ima obliko smodke. Tekom časa se poveča in spopolni, kakor so se spopolnile in povečale vojne ladije. Profesor Martins trdi, da zgradi Nemška v desetih letih 2000 zračnih ladij, od kterih bo vsaka imela orožja in municije za 600 ljudi, vrhu tega zgradi še 400 do 500 zračnih torpe-dovk. Profesor računa, da bo taka flota, s ktero se more ravnati in ktera bo zamogla prenašati tisoče ljudi, •vredna okolu 1250 milijonov. Prerokovanje prof. Martinsa je izzvalo v angleškem novinarstvu veliko razburjenost. "Daily Express" že vidi nevarnost, ki preti angleškemu brodov-ju v kanalu La Manche. V obče poživljajo vse angleške novine vlado, da prične čim prej z gradnjo vojnih zrakoplovov.
NA PRODAJ
NARAVNA CAUFORNIJSKA VINA.
Dobro Črno in belo Tina od 35 do 45 eentov galena.
Staro belo ali črno vino 50 eentov galona.
Seeding 55 eentov galona. Kdor kupi manj kakor 28 galos vina, mora asm posodo plačati Droinik po $2£0 galona. Slivovica po $3.00 galona. Pri večjem naročilu dam popust. Spoštovanjem
ŠTEFAN JAK&E, P. O. Box 77, Crockett, Contra Coeta Co., Cal.
Nižje podpisana priporočam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj........
SALOON
107-109 Greenwich Street,
oooo NEW YORK oooo v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke____...____
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe ...... ______
stanovanje in hrano
F1
h
Za obilen po set se priporoča
FRIDAvon KROGE
107-169 Greenwich St., New York.
roti nizki ceni. Postre-ba solidna ____........


Pozor! Slovesa Pozor! crSALON^'
^modernim kogljlščam
SveZe pivo v sodičkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijskc Smodke. Potniki dobe pni meni Mt? prenočišče sa nizko ceno.
Poatreiba točna in inborn*. Vsem Slovencem in drugim Slovanom ie toplo priporoča
Martin Potokar
$64 Si (M* An. CUeaftHL ? ■
ROJAKI SLOVENCI
| naročajte in čitajte novo obširno knjigo »ZDRAVJE

Novih
50.0800
i iztisov.
Se zastonj razdeli med SLOVENCE.
- - ~ KntšTvJio-j^. ^ziD'jRj^rj-:E" ~ ~ ~ ~
katera je ravno izšla od slavnegd in obče znanega
D« E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE
Knjiga je napisana v materinem jeziku ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami V tušu in barvah iz katere zamore vsaki rojak mnogo koristnega posneti, bodisi zdrav ali bolan.	^	°
Ona je najzaneslivejši svetovalec za moža in ženo, ze deklico in mladeniča. Iz te knjige bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS H. I. edini kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa, radi tega pozna vsako bolezen ter edini zamore garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne ali zastarele (kronične) kakor tudi vsake tajne spolne bolezni.
Čitajte nekaj najnovejših zahval s katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje:
Ozdravljena: belega toka bolečin v maternici, Cenjeni gospod Collins M. I. križu in želodcu, neredne stolice in glavobola.
Spoštovani stispod
Dr. E. C. Collins M. I.
Vam naznanjam, da sem popolnoma ozdravila po Vaših zdravilih, katera ste mi pošiljali. Sedaj ne čutim nobene bolečine več, za kar se Vam srčno (zahvaljujem.)
In Vam pošiljam tudi mojo sliko, ako jo hočete dati v Slovenske časopise, ter Vam ostajam do groba hvaležna Vaša
Agnes Oačnik
fc. F. D. 3 Johnstown.
Pa.
Vam naznanjam da sem popolnoma zdrav in se Vam presrčno zahvalim za Vaša zdravila ki ste mi jih pošiljali in to Vam rečem, da takega zdravnika ga ni, kakor ste Vi in Vaša zdravila so res najboljša, ki so mi prav fino nucala. Jaz sem si dosti prizadeval pri druzih zdravnikih, pa mi niso nič pomagali- Toraj, kateri ne verjame, naj se do mene obrne in ]az mu bodem natančno pojasnil, da ste vi res en izkušen zdravnik, da tacega nima več svet.
Toraj to pisemce končam ter Vam ostajam hvaležen do hladnega groba
Anton Miheličh
12 E. 39th Str. N. E.
Clevelan, O.
Zatoraj rojaki Slovenci, ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči in da ne izdajte zastonj Vaš težko prisluženi denar, prašajte nas za svet predno se obrnete na kakega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, ali pišite po novo obširno knjigo ,, ZDRAV JE", katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov:
Dr. E. C. COLLINS Medical Institute
140 West 34th Street	New York, N. Y.
Potem smete z mirno dušo biti prepriCani v kratkem popolnega ozdravljenja. • Za one, kater« hočejo osebno priti v ta zavod, ie isti odprt vsak; dan od 10 dopoludan do L^rodt^/po^udnr'0' &tr,ek mP£tek tUdi	- zvečer. Ob nedelj

Slovcmcem in Hrvatom priporočam svoi
SALOON
▼ obilen pose t. Točim vedno avei« pivo, dobra vina in whiskey ter imam ▼ zalogi zelo fino smodke.
Rojakom pošiljam denar* Jo v etaro domovino hitro in poceni; preskrbim pa-robrodne in žoleznl-ike listke* V zvezi sem s g. Frank Sakserjem v New Vorku.
Z velespoštovanjem
Ivan Govže,
Ely* Minn.
MARKO KOFALT/
249|So. Front Sw STEELTON, PA.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kopnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voll-macht) in drugih v aotarskl posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem.
Dalje prodajem psrobrodne listke za v stari kraj za vse boljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni.
Mr. Marko K of alt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo.
FRANK SAKSER CO.

8kuin]a učil
Podpisani naznanjam rojakom, da izdelujem
ZDRAVILNO 6RENK0 VINO f $
po najboljšem navodilu, h aajbaB-iik rot In kanala, ki jih je dobiti v Evropi in Ameriki, ter iz finefa, naravnega viae.
Kdor boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj ga pije redno.
Pošilja se v »bojih po 1 tucat (12 ateklenic) na vse kraje zapad-nih držav Severne Amerike.
V obilna naročila se priporoča JOSIP RUSS 432 Sonth Santa Fe Ave., Pneblo Cola.
v Pittsburgu, Pa, in okolici
Rojakom
naznanjam, da y. za tamošnji okraj moj
.edini pooblaščeni zasiopnix za vse posle
1 4824 Blackberry Alley*
Fittsburg, Pa.
Naznanilo.
Kajakom Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo £es Duluth, "Mi™ | prj. poročamo našega zastopnika g.
Uradne ure: vsak dan ou £7. d«j £3. ure, tir cb sobotah do N 8. ure zvečer.
M	te i. jit«*«*"*! ff- iiu^u yt.^.wOwIi.
i	Frank Sakser,
CfrM* mUM h* H^fc m JI«i .. Jb—*
Telefon 3034.
mm
MBpnyiuw g.	j
I Frank Petkovšek
40» WEST MICHIGAN iT, I
409 WEST MICHIGAN BT, DUIiUTH, KOT*
Kteri ima svoj
SALOON
prav blisu kolodvora. Vsak rojak je pri njemu najbolje postzeiao.
PeftOja denarje t etažo domovino najeaneja in najtttraje po mina posredovanju. Zastopa nas v vseh po alih; torej pazite, da ne ne. vaedete na lim laakavim beaeilaia ntfvredno-lev, kterih v Dolntkn tndi ne —t^-Spoitovanjem
TlilK SAKSft 00.
- t . - », !-«■• - ,
214-21« Market Street	Waukegan, 111.
priporoča rojakom svoj
-^SALOON,
v kterem vedno to« sveže pivo, dobra vina in whiskey, ter
►	ima na razpolago fine smodke.
y svoji PRODAJALNICI ima vedno sveže groce-rtye po nizkih cenah.
Pošilja denarje ▼ staro domovino zelo hitro In ceno: v
►	zvezi je s Mr. Frank Sakser jem v New Torku.




"Winnetou, rdeči gentleman".
Spisal Karl May. Priredil za "Glas Naroda" R. (Nadaljevanje.)
"Dalje; pre^krbhe se z orožjem!" zavpijem, ko uvidim, da se brez
orožja ne opravi ničesar. Vzamem mrtvecu streljivo in zdirjam za Wimnetou-vom. Ta je pravilno razumel ves položaj in ni tekel proti vratom, ampak proti zbranim rdeenikom.
Človek je ves drugačen v trenutkih, kadar se gre za življenje in smrt. Misel na naš položaj nam da potrebno varnost in spretnost. Predno se rdečniki zavejo, kaj je, smo že med njimi.
"Swallow, Swallow»" zavpijem konju; nekaj trenutkov pozneje že sedim na njegovem hrbtu. Z menoj nakmalu zajaha Winnetou svojega, Sam pa prvega, k<ieri mu pride v roke.
"Zaboga k meni, hitro!" zavpijem Harrvju, kteri zaman poskuša priti na Fimietevevega rjavca; ta bije z nogami kot obnorel. Zgrabim ga za roke, potegnem ga k sebi in se obrnem proti uhodu, koder je pravkar zginil Sam. —
Trenutek največjega razburjenja je. Divje vpitje pretresa ozračje; puške pokajo. Pšiee frče okrog nas; vmes se sliši p-?ketanje konjskih kopit in prhanje.
Jaz mmii zadnji med tremi in ne vem kako se mi je posrečilo priti po ozkem, zavitem uhodu na prosto, ne da bi bil ranjen in ne da bi me bili vjeli. ILiwkensa ne vidim več; Winnetou zavije na desno v dolino, po kteri smo jahali pred nekaj časom v trdnjavo; ozira se name, ee mu sledim.
BaS name rja m pre jahati ovinek, ko se zasliši strel; Harry se zgane. Zadet je.
"Swallow, moj Swallow, skoči!" priganjam žival v največjem strahu. Žival začne drveti kot tedaj pri požaru v New Benangu.
Ko >e ozrem, zagledam Parranoha prav za mojim konjem; drugih ne er -o baš za ovinkom. Dasi ga pogledam le za trenutek, zapazim eziii obraz: na vsak način me hoče doteči. Jaz opozarjam opetovano ira konja, od kterega hitrosti in trpežnosti je odvisno vse. Ne strain-r spoprijema; toda deček ire ovira v naročju, da ne uvidim druge
kot be<»
vidim, njegov iz vrst n šim se rešitve
Kot nevihta drvimo ob reki. Lisjak Winnetouva udarja s svojimi ko-limi nogami, da pada kot dež kamenje za njim. Swallow ne zaostaja, >iti dvojno breme. Ne ozrem se sicer, a vendar v^m, da nam je
mon
Ali Da
-.a petami. Peketanje njegovega rjavca mi udarja neprenehoma -te ranjeni, Ilarrv?" vprašam med polnim dirom.
"Nevarno?"
Gorka kri mu curlja iz rane nad mojo roko, s ktero ga držim okrog pasa'
Prerad ga imam, da bi me ne skrbelo zanj. "Ali bodete zdržali ježo?" "Vsaj upam."
Pridati.:am konja v vedno hitrejši tek. Ne imenuje se zastonj 'Swallow*. Drvi kot lasiavica; njegove noge se komaj vidno dotikajo tal. •' Le zdržite, Harry. Mi smo že napol rešeni!"
"Mi ni dosti za življenje. Kar vrzite me na tla, če vas oviram pri
begu!"
"Ne, ne, vi morate živeti. Vi imate posebno pravico do življenja!" "Zdaj ne več, odkar je f*-e mrtev. Želim, da bi bil padel ž njim!" Zdaj obmolkneva; Swallow teče z jednako brzino.
"J. z -em vzrok njegove smrti," toži dečko. "Da sem vas poslušal, bi bili Parranoha ustrelili v trdnjavi; Indijanci bi ne bili umorili mojega
- Delavci na prostem
izpostavljeni mrazu in vlažnosti se ubranijo dolgotrajnemu bolehanju zareumatizmom in neuralgijo, ako rabijo
Dr. RICHTERJEV Sidro Pain Expeller,
ko čutijo prve pojave. To zdravilo odgovarja zahtevam nemških zakonov in ima ne-oporekljiv rekord tekom 35
/Ti V Tseh lekarnah, 25 ^.lyin 50 centov, ali pa pri izdelovalcu.
-F. AD. RICHTER k CO.,
215 Pearl St.,	New York.
VABILO NA NAROČBO
MOHORJEVIH KNJIG
Do 1. marca sprejemamo naročbo knjig družbe sv. Mohorja za 1. 19OS. Udnina s poštnino vred znaša $1.00.
Naročniki prejmejo knjige svoje-časno po pošti registrovano. Družba izda za 1. 1908 sledeče knjige:
1.	Zgodbe sv. pisma,' 14 zv.
2.	Pamet in vera. III. zv.
3.	Umni čebelar. I. zv.
4.	Življenja trnjeva pot.
5.	Slovenske večernice. 59. zv.
6.	Koledar za prestopno leto 1908. Mi naročimo običajno več knjig,
toda imena poznejših naročnikov ne bodo v družbenem koledarju tiskana. Najhitreje dobe knjige oni, kteri jih pri nas naroče.
UPRAVNIŠTVO 'GLAS NARODA1, 109 Greenwich St., New York, N. Y. PODRUŽNICA: 6104 St. Clair Avenue, N. E., Cleveland, Ohio.
■ WW*****-..... - ■ . — ..---_-L-Ln_nj-i_
"Pui-tite. kar je bilo. Mi moramo računati samo s sedanjostjo!"
"Ne; denite me na tla. Parranoh zaostaja; midva se lahko oddahneva!'
"lločeva j*»kusiti!"
Ozrem -« s trdnim sklepom, da vstrajam v slučaju potrebe.
Ži davno smo pustili reko in -e obrnili v dolino, ktera se razprostira vzporedno z vznožjem bližnjega gozda. Parranoh je zaostal precej za nami; njegov rjave«* ni ko- mojemu Swallowu. Za belim glavarjem drve po&amezno ali v manhih skupinah preganjalci, kteri ne marajo odnehati, dasi zaostajajo za nami
Ko se obrnem, zapazim, da je razjahal tudi Winnetou; zdaj stoji za svojim konjem in nabiva vzeto puško. Tudi jaz ustavim svojega žrebca. Spusti ni Harryja na tla, razjaham, ter ga položim v travo. Ne preostane n.i toliko časa, da bi nabil svojo puško, ker je Parranoh že preblizu. Zato zajaham in zgrabim za tomahawk.
Preganjalec je moral zapaziti, kaj -e je zgodilo; toda želja po maščevanju ga vzjwdbuja, da plane kot divji z bojno sekiro k meni. Kar poči Apa-ehova pu>ka. Sovražnik se zgane in pade mrtev na tla, zadet s krogljo in z mojim tomabawkom.
Wrnnetou obrne mrtvo truplo z nogo in pravi:
"Kača 'iz Atabaskah ne bode več sikala in ne bode več zvala glavarja apaškega s Pmio. Naj si vzame moj brat svoje orožje."
Ubiti gl avar ima res moj nož, sekiro,"• revolver in brzostrelko; hitro mu poberem svojo lastnino in skočim k Harryju; Winnetou vjame medtem rjavca.
Indijanci pridejo tako blizu, da nas skoro dosegajo s svojimi kroglami. Mi zajahamo in drvimo s ponovno hitrostjo.
Naenkrat se zasveti na naši levici kot svetlo orožje; številna četa jezdecev zdrvi v dolino med nas in preganjalce. V trenutku jo udarijo na Indijance. —
To je oddelek dragoncev iz Wilkes Forta. Komaj zagleda Winnetou pomočnike, že obrne konja in švigne mimo vojakov med Poncas z dvignenim I tomahau kom. Ti seveda obrnejo konje tik pred vojaki. Jaz razjaham, da ( preiščem Harryjevo rano.	J
Ni nevarna. Primem nož in si odrežem kos lovske srajce, ker nimam druzega pri rokah. S tem ga obvežem za silo, da ustavim vsaj kri.
"Ali bodete lahko za jahali, Harry?" ga vprašam.
Smehljajoč stopi k rjavcu, kterega uzdo je nama vrgel Winnetou mimogrede. V prvem skoku je na konju
"Rane niti ne čutim, ker se je kri ustavila. Tam beže rdečniki. Za njim, Sir!"
Res je tako, kot pravi. Zgubili so vodjo, kteri jih je vzpodbujal in skr-bel za red. Zdaj .se vračajo po tisti poti kot smo bežali mi in bodo iskali skoro gotovo v dolini svojega varstva. Dragonci so jim vedno za petami.
Zdaj zdirjava tudi midva in letiva kot strela mimo mnogih trupelj. Ker imava izvrstne konje, dojdeva še pred uhodom v dolino vojake. Zdaj se gre za to. da se divjaki ne poskrijejo med skalami, ampak da se jim pride takoj do živega. Zato zapodim Swallowa, da drvi čez drn in strn mimo preganjalcev: kmalu sen: pri Winnetouvu, kteri je tik za sovražniki.
Zdaj za vi jo na levo proti vratom; baš hoče prvi zaviti s konjem v ubod, ko poči puška in 011 se mrtev zgrudi na tla. Takoj zagrmi drugi strel in jezdec zgine raz konja. Ko vidijo rdečniki, da je uhod zaprt in da imajo sovražnike od dveh stranij, uberejo jo v smeri proti Mankizili; beže ob reki, za njim pa dragonci.
Sovražnikov strah gotovo ni večji kot moje začudenje radi strelov iz uhoda; toda kmalu razrešim to uganko. Ni še potihnilo peketanje konj be-žečega sovražnika, ko se prikaže velikanski rdeč nos med razmršenimi br-kami. Nad njim se sveti dvoje zvitih oeij; previdno se prikaže izza neke skale. Ker ne zapazi sovražnika, prileze polagoma tudi ostali del telesa,
"Blažane oči, Sir! Ktera puška vas je izstrelila do tukaj, če se ne motim?" vpraša možiček tako začuden kot jaz.
"Sam, ali ste vi? Kako pridete pa vi semkaj? S svojimi očmi sem vas videl, ko ste odjahali!"
"Ojahal, Sir? Hvala za jahanje! Imel sem tako mrho, da se ni dala pregnati z mesta; tako nerodno je premetavala svoje noge, da bi bil razpal že na dve polovici, če bi jo ne bil zapodil. Potem sem se priplazil semkaj, hi-hi-hi; mislil sem si, da so jo vsi rdečniiki udarili za vami in pustili trdnjavo prazno, kot se mi zdi! Tako je tudi bilo. Goiovo so se čudili, ko so se vrnili; to so delali' obraze, kot se .mi zdi, hi-hi-hi! Odkod so pa ti ljudje od komisa, Sir?"
"Bomo že zvedeli, kaj naroerjajo; baš pravočasno so prišli. Meni se zdi to koi čudež; skotro bi rekel, da so nas rešili.''
(Dalje prihodnjič.)
ROJAKI,
kteri potujete V STARO DOMOVINO IZ COLORADA in želite kupiti parobrodne listke pri naa, poskrbite si železsičui listek DO NEW YOKKA na postaji MISSOURI PACIFIC RAILWAY v Pueblu, Colo., pri agentih C. M. Cox ali pri C. A. Waterman; ta bo deta za vas brezplačno nam vas prihod v New York brzojavno naznanila. Naš vsluibenec vas bode na postaji pravočasno pričakoval in dovede! v našo pisarno.
To je za vas važnega pomena in v lastno korist ter upamo, da se bodete po našem nasvetu ra.vna.1i
FRANK ATCRFR CO.
Spominjajte m ob ranih prilika) aaia prekoristn« iralbc sv. Cirila 1* Metoda t Ljubljani t Mal »olofti dar 4omn na oltar!	/v 4
KOLEDAR
za leto 1907
pričeli smo razpošiljati vsem oni*, rojakom, kteri ao gm naročiti Obaait 128 strani, ima zanimive spise, pore (ti, poučne in humoristične stvari te> ga krasi obilo slik. Cena s pošto vred SO centov.
NAZNANILO.
Rojakom v Johnstownu, Pa., in okolici priporočamo našega zastopnika g.
FRAN GABRENJA, 1105 Virginia Ave., Johnstown, Pa. Preje je bival na 519% Power St. Dotičnik je pooblaščen pobirati naročnino za list in knjige ter je s nami že več let v kupčij ske j zvezi. Spoštovanjem
FRANK SAKSER CO.
303
pobu n
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim rojakom ▼ Canonsburgu, Pa., in okolici naznanjamo, da je za tamošnji okraj naš zastopnik g.
JURIJ ŽALEC, East Pike Street, Canonsburg, Pa.
Zastopnik pivovarne Star Brewing Company.
(Bell telephone No. 145 R.)
Rojakom ga toplo za vse posle priporočamo.
FRANK SAKSER CO.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom Slovencem in bratom Hrvatom v Kansas City, Mo., naznanjamo, da je za tamošnji okraj in okolico naš zastopnik
Mr. JOHN KOVAČIČ, 1630 W. 9th St., Kansas City, Mo.
Priporočamo ga vsem toplo.
Frank Sakser Co.
TER CHULIG. .lern Ave.,' Pueblo, Colo.,
iijio za "Glas Naroda", tiar za Slo vensko-ameri-u . pratike in druge vsa-ure. ter ga roja&om topi«
sp rej e i in kančki k. • kovrstne ^ priporočam
Upravmst vo "Glasa Naroda"
NAROČNIKOM!
Na vsestranska vprašanja poročamo, da izide roman: WINNETOU, RDEČI GENTLEMAN v posebni knjigi, ktera bode obstajala iz treh zvezkov.
Prvi zvezek bode v kratkem gotov. Ima 291 stranij in velja s poštnino vred samo 40 centov. Drugi in tretji zvezek bodeta imela tudi po toliko stranij. Kdor se naroči na vse tri zvezke, mu jih pošljemo, kakor hitro izidejo, s poštnino vred za jeden dolar.
dolarjev so že Slovenci in Hivatje poslali v staro domovino po Fr. Sakserju, 109 Greenwich St., New York, a nijeden ne more tožiti o zgubi, zato uaj se vsak Blovenec na njega obrne.
Msgr. Seb. Koelpp.
Ako k&iijai, ako si prehla-jen, ako imaš kake vrste katar, ako trpiš na kaki drugi bolezni in si se naveliCal zdravnikom denar dajati; ne odlašaj pisati takoj po knjižico:
(Kneippo-atero dobiž
"NAVODILO IN CENIK
vih> Knajpovih zdravil" katero dobiš zastonj ako dopošiješ poštno znamko za dva centa za poštnino.
Knajpova zdravila so poznata in odobrena | o celtm svetu in se uporabljajo z dobrim uspehom pri vsih naprednih narodih.
Knajpova iznajdba je neprecenljive vrednosti; pravi -blagoslov za vse trpeče človeštvo in nikaka sleparija, katerih je dandanes mnogo na dnevnem reau. To je moj naslov: K. AUSENIK, 1148—40th St., Brooklyn, N. Y.
AITSTBO-AHERICAS LISE
Regularni potni parnlkl
"GERTY" odpluje 19. februarja. "FRANCBSCa" odpuje Hi. februarja. "GIULIA" odpluje 9. marca. "Sofia Hohenberg" odpluje 27. marca
vozijo mtfd^New Yorkom, Tr«tom^n|Reko.
Najpripravnejša^ inj najcenejša| parobrodna črta v Ljubljano in sploh na(f Slovensko. Železnica velja do Ljubljane le 50'centov. Potniki dospo isti dan na parnik, ko od doma gredo.
Phelps Bros. CS, Co., General Agents,
3 Washington* St., New York:.1
CUNARD LINE
PARNIKI PLUJEJO IVIED
TRSTOM, REKO IN NEW YORKOM.
PA UN IK I I m A JO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KROVU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA li tZREDA.
odpluje iz Ne1 Yorka dae 5
DLTOIA F&101A CABPATBIA
marca.
odpluje iz New Torka dne 12.
marca.
odpluje iz New Yorka dne 26. marca.
ULTONIA, SLAVONIA in PANNONIA so parniki na dva vi Jaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroja in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrež na.
Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in
Tke CdM Steamsliip Co., Ltd.,
BOSTON a	MINNEAPOLI61	CHICAGO 1
136 Stat« St. Guaranty Building. 67 Doarbom St ai-34 STATE STh NEW YORI&I
JOHN KRACXiR
EUCLID, O.
Plipoiola rojakom troja izvrstna VIHA, ktera ▼ kakovosti nadlcrilju-jejo vsa druga ameriška vina.
Sndti* vino (Concord) prodajan po 60c galono; balo vino (Catawba.) f»n 70c falouo.
NAJMANJŠE NAROČILO ZA VTNt JE 50 GALON.
BEINJEVEC, za kterega sem im portiral onnje iz Kranjske, velja II steklenic sedaj $13.00. TROPINOVEC 12.50 gaiona DROŽNIK $2.76 ga Iona. — Najmanje posode za žganje so galone.
Naročilom, js priložiti denar.
Za obiia naročila se priporoča
JOHN KRAKER
Enclid. Ohio.
Zdravju
najprimernejša pijača je
LEISY PIVO
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hn ela. Ktdt tega naj nikdone zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, avcjjn prijateljev ?n drugih.
Leiey pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnost; zveste pri Geo. Travnikar-jo 6102 St. Ctnir Ave. N.E. kteri Vam dragevoije vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
Cupagnis Generale Transatiantlque.
(Francoska parobrodna družba.)
.......12,000
...........] -2,01 ><)
.. ........ 11 i, 000
. .......... 10.< ' K
........... fV" "
.......... 8 J »OO
25,Oitt» 12.0( 11 > 12,(«»o y,o>K) 11,1*10 9,000
DIREKTNA ČRKA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE-
• Poštni parniki so :
«'La Provence" na dva vijaka.................14,200 ton, H<i,o<hi konjskih moči-
"La Savoie" „ „ ,, ..	.......-
"La Lorraine" „ ,, ,, "La Touraine" ,, • ,, ,, "L'Aquit ine" „ „ „ ..
"La Bretagne"...............
"La Champagne" .............
"La Gascogne" .............................. njuoo
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK,
corner Pearl St., Chesebrough Building.
Parniki odpluje jo od SPib'j naprej vedno ob četrtkih nl> 10. uri dopoludne iz pristanišča št North liiver, ob Morton St., N. Y.
L« Oa^coifne	21. teb. 1907. La G ase ogne	23. marca 1907.
•LA PROVENCE 2<8. febr. 1907 *I.A PROVENCE 28. marea, 1907. La Bretagne	7. marca 1907. *LA LORRAINE 4. apr. 1907.
*LA SAVOIE	14. marca 1907 La P>retn_me	6. apr. 1907.
•LA TOURA1NE 21. marca 1907 *LA SAVOIE	11. apr. 1907.
Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
2V1« w. Kozminski, ^••n«»ralni airent za znpad.
Oeubdrn	ChicHijo, II|.
NAZNANILO.
Tem potom naznanjamo, da so nam pratike pošle in prosimo one eenjene rojake, kteri so nam poslali denar za nje, naj naznanijo, za kaj hočemo poslano svoto uporabiti.
FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, N. Y.
in
NAZNANILO. Rojakom v Calumetu, Mich., okolici naznanjamo, da je g.
PAUL SHALTZ, 11 7th Street, Calumet, Mich., pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in ga toplo priporočamo.
Upravništvo "Glasa Naroda".
O R
0 S
1
I Or WALNUTH |
BOLNIKOM NA ZNANJE.
Matt po celem svetu Stavni profesorji.
gtem svarimo vse bolnike kateri se zdravijo pri America Europe companiji, da ne padejo na sleparstvo nekaterih zdravnikov in zdravniškim zavodom, kateri prosto lažejo da imajo „OROSI" zdravila in da zastopajo Orosi Laboratorium v Milanu. Samo America Europe Companija ima pravico, pod tem imenom prodajati zdravila. Naznanimo tudi, da nismo z nikakoršnem zdravniškem zavodom (Medical Institut) v zvezi, kakor samo z Orosi Laboratorjom v Milanu, od katerega prodajamo po navodili naših zdravnikov zdravila.	_
$500 plačamo za uspešno odsodbo, tistemu kateri nam naznani ime in naslov od zdravnika ali zdravniškega zavoda kateri se predrzne obljubiti ali prodajati „Orosi" zdravila.
Orosi zdravila so neprekosliva in najbolša za ozdravljenje! J^ Orosi zdravila bo pripravljena po propisih največjih in slavnih zdravnikih in profesorjih na svetu, kateri so na raznih tajnih in kroničnih boleznih preučavali skoz mnogo let, da so znašli zdravila po katerih se razne teške bolezni za gotovo popolnoma ozdraviti morejo in take zdravila predpisujejo naši zdravniki od America Europe Companije. - Ozdravili so v teh štirih mesecih od kar obstoji naši oddelek za Slovence že več kakor dva tisoč bolnikov, kateri so trpeli na raznih hudih boleznih in katere večinoma drugi zdravniki niso ozdraviti mogli. Nobeden zdravniški zavod na svetu ni imel tako veliki nspeh, kakor America Europe Co.	-	v
j Kdo Vam more dati bolji dokaz da Vas ozdravi?	■
Bolniki zakaj boljujete tako dolgo? Popišite nam dobro Vašo bolezen in mi Vam bodemo poslala zdravila po katerih bodete gotovo ozdravili, kjer naši zdravniki Vam garantirajo za ozdravljanje, ali pa povrnejo vsakemu denar kateremu bi naša zdravila nebi od koristi bila in zato dajemo tudi skoz ta časopis sledeči Oglas. Nobeden drugi zdravnik Vam nemore take garancije dati. kjer ntkdo Vam nemore tako dobrih zdravil pos'ati kakor mi 1 Zato bolniki
pišite takoj, kjer preje ko pišete, preje bodete ozdravili.
Kjer smo prepričani da bodemo Vsakemu v najhujši ali zastarani bolezni gotovo pomagali, zato dajemo tudi sledečo garancijo: Ako Vi 5 dni rabite naša zdravila in se še ne počutite bolje in ne vidite da Vas bodo naša zdravila popolnoma ozdravila, pošli te jih nazaj po Espressu plačano s dozvolbo pregledan ja in ako niste porabili več od ene tretinje, povrniti Vam hočemo takoj denar.
Tistim kater* trpe na tajnih možkih ali ženskih boleznih!
Mnogi ljudje trpijo na tajnih ali kroničnih boleznih, katere so večinoma od hudih posledkov ako se ▼ pravem času ne zdravijo, zato „rojaki" Vam svetujemo, da brez kakšnega odlašanja na nas pišete in naši gospodi zdravniki Vam bodo garantirali da Vas bojo popolnoma ozdravili. Ne verujte nekaterim ljudem kateri pravijo da ta bolezen ni za ozdraviti, kjer ako dobite dobra in prava zdravila, bodete takoj videli da bodete preje ko si morda predstavljate zopet popolnoma ozdravili. Ravno tako žene katere trpijo na mater niči naj pazijo komu se zdraviti dajo, kjer te bolezni so tudi nevarne in se samo na sistematični način popolnoma ozdraviti morejo.
• ♦ * ZOPET NOVA KNJIGA ZA SLOVENCE! • • *
Samo še kratek čas in naša nova velika zdravniška knjiga izide, v kateri bodo bolniki najdli vse mo-gode bolezni obširno popisane. Videli bodete mnogo jako zanimljivih slik od raznovrstnih boleznij, kako da ae t človeku razširi in kako da človeško telo propade ako b: sc pusti zdraviti ali pa ako ga je sram bolezen sdr&vniku povedati ali popisati. Še nobena Zdravniška Xnjiga ni bila tako obširna kakor bode naša, kjer te knjiga bode Vsakemu od velike koristi, da bode sam spoznal kako bolezen da ima. Vsaki dan dospejo mnoga zahvalna pisma ali prostor nam ne dopušča da bi vse oznanili, kar jr pa tajnih, bolezni pa nikdar t javnost ne pridejo. Mi pošiljamo tudi ▼ staro domovino zdravila in smo o-dravili samo t mesecu Novembru S sto 64 uradnikov, oficirjov, učitelje in trgovoev kakor tudi mnogo 3 j vidi* druzega stanu iz stare domovine in to je dober dokaz, da so naši zdravili neprekoslivi in da so prispeL do največjega Človeškega znanja. Vsaki kateri nam poSljenaslov dobi brezplačno naša malo knjigo, dokler bode velka knjiga izgotovljena.
% PIŠITE NA SLOVENSKI ODDELEK:
AMERICA EUROPE Co. 161 Columbus Ave., New York.
!« so: zfctz^J od 9. tzz* do popoldan 8. ura* T nsdeljo od 10. ttre do 1. popoldan.