Tabor pri Kapeli, eno uro niže Radgone. (Dalje.) Gosp. F. Žitek rihtarovski župaa je v kratkera ali veadar prav jedernatem govora dokazal, da je sila potrebao, da se prosta hudodelstva, pregreški ia pre8topi naj ojstreje kazaajejo, kakor zdaj. Govornik je po primerljejib dokazal , kako so ae prej tati strašao ječ bali, ia če je kteri prišcl domu iz ječe, je rekel, da hoče vse drago rajše pretrpeti, samo v ječo več aoče iti. V prejšajib časib je tedaj zapiraaje tatov nekoliko korislilo , ia marsikteri je prav poboljšaa prišel doaia, zdaj pa v naši novi svobodai eri je to vse drugače, ker če zdaj tat iz zapora pride, še je stokrat hajsi, kakor je bil prej, ia sicer zakaj ? ker se mu taaio ae godi aaaio prav dobro, temu<5 pride tudi 8 drugimi budodelaiki skupej, od kterib se aauči še več budobij kakor jili je prej znal, in kakih se morebiti doaia aikdar ne bil aaačil. Govoraik je povedal dva primerljeja, ktera je eital v nSlov. Go8podarju", ia s kteriaia je dokazal, da sta dva tata taki prve dni ko ata prišla iz ječe, kot razbojaika ljadi ubila ia obropala, to je tedaj sad vezdajaega kazaovaaja tatov. Govoraik je še koaečno dokazal, da če se to Be bode prenienilo, če se budodelci naiureč ae bodo ojstro kazaovali, Be bomo mogli več obstati, ker vsak revež bo rajše kral, kakor delal, ker se um v zaporu, kder aič ne dela, dosti tiolj godi, kakor doaia, kder Biora težko delati. Predsedaik je dal glasovati o ti rezoluciji: nNavzoči izreeeoio, da je sila potrebao, da se prost.t hudodelstva ostreje kazaajejo". — Rezolacija je bila soglasno sprejeta. Gosp. J. Eukovec aastopi poteai oder ia govori o dveb bolj lokalaih zadevih in aicer, da se aaj Mara od RadgoBe do ogerske raeje aa deželne 8troške reguliru. Ta govor se glaai tako-le: Dragi rojaki! Vae, kar ao Vam do zdaj gospodje predgovorniki razlagali, vsi prediogi, ki stc jib do zdaj potrdili, zadevajo naš uarod v ubče; jaz pa Vara boeeui aektere reči razložiti, ki se posebej aaa, ki smo tukaj zbraai, v ožjem poaieau tičejo. Ljubi moji, jaz raislim, da je zeailja, ki jo a trudoru težkega dela v pota aašega obraza obdelavamo, za nas aeprecealjive vredaosti; oaa aam priaaša vsakdaaji krub, oaa Bas oblači in tadi za aaa težek davek plačuje. Za mali kos zeralje aastale so že roaogokrat med poprej aajboljšioii s.isedi ia mejaši svaje, Bajbajši prepiri ia pravde , ki so že maisikoga aa beraško palico spravile, ali poleg vsega tega aobcdea aoče popustiti, vsak čuva ia braai svoj košček zerulje, ia če je potrebao, da zadajo kapljo krvi; in tako jc tudi prav, aaj zemlja, ktera nas redi, je aaša aajb ljša mati. Dragi moji, mi se aa eai slraai za kos zeailje tako potegajeiuo ia braainio, aa dragi strani pa se pripaača , da aam aeaasitltivi sovražuik sežeaj za sežajem, oral za oraiom aajbuljše zeailje, brez da ma kdo braai, aepreaehoaia jenilje ia grabi; ali aije to čadao! Koaiu nije zaaao, koliko lepe in plodae zeuilje je že Mara od Radgoae dol spodkopala ia z aerodovitaiiD peskoni ia kameajem obaipala. Eoliko koščekov kraba je že aplavalo po vodi! Pa na to vse aibče ai z glavo ae gaae. Da ai tukaj ikodo, ki jo je Mura samo med Hrastjeai ia Vučjo vesjo aaredila, jaaaejše pred oči postavitao, hočem z aekterimi številkami na pomoč priti. Vzetaiaio, da Mura aa rečeaem mestu nije več kot 200 orjaškib oralov poškodovala — v resoici jih je maogo več — vredaoat eaega orala postaviaio aa 100 gold., to vkapaj izaaša 20,000 gold.; ali zemlja razua avoje staaovitae vredaoati doaasa še vsako leto posebae čiste dobodke; postavimo te po katastralai ceai aa 16 guld. na leto od orala, dobimo od 200 oralov, 3200 gold., poraaožirao ta čiati dohodek s 10 letaii, dobirao izaesek od 32.000 gold., ako ti zgubi aa čistem dohodku še pristejeaio zgorej omeajeao zgubo aa stalai vredaosti zemljišča, dobimo poteai celotao zgubo od 52.000 gl. ali je to mala škoda? Nadalje ne bo morebiti 14 dai preteklo, da tudi okrajaa cesta ? vodo padae (je že ! Vredo.), ker ae za odstraBJeBJe te aevaraosti razua drogov kraj ceste ai aič storilo, čeravao se po ti ceati veliki in uiali gospodje gor ia dol vozijo. Takaj dragega ae bo preostalo, kakor cesto drugam preložiti; ali zeailjišča za to aije dolžaa aibče zastoaj dati, tudi nije aihčedoižao nove cestezastoaj delati. Iz tega siedi, da se bodo morali takaj zopet tisoči izdati in to 8arno za tega voljo, ker se je zaaemarilo ob pravem čaaa nevaraost z manjšimi stroški odpraviti. Zdaj pa nastaae vprašanje, kdo je dolžaa tukaj pomoei. Saaii si aemorerao, tedaj pride aa vrsto dežela ia država. Ljubi aioji, v deželao blagajaico plača letošaje leto samo ljutomerski okraj 11735 gld. 24 kr., vzemiaio ta izaesek čez 10 let, ker srao poprej tudi davek plačevali, pride vkupaj 11,7350 gl., tukaj še gorajoradgoaski okraj nije prištet. Kaj pa dobimo za to, skoraj Bič. VržeBcem so se res že nektere tisuče za reguliraaje Mure iz deželae blagajaice izplačale, pa kaj je to pvoti izaesku, ki ga leto za letom v deželao blagajaico plačujemo. Ia zato, da je deželai odbor že aektere tisače Veržencem izplača! ,iueaijo aekteri, da aaj bi prav zadovolJBi bili, da bi nam teh drobtiaie deželai odbor ae okratil. Jaz pa Bieflim, da iraamo sveto pravico tirjati, da se aaši s krvavimi žalji pridelaai deaarji tudi aa aašo korist ia hasea obrBejo. Eer pa se Bibče ae gaae, da bi aaai tukaj Ba pomoč pritekel, zato povzdigaimo aii svoj glas ia tirjajmo vsi skupaj, kar nam gre. Tudi rezolacija, da se aaj Mura od RadgoBe do ogerske aieje aa deželae stroake reguliia, je bila soglasao sprejeta. '(Kobcc pi\)