A TRST, torek 4. januarja 1955 PRIMORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Leto XI. - Štev. 3 (2932) UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI št. 6. III. nad. — Telefon št. 93-808 ln 94-638 Poštni predal 502 — UPRAVA UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700. celoletna 3200 Mr. — Federat. ljudska republika Jugosla'Ra^ha^Stovenlie *. 37-338 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18, — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v Sirlnil stolpca: trgovski 60, finančno- Poštni tekoči ratonZaloiništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, urz■ _ _z _ _ J Upravni 100, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25 din - Pcdruž.: GORICA, Ul S. PeUi-co l-II.. Tel. 33-82 Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 T 375 — Izdaja Založništvo trzaskeg ■ — ________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ SODOBNA JUGOSLAVIJA Napisal Edvard Kardelj Dve glavni zgodovinski nalogi obvladujeta danes napote in vse notranje družbeno življenje, sodobne Jugoslavije. Prvo nalogo bi mogli zreducirati na naslednji cilj: spraviti deželo iz zaostalosti •n postavit; najnujnejše gospodarske temelje, brez kate-tih’ si ni mogoče zamisliti izboljšanja življenjskih pogojev delovnih ljudi, zlasti pa n.e. nadaljnjega razvijanja socialističnih oblik družbenega Zivljenja. Ta naloga nikakor ni lahka, zlasti pa ni lahka 2a deželo, ki hoče ostati neodvisna in ki se mora zaradi tega v prvi vrsti baslanjatj na svoje 1 lastne s'le. Vsakdo, di je spremljal povojni razvoj zunanjepolitičnega položaja Jugoslavije, bo p3! lahko razumel težave, na katere je jugoslovansko ljudstvo naletavalo v teh svojih naporih, posebno če ima pred °čmi dejstvo, da smo vzporedno z gospodarsko izgradnjo morali dajati velika materialna sredstva za krepitev narodne obrambe, brez česar se Jugoslavija ne bi mosta upiratj tujim pritiskom. Ti napori so zahtevali od delovnih ljudi velike materialne . žrtve, pa tudi politično življenje je bilo pod njhovim vplivom. Toda temu cilju se ni bilo mogoče odpovedati, Kajti to bi pomenilo odpoved težnji, da se ustvarijo osnov- pogoj; za boljše življenje delovnega človeka in za hitrejši tempo notranjega gospodarskega 'n družbenega napredka sploh, pa tudi odpoved naporom, da ohrani Jugoslavija svoj neodvisni položaj v enakopravnem mednarodnem sodelovanju. Leta teh velikih naporov so dala ogromne rezultate, ki že postajajo trdno izhodišče za nadaljnji gospodarski in poli-tični razvoj Jugoslavije. Nc bo odveč, če tu omenirn nekaj številk, ki lahko sluzijo za primerjanje pogojev, v Katerih se 3®' rodila sodobna Jugoslavije, s pogoji, v katerih danes živi. Predvojna Jugoslavija je bila nied naibolj zaostalimi deželami v Evropi. Čeprav vazpoiaga z razmeroma veli-energetskimi vir; zla-i mnogo vodne sile. ie Predvojna proizvodnja električne energije znašala samo kWh na prebivalca. Toda 2e leta 1953 je proizvodnja do$egla 175 kWh na prebiralca, po doseženi proizvodnji y prvih devetih mesecih 4eta 1954 pa se bo v tem letu povzpela nad 200 kWh. Proizvodnja jekla je po-Tastla od predvojnih 231,000 ton na 515.000 ton'v letu 1953. v letu 1954 pa .ie povprečna wesegna proizvodnja še za 15 °d?t. večja kot leta 1953. Jugoslavija je pred vojno Krila svjje potrebe po vrsti Proizvodov, na primer k°ksu, električnih motorjih, dir.amo-strojih. transformatorjih itd., v celoti iz uvoza. Zdaj pa, čeprav so se te potrebe nekajkrat povečale, zadovoljuje znaten del povečanih potreb domača proizvodnja. Tako se je potreba po koksu Povečala ta vpč kot dvakrat, domača proizvodnja^ pa jo Zadovoljuje že za 55 odst. Potreba po transformatorjih - je povečala kar 15-krat, domača proizvodnja pa jo Zadovoljuje s 54 odst. Potreba po dinamih in elektromotorjih se je povečala za 430 odst., domača proizvodni pa jo zadovoljuje s /4 odst. . Leta 1939 so v Jugoslaviji 'zdelali 84 ton strojev za ob-''-iovanje kovin in lesa, ie-1953 pa smo izdelali 2400 ‘°h- Kmetijskih strojev J-pilo leta 1939 izdelanih 1«00 leta 1953 pa 8840 Bežnih strojev in naprav za industrijo je bilo leta izdelanih 'skoraj 5000 ton leji 1953 pa več kot 24.000 ton. Razvoj industrije se je °dražal tudi v spremembi strukture uvoza in izvoza. J razdobju 1935-39 je delež k°nčnih proizvodov v izvozu *našal samo 4,8 odst. Leta 19!>1 pa se temveč za svet majo za koeksistenco, ne do-pij. | sploh, premier Nehru, je iz- voljuje demokratične opozici- Predsednik Tito je na Sil- javil maršal Tito, je ' velik je v svoji državi, je Koča Po: Vestrov večer priredil na realist. Sorodnost med Indijo povič odgovoril; «Prvi pogoj «Galebu» intimen sprejem za in Jugoslavijo je v tem, da za mirno koeksistenco med člane svojega spremstva in obe državi ne težita k nev- državami je nevmešavanje v okrog 50 predstavnikov jav- tralizmu temveč da aktivno notranje zadeve drugih držav, j londonskih sporazumov znatno nega in kulturnega življenja delujeta za krepitev medna- Tisti, ki propagirajo svojo, krepila moč zahodnega sveta«. Kalkute Na N°v0 lc|° se ie rodnega sodelovanja in pre- demokracijo, morajo svojo de-predsediiik Tito dvakrat se- prečitev vojn. j mokratičnost potrditi v prak- stal s premierom Nehrujem.) Državni tajnik za zunanje si v svoji zunanji politiki, v Državnika sta se razgovarja- zadeve Koča Popovič je med odnosih z drugimi državami, la o vprašanjih, ki zanimajo današnjo tiskovno konferenco a ne zahtevati od drugih, da Obe državi in o sklepih kon- v Kalkuti ugotovil, da je morajo imeti ista stališča, ference colombskih držav. Pr- enakost pogledov_ Indije in isto mišljenje« vega in drugega dne novega Jugoslavije o važnih svetov- Ob koncu tiskovne konfe , . Uaorlnik Tito mh vnrašamih tako (rulii/ann želah ne bo dokončno pod streho. Vendar krožijo v londonskih političnih krogih nepotrjene govorice, da si francoska vlada. čeprav ne v uradni obliki, ponovno prizadeva pridobiti London in Washir,gton za zamisel sestanka z Rusi v maju. Glede tega je predstavnik Foreign Officea pripomnil, da se niti London niti \Vashington temu ne bi upirala, če bi medtem postali pariški sklepi izvršni. V VVashlngtonu pa je predstavnik Bele hiše izjavil, da ničesar ne ve o načrtih za sestanek med Churchillom in Eisenhosverjem v letošnjem januarju. w Newyorški tisk medtem obširno komentira izjave sovjetskega ministrskega, predsednika Malenkova agenciji «T-)e-news». Oba glavna nevvvorška dnevnika izražata mnenje, da gre za ((očite poskuse ločevanja zahodnih zaveznikov«. ((Nasprotni stališči Malenko-v»! glede evropske in azijske konference — piše «Ne\v York Herald Tribune« — imata o-čitno namen, razdeliti Zahod in vplivati nanj«. «New York Times« pa pripominja, da govori Malenkov o oborožitvi Nemčiji kot glavni oviri za svetovni mir, obenem pa ponuja roko glede Daljnega vzhoda. Tudi ves današnji francoski tisk komentira izjave sovjetskega ministrskega predsednika. Konservativni «Figaro» o-pozarja na »razmeroma zmerni ton« in dodaja, da »vzbuja začudenje ugotovitev, da sovjetski voditelji nikakor ne zavračajo zamisli razgovorov z Zahodom«. Zaradi tega upa list v »obnovitev stikov« in pravi, da je zdij zal° predvsem treba »prepričati sovjetske voditelje, da zahodne države, ne le nimajo napadalnih namenov do ZSSB. temveč se želijo z njo iskreno pogajati«. Neodvisni socialistični »Franc Tireur« prav tako poudarja, da Malenkov ne izključuje možnosti štiristranske konference, obenem pa se mu zdi značilno, da ne omenje «petega velikega«, se pravi Kitajske in da kaže naklonjenost ločenim pogajanjem s Kitajsko za ureditev vprašanj Daljnega vzhoda. Glavno je zdaj, piše «Frano Tireur«, da se ponovno vzpostavijo stiki, »toda Peking in Moskva bi znatno olajšala delo, če bi prvi izpustil ameriške letalce, druga pa Avstrijo«. «Combat», tudi neodvisni socialistični list, pa izraža mnenje, da poskuša Malenkov predvsem doseči sporazum med dvema velikima. Nedvomno, pravi list, je Malenkov mnenja, «da se je bolje pogajati z bogom kot z vsemi svetniki«. Newyorška revija «U. S. News and World Report« pa objavlja intervju z avstrijskim kanclerje Juliusom Raabom, ki pravi, da »šibkost ne more narediti vtisa na ZBSR« in da jo zato potrebno, da zahodne države okrepe svojo moč in ((pripravijo Ruse do tega. da popustijo glede nekaterih pozicij, zlastj pa kar se tiče državne pogodbe z Avstrijo«. Raab nadaljuje: «Mislim, da bo ratifikacija pariikih in vila. da bo plovba vzpostav-i Za obisk francoskega mini-Ijena jutri ob 13. uri. Pozne- strskega predsednika v Rimu je so potapljači ugotovili, da uradno še ni bil določen daje steber mostu, ki se je po- tum. Sodijo, da bo datum mo-rušil, ko je petrolejska ladja goče doioe.u »sle. ko oo znan zadela vanj, dovolj globoko točen program potovanja in-in da ne more ovirati plov- dijskega ministrskega pred be. Zato je bila plovba vzpostavljena že nocoj. Ob prekopu čaka 152 ladij: sednika Nehruja po Evropi, ei'..cs-Fi _nce i.amreč povabil Nehruja, naj med tem a „Demokracija in njeni recepti 65 jih je v suezu, 53 v Port potovanjem obišče tudi Pa-Saidu. 27 pa v prekopu med riz. Verjetno bo to 16. ja-Port Saidom in porušenim , nuarja. mostom pri El Fredanu Dru- j 5. januarja pa pričakujejo gih 7 pa čaka med tl Fre- v Rimu argentinsko gospodar- danom in Suezom. Irak ukinil diplomatske odnose s S£ BAGDAD, 3. —"iraška vlada je sklenila ((suspendirati diplomatske odnose s Sovjetsko zvezo«. Iraško poslaništvo v Moskvi bodo zaprli. V Bagdadu izjavljajo, da so to sklenili zaradi varčnosti, Egipt j. 4U b / . -rt rt -1 enlnL ! no*.v>nli»nniin rt. rt rt« • > rtrtf tiTnr.cl nul i on u DpttrtinA j o ii4 a c ra 7 (t Av 9 r i ni 9 e Phiirphil. clrBmii tsAclanilrti v Wnghinct- minietor 79 cap! Biplomaiska delavnost Scelbove vlade RIM, 3. — Danes so sporočili, da bo tiskovna konferenca, na kateri bo minister za proračun Ezio Vanoni prikazal desetletni načrt za gospodarski | razvoj Italije, v soboto. Prvot- I no je bila konferenca napovedana za petek. V zvezi s temi načrti komentirajo v rimskih političnih krogih tudi vest o Scelbovem potovanju v Washington. ki bo verjetno sredi marca. V vladnih krogih izražajo prepričanje, da bodo v Washingtonu razumeli nujnost rešitve italijanskih gospodarskih vprašanj. Obenem opozarjajo, da od leta 1951, ko je bil v Washing-tonu De Gasperi s Sforzo, noben italijanski ministrski predsednik ni več obiskal ZDA. O obisku zatrjujejo še, da razgovori. ki jih bosta imela Scelba in Martino v Washingtonu, ne bodo potekali po vnaprej določenem dnevnem redu, temveč se bodo predvsem tikali gospodarskih vprašanj, in sicer, kot radi poudarjajo v Rimu, «v okviru atlantske in evropske solidarnosti«. Saragatovo glasilo «La Gdu-stizia« pravi, da bodo med razgovori obširno upoštevali vprašanja, ki «najbolj zanimajo Italijo in ZDA: neprekinjenost dotoka ameriške pomoči v obliki naročil in pogodb «off shore«, dodelitev ameriških presežkov, investicije tujega kapitala v Italiji, razširjene možnosti za italijansko izseljevanje v ZDA in druge države, povečanje italijanskega izvoza na dolarsko področje s pomočjo primernih carinskih ukrepov«. «Unita» pa izraža sum — ki ga vzbujajo razni komentarji ameriškega tiska v zvezi s Scelbovim obiskom in z italijanskimi gospodarskimi načrti — da utegne biti cena za ameriško gospodarsko pomoč pri izvajanju Vanonije-vega načrta izročitev italijanskih petrolejskih ležišč v izkoriščanje ameriškim druž bam. Pred Scelbovim potovanjem I v Washincton pa pričakujejo v Rimu še nekaj obiskov. Med temi obiski je najvaž-1 nejši Mendes-Franceov v januarju. Februarja pa bosta 1)003111 med Jugoslavijo m GSR BEOGRAD. 3. — Pristojni gospodarski krogi javljajo, da bo sredi januarja prispela v Beograd delegacija češkoslovaške vlade, ki bo z zastopniki Jugoslavije razpravljala o možnost sklenitve rednega trgovinskega in plačilnega sporazuma. Trgovinska pogajanja med jugoslovansko in madžarsko delegacijo se nadaljujejo. Pričakuje se, da se bodo konec januarja oziroma v začetku februarja pričela tudi trgovinska pogajanja z Romunijo, Poljsko in Bolgarijo. »Demokracija« napada tudi za letošnje novo leto v svojem uvodnem članku «ti-tovce« in postavlja sledeče trditve: 1. »Ne domišljujmo si, da bomo Slovenci soodločali ali vplivali na potek italijanskih notranjih političnih razmer«. 2. Zahteva vlado, ki bi bila do nas pravična, ki bi spoštovala človečanske pravice, svobodo in človeško dostojanstvo. 3. Da «titovci« obsipajo politiko etnične samoohrane in politiko zamejskih Slovencev za ohranitev svojega narodnostnega značaja z besedo — reakcija. 4. »Zastonj pričakujemo od njih (titovcev, op. ur.), da bodo vzgajali Slovence v narodnem duhu in v narodni zavesti. Prav tako je težka in nepopravljiva zabloda pričakovati od titovcev, ki danes agitirajo po tržaškem ozemlju za ustanovitev neke Italijansko-slovenske neodvisne socialistične (reci komunistične) stranke, da je njim za narodno zavednost slovenske manjšine.« Vse te »fratelančne stranke, ki pridigajo ,fratelanco\ ubijajo v naših ljudeh čut narodnosti...« 5. »In ker nam je Italija zagotovila ohranitev narodnostnega značaja naše manjšine na tem ozemlju v členu 4 manjšinskega statuta, je naša narodnostna ohranitev in naše delo v tej smeri ne samo v duhu londonskega sporazuma, pač pa tudi v znamenju mirnega sožitja« itd. V vseh teh trditvah kar mrgoli ne samo laži, ampak tudi protislovij. Oglejmo si vsaj nekatere teh laži in protislovij! Predvsem ni rt s, da Slovenci ne bi mogli soodločati ali i'plivat.i na potek italijanskih političnih razmer, kajti če bi bilo to res, potem bi se moral kateri koli del italijanskega prebivalstva v Italiji odreči političnemu boju za prav takšno vlado, ki bi bila pravična in bi spoštovala svobodo in človeško dostojanstvo. Slovenci pa ne nameravalo čakati, da bt jim. takšna vlada padla z neba,' temveč hočejo z vsemi silami podpreti tiste naprf*diW italijanske množice, ki tudi hočejo takšno vlado. Zelo grda laž je, da smo kdajkoli obsipali politiko etnične samoohranitve in politiko za ohranitev našega narodnostnega značaja z besedo reakcijo. Pozivamo «Demo-krarijo«, naj nam to dokaže s citati. Istočasno je namreč res, da je prav sDemokraci-ja» tista, ki je v primeri s Titom in titovci storila najmanj za našo etnično samoohranitev in za ohranitev našega narodnostnega značaja. Nadalje je obrekovanje nai-hujše vrste trditev, pod točko 4, da zastonj pričakujemo od titovcev, ki agitirajo za ustanovitev neodvisne socialistične stranke, da jim je za zavednost slovenske manjšine, ker da fratelančne stranke odbijajo čut narodnosti. Naj se «Demokracija» samo spomni časov po vojni, ko je bilo fratelančno — da upora- bimo agnelettovski zlobni ironični izraz — gibanje enotno in močno! Takrat — tako so pozneje sami naši iredentistični nasprotniki priznali — je za naše pravice iz dneva v dan demonstrirala po tržaških ulicah petdesetisočglava množica! Tedaj je bilo število slovenskih otrok v slovenskih šolah najvišje. Tedaj so delavci za uveljavljanje slovenščine stav>kali tudi po osem dni hkrati, če je bilo potrebno. In če je Italija zagotovila ohranitev narodnostnega značaja naše manjšine, potem to prav gotovo ni zasluga »Demokracije«, ki je spozabila» povedati, da je Italija to storila zaradi politike Tita in titovcev, medtem ko se je uDemokracijas z zapečka 1* to politiko zaganjala in nanjo pljuvala, kakor sc zaganja na Tita in titovce še danes, kar je hkrati tudi njen edini razlog za obstoj. Gornjim trditvam dodaja ((Demokracija« svoje stališče glede enotnosti in pravi, da. se mora ta enotnost v borbi za naše pravice omejiti le na tri ali štiri slovenske stranke. Zares je nerazumljivo, zakaj na; bi se enotnost za u-veljavljanje določb Memoranduma in Statuta omejevala? Mar vi na dlani, da bodo te določbe mnogo hitreje in mnogo bolje uresničene, če bomo dosegli borbeno enotnost za njihovo izvajanje tudi z naprednimi Italijani, t.j. s tistimi Italijani, ki hočejo — kot pravi sama »Demokracija« — da bi bila o Italiji, takšna vlada., ki bi bila pravična, ki bi spoštovala človečanske pravice, svobodo .in človeško dostojanstvo? Mislimo, da je vsakomur jasno, da ima v vsakem primeru slovensko-italijaiiska enotnost prednost jrred samo slovensko enotnostjo, k, jo propagira «Demokracija»■ Ali obstajajo takšne napredne, sile med Italijani? 2e mnogokrat prej — pa tudi «Demokracija-n sama je večkrat ugotovila. — in zadnjič O nasetn novoletnem uvodnem članku smo trdih, da takšne sile obstajajo. To so v prvi vrsti socialistične in komunistične sile., demokratične in antifa-ršjstičrle sila. •* Zato je nase. mnenje in trdno prepričanje, da je njihova borba tudi naša borba in narobe. Zato propagiramo ustanovitev takšnega naprednega. socialističnega, demokratičnega gibanja, ki bo to našo skupno borbo tudi organizacijsko povezalo. Seveda bo ta naša skupna borba veljala tistim reakcionarnim silam, ki jih v Trstu predstavlja «11 Piccolo», «Messagero« in podobno časopisje. Veljala pa bo tudi takšnim listom, kakršna je «Dernokracija», vse dotlej, dokler bo objavljala o Jugoslaviji takšne članke, kakršni so lahko objavljeni v «11 Piccolo« ali «Messaggero». In v zadnji številki ((Demokracije« je njen glavni članek prav takšen: reakcionaren, protijugoslovanski, protisocialističen, naperjen prav proti onim, ki so izbojevali pravice, ki jih ja današnja Italija morala podpisati in nam jih zajamčili. PO RAZ00V0KU Z NEHRUJEM nadaljuje Hammarskjoeld pot v Peking Izjave novinarjem glede njegove misije t Pekingu NOVI DELHI, 3. ■— Glavni sporoča spremembe pravilni-tajnik OZN Hammarskjoeld, ki ka za gibanje sovjetskih dr-je včeraj popoldne prišel iz žavljanov na ameriškem o-Karačija v Novi Delhi, je imel zemlju. V noti izjavlja Foster danes dvourni razgovor z vladnim predsednikom Nehrujem. Zatrjujejo, da je Nehru obvestil Hammarskjoelda o stališču pekinške vlade v zvezi z ameriškimi letalci, ki so zaprti na Kitajskem, ker je baje dobil iz Pekinga podrobno poročilo. Po razgovoru ni hotel Hammarskjoeld dati nobene izjave. Popoldne je Hammarskjoeld odpotoval z letalom v Kalkuto, od koder bo nadaljeval pot v Kanton. Tu ga bo čakalo kitajsko letalo, ki ga bo odpeljalo v Peking. Se pred prihodom v Novi Delhi se je Hammarskjoeld razgovarjal v Karačiju s pakistanskim ministrskim predsednikom Mohamedom Ali. V Novem Delhiju je Hammarskjoeld na vprašanje novinarjev, ali njegov obisk v Pekingu lahko pomeni nekakšno priznanje Kitajske. izjavil, da ni nobenih razlogov za takšne zaključke. »Moja misija v Pekingu je zelo omejena«, je dodal Hammarskjoeld. «S kitajskim ministrskim predsednikom se bom razgovarjal o 11 ameriških letalcih, ki so jih aretirali in obsodili na Kitajskem, in o pripadnikih sil OZN, ki so jih tam pridržali po korejski vojni«. Dulles mod drugim: »Nove uredbe so enake uredbam, ki jih je izdala Sovjetska zveza — verjetno iz varnostnih raz- soč oseb je šlo danes mimo predsednikovega mrtvaškega odra v mestni katedrali. Vse opozicijske stranke $0 poslale vladi sožalne brzojavke in obsodile atentat. Po- trdili so aretacijo bivšega po-, slanca Diogenesa De La Rose logov — glede gibanja ame- j in kapetana Humberta Cha-riških državljanov v Sovjet- J varrie. ski zvezi. Ce bi pozneje so-; _________ vjetska vlada prišla do za- i ključka, da je mednarodni i |fnfl mpa? lit CflOn položaj tak, da ji varnostne ! HUU 1111 0(6 III dUClJ zahteve dovoljujejo, da zmanj ša omejitve glede gibanja a-meriških državljanov v Sovjetski zvezi, bi bila ameriška vlada s svoje strani pripravljena znova proučiti v istem duhu svoje zahteve, kar se tiče ameriške varnosti.« WASHINGTON. 3. — Predsednik Eisenbovver se je danes iz Georgije vrnil v Wa-shington. Zvečer je predsedoval seji vlade, na kateri je poročal, o svoji poslanici «0 stanju v državi«, ki jo bo prebral prihodnji četrtek v kongresu. Obsedno stanje»Panami po atentatu na" po vsej Evropi PARIZ. 3. — Vso Evropo je včeraj zajel hud mraz. Po vsem francoskem ozemlju sneži, včeraj pa so v Parizu zabeležili najnižjo teemperaturo te zime. Ponekod v Franciji je toplomer padel na 20 stopinj pod ničlo. V Angliji mraz ni tako hud, vendar je v vzhodnih in jugozahodnih delih otoka obilno snežilo ali^deževalo. O hudem mrazu poročajo iz vse Avstrije. Na meji z Italijo je temperatura padla na 24 stopinj pod ničlo. V Innsbrucku so zabeležili 16 stopinj pod ničlo, na Dunaju pa 11. V zahodni Avstriji so bile hude motnje v prometu, ker je mraz poškodoval omrežje elektrjfici- oAMiK/r* 1 ' ranih železnic. Dunajska meteo- Dodal je zatem, da potuje v parlament je proglasil obsed- j rol°ška postaja predvideva, da Peking samo na podlagi sklepa no stanje za deset dni, »da ! se b0 v naslednjih 48 urah glavne skupščine OZN, ter pripomnil, da ima na podlagi ustanovne listine tajnik te organizacije pravico razgovarjati se s sleherno osebnostjo. ,'tOraiJ'*v**"'do danes Tvprt I heVm^dokatralo*"velike "ustvar- enotni pogledi so odraz sploš-jin normalizacije odnosov z pet vzpostavljena Prvotno je in se razgovarjala s Churchil h«m je omogočen normalen l Jalne sposobnosti, indija ima, I ne Želje po miru, potrebe, d. | ZSSR. I družba, lastnica prekopa ja-i lom in Edenom Ricardo Manuel Arias je bil imenovan za zunanjega mini-WASHINGTON, 3, — Ame- stra namesto Ramona Giuza- pa je postal skemu poslaniku v Washing-, minister za socialno varnost, tonu Zarubinu noto, v kateri! V. deželi vlada mir. Več ti- hi oblasti laže izvedle pre-• temPeratura še znižala, nato iskavo« o umoru predsednika1 pa hodo topli tokovi iz Sredo-Remona. Preiskavo so pove- zemlja povzročili otoplitev in rili dvema sodnikoma. | padavine. Podpredsednik Josč Ramon 1 v v?ei Švici je padel obilni Guizado, ki je prevzel oblast I sn?8 ln zameti marsikje ovi-v državi, je napravil majhno j ra)° promet. V Ženevi je padlo spremembo v sestavi vlade:} toliko snega, kot že mnogo let minister za socialno varnost ne. Pri Neuchatelu so zabeležili 14 stopinj pod ničlo. Tudi iz Italije poročajo o hudem mrazu in snegu, zlasti v Lombardiji, Piemontu in Do- lomitih. Pri Domodossoli so zabeležili 19 stopinj pod ničlo. »rOMUiHRI IIMBVI Na današnji dan so leta 1797 pod uredništvom Valentina Vodnika pričele izhajati »Lublanske Novize«, prvi slovenski časopis. ."""M......... Danes, TOREK 4. januarja Izabela, Dobromir Sor.ce vzide ob 7.46 in. zatone ob 16.33. Dolžina dneva 8.47. Luna vzide ob 12.39 in zatone ob 3.12. Jutri, SREDA 5. januarja Simeon, Grozdana Zdravi pogledi Milanski gospodarski tednik eMondo economico«, v Cigar upravnemu odboru je tudi F, Parri in ostali znani italijanski javni delavci prinaša v posebni prilogi številke od 16. oktobra obširen pregled tržaškega gospodarstva pod naslovom: «Gospodarstvo Trsta v okviru italijansko-jugoslovan-skih gospodarskih odnosoi>». Obsežni statistični material in podatki o gospodarstvu Trsta, ki so objavljeni v tej publikaciji, je vzet iz dokumentacije, ki jo je sestavil dr. Lino Sartori, direktor za gospodarstva in finance bivše ZVU, poslani od italijanske vlade v Trst. Ta material in komentarji, napravljeni na njegovi osnovi, je zaradi tega še toliko bolj zanimiv in avtoritativen. Tako v uvodnem članku kot v obširnem članku o stanju tržaškega gospodarstva, u-gotavljajo pisci osnovne simptome krize tržaškega gospodarstva. V Trstu ne doseže odnos med delovnim in ostalim prebivalstvom niti 40 odst. Med tremi zaposlenimi je eden t; javnih službah in odstotek brezposelnosti v primerjavi z delovno silo doseže kar 15-16 odst., medtem ko v Italiji na splošno le 6-7-odst. Tržaško gospodarstvo je brez dvoma bolno in to ve zelo dobro tako italijanska vlada, kot je vedela v preteklosti ZVU. Do sedaj so skušali reševati pereče stanje z znatno pomočjo, katero je dobival Trst od zunaj s pokritjem deficita cone s strani italijanske vlade in obsežno pomožjo ERP. Ta pomoč je bila tako "elika, da je na primer pris. . na vsakega delavca, zaposlenega v tržaških ladjedelnicah, pomoč za gradnjo ladij v višini 885.854 lir ir. poleg tega še državno posojilo v višini 894.710 lir. Dolgo seveda ni mogoče iti po tej poti. . . Rešitev vidi omenjeni list v pozitivnih rezultatih sedanjih političnih odločitev in zlasti v upanju na trajno izboljšanje gospodarskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo, kar bi ponovno omogočilo Trstu razvijati svojo funkcijo e obveznega tranzita)) med Vzhodom, Ameriko, Sredo-ozemljem in Srednjo Evropo». Te možnosti zelo natančno proučuje omenjena priloga v posebnem članku, kjer obravnava napredek ‘n težave jugoslovanskega gospodarstva, in kjer ugotavlja, da bo jugoslovansko gospodarstvo v prihodnjih letih nujno moralo okrepiti suoj izvoz pa tudi uvoz, ter zaključuje takole: »Lahko predvidimo, da bo jugoslovanskih trg v prihodnjih letih okrepil svoj pomen, saj so sedanje težave uvoza le začasne. Hitri industrijski razvoj dežele Je garancija za to predvidevanje. Po drugi strani pa se zdi, da bomo sedaj, ko so odstranjeni vzroki za politične spore med Jugoslavijo in Italijo, našli tudi s strani italijanskega tiska potrebno zanimanje in da predstavniki različnih produktivnih sektorjev že delujejo za okrepitev uvoza iz sosednje dežele. Velik del trajne rešitve bolezni tržaškega gospodarstva lahko pride prav s pomočjo krepitve prometa z Jugoslavijo, kamor se usmerjajo gospodarski napori obeh strani«. SLOVENCI! Postanite naročniki PRIMORSKEGA DNEVNIKA edinega slovenskega dnevnika na Tržaškem in v Italiji. Vprašanje odpustov v Felszegy včeraj pred uradom za delo Na uradu za delo so včeraj dopoldne razpravljali o desetih odpustih v ladjedelnici Felszegy. Predstavniki ravnateljstva pa niso hoteli popustiti in so vztrajali na zahtevi po odpustih. Zato so predstavniki sindikatov predlagali kompromisno rešitev, česar pa predstavniki ravnateljstva tudi niso sprejeli. Zato je urad za delo postavil ravnateljstvu Felszegy svoje predloge. Predstavniki ravnateljstva so nato dejali, da bodo te predloge proučili, za kar pa potrebujejo nekaj dni. Medtem pa bodo delavcem, ki so jih že suspendirali, plačevali svoj del dopolnilnih prejemkov, ki so v veljavi za suspendirane delavce. O Županstvo sporoča, da je seznam koristnikov mer in uteži za leti 1955-1956 za tržaško občino v 3. odseku 5. oddelka v občinski palači v sobi 247, kjer PRED IZVAJANJEM ZAKONA 0 POLNI ZAPOSLITVI V MILJAH BREZUSPEŠNE INTERVENCIJE DELAVCEV za delno spremembo zakona „Vigorelli“ Predstavniki oblasti so mnenja, da zakona ne ho mogoče spremeniti - Gre za ohranitev dosedanjih prejemkov delavcev SELAD Delegacija enotnega odbora delavcev SELAD in brezposelnih iz Milj je včeraj obiskala razne predstavnike oblasti, da bi z njimi razpravljala o vprašanjih, ki bodo nastala z izvajanjem zakona o «polni zaposlitvi« v Miljah, o čemer smo že večkrat pisali. Delegati so najprej šli na ravnateljstvo za javna dela, kjer pa je bil dr. Caffarelli odsoten. Zato so se obrnili na ravnateljstvo za delo, kjer jih je sprejel načelnik dr. Au- si ga prizadeti lahko ogledajo. Deleeati so "dr Augel- Prtzivi proti temu seznamu ae i 6elu- ueiegau so urx & [ lahko vlagajo v roku 30 drti. * liju predocili posledice pre proste raztegnitve zakona o »polni zaposlitvi«, saj bi se prejemki SELAD znižali na polovico. Dr. Augelli je predstavnikom delavcev izjavil, da gre tu za zakon in da si ne more predstavljati, kako bi lahko napravili v Miljah, češ zakon je pač takšen, kakršen je in ni mogoče nič storiti. Dejal je, da to ni njegovo osebno mnenje, marveč da je to mnenje predstavnikov višjih oblasti, katere je že opozoril na to vprašanje in ki so dejali, da se ni mogoče izogniti izvajanju zakona. NOVOLETNA OBDAROVANJA REVNIH OTROK V nedeljo je dedek Mraz obdaroval 270 revnih otrok in otrok vojnih invalidov V okviru praznika matere in otroka pa so včeraj razdelili 500 paketov predsednika republike in nad 600 paketov otrokom uslužbencev luškega poveljstva in pristaniških delavcev V nedeljo dopoldne sta bili v Trstu zadnji obdaritvi otrok pod novoletno jelko, prva je bila v dvorani v Ul. R. Manna kjer je dedek Mraz ob-i sotnosti funkcionarjev pred-iskal otroke vojnih invalidov, sodstva it. republike prof. čila in knjige. V okviru praznika «matere in otroka« so včeraj popoldne v Avditoriju razdelili v pri- Prišel je seveda tudi tov. Marsič s svojimi lutkami in Pavliho ter z njimi ustvaril veselo otroško razpoloženje. V kratkem nagovoru je predstavnica Zveze vojnih invalidov nagovorila 120 zbranih otrok. Spomnila jih je na borbo njihovih staršev, ki so se borili proti našim zatiralcem in izkoriščevalcem, proti fašistom in nacistom ter onih, ki so trpeli po zaporih in v taboriščih zato, da nam bo nekoč bolje, in da bodo imeli otroci lepše in svetlejše življenje. sledilo je obdarovanje otrok, ki so z veseljem sprejeli bogate pakete. Dedek Mraz je nato odšel k Sv. Jakobu, kjer je obdaril 250 otrok iz tega mestnega predela. Tudi tukaj je tov. Marsič poskrbel s svojimi lutkami za prijetno otroško zabavo, višek pa je bil seveda takrat, ko so otroci dobili pa-. kete, v katerih so bile slašči-| ce, igračke pa tudi kosi obla- Casarotija in dr. Muredduja 500 paketov, ki jih je za omenjeni praznik podaril pred- včeraj dopoldne je bila v kinu «Nazionale» svečanost, med katero so razdelili ob prazniku «matere in otroka« 609 daril otrokom uslužbencev luškega poveljstva in pristaniških delavcev. Obdaritve, ki so bile tudi v drugih mestih Italije, in ki je bila v DECEMBRSKA ŠTEVILKA »STATISTIČNEGA BILTENA« Rezultati 6. ankete ZVU o stanju delovne sile Tudi ta, zelo približna statistika, ugotavlja nad 5 500 takih brezposelnih, ki iščejo delo prvič šla je decembrska števil-»Statističnega biltena Tr-tega ozemlja«, katerega je edaj izdajal statistični u-ZVU, ki se je preimeno-v statistični in popisni d vladnega generalnega nisariata. Iz tega vzroka spremenili podnaslov, kjer omenjen urad, ki izdaja en in nosi ta izvod števil-1 pa čeprav je izšel de-ibra. Vendar pa je izpre-nba izključno formalnega čaja in objavlja statistic-> siten enake podatke, kot jih že prej. Podatki so večino-že znani, ker so bili še i d to uradno objavo priob-i v tisku, prilogi pa objavlja stati-ni bilten rezultate ankete itanju delovne sile v de-ibru 1953. To je šesta an- a. katero je izvedel stati; i ni urad ZVU in so tudi rat posplošili podatke po-ne na osnovi vzorčnega lisa stanja 3.848 družin. Tuta anketa je seveda moč- pomanjkljva in so neka-i tako dobljeni podatki le jhne praktične vrednosti, so statistično posplošeni v nasprotju z dejanskim njem. ako je le malo prepričlji-cenitev števila brezposel-napravljena na osnovi itovitve dejanskega stanja 18 družin živečih v vseh iških občinah. Ugotovili so n reč, da je 11.878 oseb zposelnih ih da 5.500 oseb 'ič išče zaposlitev. Skupno torej brezposelnih 17.375 ib. Ta številka seveda ne ;ovarja resnici, saj je urad delo v decembru 1953 re-triral 19.895 brezposelnih b. 'endar pa omogoča prav delitev na brezposelne (to take, ki 80 že bili zapo-ni in ki so delo izgubili) na one, k) prvič iščejo za-ilitev, V primerjavi z uradni podatki o številu brez-lelnih zanimive ugotovitve, adni podatki urada za delo namreč nanašajo skoro iz-učno na prvo kategorijo »zposelnih. saj oni, ki išče-prvič delo, pridejo na o-njeni urad za potrebno re-tracijo šele, ko so sami de-dobili. Poleg tega tudi ni igoče zanikati, da so vsi i, ki so na uradu za delo adno registrirani kot brez-selni tudi v resnici v tani položaju Selo približna številka 5.500 »b, katere so v decembru 53 iskale svojo prvo zapo-tev torej ni vključena v datke urada za delo med ebami, ki so bile tam re-strirane kot brezposelne, isnično število vseh brez- poselnih se je v Trstu torej gibalo znatno nad ugotovljenimi podatki tako urada za delo, kot statistične ankete ZVU in je doseglo okrog 25 tisoč oseb. Po anketi je bilo v decembru vseh zaposlenih oseb skupno 114.325 in od tega: 14.375 neodvisnih (svobodni poklici, trgovci in kmetje), 4.275 oseb v vrstah policije in 95.375 oseb v delovnem razmerju. Med osebami, ki so bile v delovnem razmerju prevladujejo delavci, katerih je bilo 48.425, slede jim uradniki 29.000, podrejeni (kurirji, pazniki itd.) 13.750, v družinski dejavnosti zaposleni 3.950, zaposleni pri verskih dejavnostih 100 in razno 75. Tudi ta statistična anketa torej odkriva znano tržaško razmerje med delavci in u-radniki, saj je neposredno registriranih uradnikov in obsežno število kategorije podrejenih, ki so nekako na prvi stopnici uradniške lestvice, le malo manj kot delavcev. Montecchi obnovljeno dvorano Pogled take predmete najdejo, jih tudi sami prinašajo na karabinjerska poveljstva. Da se preprečijo nesreče, ki lahko ima-io tudi hude in celo smrtne posledice, morajo najditelji eksplozivnih predmetov o tem samo nemudoma obvestiti karabinjerska poveljstva, nakar bodo ta poskrbela za njihovo uničenje. Svečana proslava izraelskega verskega praznika Spričo tega negativnega odgovora se je delegacija obrnila na vladni komisariat, kjer pa je ni sprejel dr. Palama-ra, ker je bil odsoten. Delegate je zato sprejel tajhik dr. Palamare podprefekt dr. San-tini. Ta jim je dejal, da ni za stvar pristojen in poudaril, da res ne ve, kako bi lahko zakon spremenili, razen če ne bi sprejeli drugega, za kar pa bi bilo treba mnogo časa, če bi na to sploh kdo pristal. Iz teh odgovorov je bilo to-rej delegatom jasno, da pač oblasti ne menijo spreminjati določb zakona o polni zaposlitvi ter da ga mislijo izvajati v Miljah kot v ostalih italijanskih občinah. Zato so odločno zahtevali, naj jih dr. PaJamara sprejme takoj potem, ko se vrne iz Rima. Dejali so, da namreč hočejo govoriti z osebo, ki ima popolno upravno odgovornost na tem področju. Pr Santini jim je odgovoril, da bo to zahtevo upošteval in dejal, da si pridržuje možnost, da jih o pravem času pokliče. Medtem pa je enotni odbor sklenil, da se bo obrnil na vse miljsko prebivalstvo s predlogom, naj podpiše resolucijo, ki bo zahtevala, da se «Vigorellijev zakon« v Miljah uveljavi, toda z dvema spremembama: 1. ohrani naj se ustanova SELAD za delavce, ki so v Miljah že zaposleni v njej; 2. za delavce, ki jih bodo zaposlili delovni centri, pa naj bodo veljali enaki pogoji kot za gojence rekvali-fikacijskih tečajev oziroma za delavce, zaposlene pri SELAD. Po dosedanjih odgovorih oblasti in izkušnjah pa ni pričakovati, da bi se upravičene zahteve miljskih brezposelnih delavcev uresničile. Obvezna prijava stanovaniskih najemnikov 6 ... in v dvorano v Ul. R. Ma novoletnih darilnih pa sednik republike Einaudi revnim otroKom tržaškega področja, Po kratkem nagovoru prof. Casarotija so pakete razdelili dečkom in deklicam v starosti od 8 do 12 let, katere so kot najbolj potrebne izbrali med tistimi, ki dobivajo stalno podporo od raznih dobrodelnih ustanov mesta. V petek dopoldne se bo v Avditoriju nadaljevalo razdeljevanje preostalih 500 paketov, medtem ko bo razdelitev paketov v ostalih občinah področja danes dopoldne in lscer: ob 10. uri v Miljah in Zgoniku, ob 11. uri pa v Dolini in Nabrežini. - nna 29 med razdeljevanjem k etov revnim otrokom našem mestu Izvedena na pobudo poveljstva pomorskega ravnateljstva ter luškega poveljstva, so se udeležili tudi predstavniki najvišjih tržaških oblasti. Ne dotikajte se sami eksplozivnih predmetov Po nalogu generalnega komisariata županstvo opozarja prebivalstvo, da ne sme v nobenem primeru premikati slučajno najdenih eksplozivnih predmetov. Ugotovljeno je bilo namreč, da prebivalci, ki Izraelska verska skupnost v Trstu je včeraj na slavnosten način proslavila ' enega največjih izraelskih cerkvenih praznikov, ki spominja na za- , , , ključek obleganja Jeruzalema V*7™fnV\etota"S in razrušitev Templja. Med ; ^tajnih ' fH}°,cah. iSstnflri sta-svečanostjo v tukajšnjem • nova-njskiih poslopij dolžni sami templju je vrhovni rabin iz- J ali po svojih administratorjih raelske verske skupnosti v ; *3I. jam 195s» dostavij občim Trstu svoj govor posvetil tu-1^'j^nikoČstanovanj: di spominu nacističnih žrtev, | Seznam mora vsebovati odgovore med katerimi so bili ravno na vse točke tiskovine, ki jo 2idie v naravnost ogromnem dobijo brezplačno na oddelku za Številu V Trstu ie bilo med I davke in takse v Ul. Rettori 2, številu. V Trstu je Dno meu | 2?2 Za primer neizpolnitve Zidi 597 naci;.ličnih žrtev ne te prjjave ali dostavitve sezna- vštevši tistih, ki so pozneje 1 m,a 3 pomanjkljivimi podatki, je sprejeli drugo vero. predvidena globa po zakonu. TRAGIČNI DOGODEK V D’ ANNUNZIOVEM DREVOREDU SMRTONOSNI PADEC ZENSKE z balkona v šestem nadstropju IZPRED KAZENSKEGA SODISCA Iz kleti ukradel žensko kolo Septembra lani je Guido Borsi, stanujoč na Jeričljevem trgu pri Sv. Soboti, hotel stopiti v klet in je potegnil iz žepa ključ, s katerim je hotel odpreti žabico, s katero je možakar zaprl klet. Borsi pa ključa ni rabil, kajti žabica je bila odprta, kar je seveda pričalo. da nekaj ni v redu. Možakarja je oblil mrzel pot, kajti iz notranjosti je. kakor je takoj ugotovil, izginilo lepo žensko kolo znamke «Legna-no». Borsiju ni preostalo drugega kot tatvino prijaviti policiji, ki je uvedla preiskavo, med katero je zasumila v 18-letnega Alfreda Luisinija, stanujočega v sosedni stavbi, katerega so videli pri Borsijevih. Luisini je tatvino priznal, čeprav je odločno zanikal, da bi s silo odprl žabico ter pojasnil, da je kolo prodal, nekemu neznancu s pomočjo svojega prijatelja Tullija Basellija iz Ul. Biasoletto, za 2.600 lir, s katerimi je nato dvignil svojo uro, ki jo je pred nedavnim zastavil v zastavljalnici. Naravno je, da je policija aretirala tudi Basellija, ki je priznal, da je kolo prodal za 3.700 lir starinarju Bieru Bennucchiju iz Ul. del Bosco, ter da je Luisiniju izročil 2.6Q0 lir, medtem ko si je ostalo pridržal. Mladenič, kakor tudi starinar, kateri ni kupčijo niti vpisal v posebno knjigo kot predvideva zakon, sta zanikala, da bi vedela, da je bilo kolo ukradeno, vendar tega nista mogla dokazati. Zaradi tega so ju skupno z Lui-sinijem prijavili sodišču in sicer Luisinija pod obtožbo tatvine, Basellija posesti ukradenega blaga in starnarja nakupa ukradenega blaga. Luisini je medtem že povrnil Borsiju škodo, kar mu je sodišče štelo v olajševalne o-kolnost in ga obsodilo le na 4 mesece zapora in na 3.000 lir globe. Bonnucchija pa, ki ni mogei dokazati svojo nedolžnost, so obsodili zaradi nakupa ukradenega blaga na 3 mesece zapora in na 7.500 lir globe ter še na 7.500 lir denarne kazni, ker ni kupčije registriral. Baselli pa se je srečno rešil, kajti njega je sodišče oprostilo s formulo, da dejanje ni kaznivo. Freds. - Fabrio, tož. - Visal-li, zapisn. - Petrocelli, obramba - odv. Sardos, Antonini in Falconer. ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V sredo 5. januarja 1955 ob 20.30 uri in v četrtek 6. januarja 1955 ob 16. uri na KONTOVELU Ferdinand Roger : <3 + Komedija v treh dejanjih Verdi. Danes zaprto. Sreda: ob 20.30 «Leteči Holandec« za red B v parterju in na balkonih in za red A na galerijah. Četrtek: ob 20.30 «Joriova hči« (Ildebrando Pizzettij. Namesto najavljene sopranistke Clare Pe-trello, poje v naslovni vlogi Mercedes Fortumti. Dirigira Nino Verchi, Teatro Nuovo. Danes zaprto. Jutri ob 21. uri »Kuhinja angelov« A. Hussona. Z motorjem je padel Okoli 10.30 se je predstavil v bolnišnici 21-letni Lucijan Zubin iz Mačkovelj, ki je pojasnil, da je predvčerajšnjim z-večer med vožnjo s svojim motorjem na cesti, ki pelje k Sv. Barbari, nerodno - pade) in se udaril ter ranil po lič nici in bradi. Mladeniča so po zdravniški pomoči odslovili s priporočilom 5 do 7-dnevnega počitka Ugotovili so, da je ženska hotela poarati perilo, ki se je sušilo na balkonu in da je pri tem izgubila ravnotežje Neljub incidenr | V openskem tramvaju je I prišlo v soboto 1. t. m, do j neljubega dogodka, ki ga je ! izzval nastop nekega policista, ki službuje na policijskem komisariatu na Opčinah. | V tramvajskem vozu se je j okoli 9. ure peljalo na Opei- j ne večje število potnikov, med njimi trije slovenski dijaki, dve starejši ženski in neki i možakar, po vsej verjetnosti -begunec, ki je na ves glas kričal, da vlada v Jugoslaviji! teror, da bi morala priti Ita- j lija zopet na stare meje, da \ bi morali Italijani na tem področju ravnati s Slovenci tako, da bi jim postavili revolver na prsa, da so v Jugoslaviji sami razcapanci itd. Glasno kričanje ki je veljalo dvema ženskama, a ki te »razlage« nista poslušali, se je uprlo -enemu izmed omenjenih dija- j kov, ki je na «izvajanja» vsi-, ljivega možakarja o lakoti in ! bedi v Jugoslaviji pripomnil, | da so socialne razmere ponekod v Italiji mnogo slabše, saj n. pr. v okolici Rima še ; sedaj pribivajo mnoge druži- j ne v zemeljskih jamah in j votlinah. Cim je mladenič to : izrekel, je k njemu pristopil neki civilist in mu osorno velel, naj molči. Na vprašanje dijaka, kdo je omenjeni, da lahko tako ukazuje, je civi-- ust dejal, da bo to videl na Opčinah, ko bo izstopil iz tramvaja in mu bo moral slediti. Na zadnji openski postaji se je civilist dijaku zopet približal in ga povabil na policijski komisariat. Sele takrat je pokazal svojo policijsko izkaznico. Za vsak slučaj je še poklical nekega v bližini stoječega uniformiranega policista, in tako so vsi trije odkorakali na policijo, pred tem pa je dijaku še odvzel oseb-no izkaznico. Dijak je moral ostati na po-licijskeni komisariatu skoraj dve uri, kajti policist, ki ga je ustavil, je nekam izginil. Ko se je vrnil, je poklical dva uniformirana policista, in sicer kot priči, ki' naj bi si zapomnili, kaj je dijak v tramvaju rekel. Obrnil se je k mladeniču in mu pod grožnjo klofute zapovedal, naj ponovi besede o socialnih razmerah v Italiji. Mladenič jih je seveda ponovil in potem so ga odpeljali na politični oddelek, kjer je neki višji po: licijski uradnik hotel slišati vso zgodbo še enkrat. Očivid-no je bilo temu policistu jasno. da ni vzroka za kokrsen-koli kazenski postopek, zato je zadevo zaključil z resnim opominom; «Ker je danes prvi dan novega leta, vas to- krat izpustimo. Toda zapomnite si, da ste bili legitimirani (podatke z dijakove o-sebne izkaznice so seveda prepisali) in če se bo še kdaj kaj takega pripetilo boste morali odgovarjati!« Zanima nas, kaj je policista v tramvaju privedlo do tega, da je dijaku prepovedal govoriti in zakaj ga je povabil na policijski komisariat? Ali je morda dejstvo in ugotovitev, da v okolici Rima še sedaj živi mnogo družin v votlinah, kaznivo dejanje? Ali je bil morda s lem kdo užaljen? Ali omenjeni policist morda meni, da je dovoljeno sramotiti Jugoslavijo, če pa kdo izreče pripombo na račun socialnih razmer v Italiji, da je to zločin? In končno: zakaj je višji policijski uradnik, po vsej verjetnosti kakšen inšpektor ali komisar, zagrozil, da je bil dijak že legitimiran in da bo ob prihodnjem takem dejanju zanj odgovarjal? Take metode policijskih organov so nedopustne, saj je njihov zastraševalni cilj očiten. Ni treba posebej pripominjati, da ustvarjajo med našim prebivalstvom povsem nasprotno mnenje od onega, kakršno bi bilo zaželeno, kar seveda škoduje težnji po mir-, nem sožitju med tukaj živečima narodoma. Okoli 18. ure so morali agenti s komisariata v Ul. Caprin po telefonskem pozivu oditi v stavbo št. 77 v Drevoredu DAnnunzio, kjer so našli na notranjem dvorišču stavbe že mrtvo 73-letno Beatrice Fragiacomo vd. Mu-iesan. Za agenti sta prišla na mesto policijski zdravnik dr. Niccolini, ki je izstavil potrdilo o nastopu smrti zaradi padca, medtem ko je namestnik glavnega tožilca izdal dovoljenje za prenos trupla v mrtvašnico splošne bolnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Policija je takoj uvedla preiskavo z namenom, da ugotovi, kako in zakaj je ženska padla s šestega nadstropja, kjer je stanovala. Ugotovili so namreč, da je Rragiaco-mova hotela pobrati perilo, ki se je sušilo na vrvi izven balkona. Ker tega verjetno ni dosegla, je prinesla na balkon, ki ga obdaja 80 cm visok zid, stol in stopila nanj ter se nagnila čez zid. Do tu je bilo vse jasno. Policija pa ni mogla ugotoviti, če je ženski postalo slabo morda zaradi vrtoglavice ali pa če je izgubila ravnotežje. Dejstvo je, da se je zvrnila čez zid in strmoglavila v globino. Zlom pri padcu Zgodaj zjutraj so sprejeli na ortopedskem oddelku, kjer so ji ugotovili verjetni zlom kolčnega sklepa desne noge in vinjenost, 48-letno Santino Petronio por. Berani iz Ul. Capitelli 9, ki je izjavila, da se je poškodovala pri padcu med hojo po stopnicah stavbe, v kateri stanuje njena znanko. Ce ne bo komplikacij, bo ženska okrevala v 20 ali v najslabšem primeru v 40 dneh. Dve nezgodi na delu Med delom v ladjedelnic Sv. Marka je 48-letni Rudolf Stor s Scale sante po ne sreči postavil roko med kolesje nekega stroja, ki mu je zlomilo prve člene mezinca leve roke, Z delodajalčevim avtom se je Stor takoj po nezgodi zatekel v bolnišnico, kjer so ga morali sprejeti na ortopedskem oddelku, kjer menijo, da bo okreval v 22 ali najkasneje v 25 dneh. Veliko slabše se je pripetilo isto tako med delom, in sicer v Tovarni strojev, 57 letnemu Nicoll De Feu iz Ul. P. P. Vergerio, katerega so moraii zaradi zloma gležnja in drugih poškodb pridržati s prognozo okrevanja . v 60 dneh na ortopedskem oddelku. De Feov delovni tovariš Giaeomo Rota iz Ul. Rigutti, ki ga je spremil v bolnišnico, je pojasnil, da je ranjencu priletel nekaj stotov težak kos železa, ki ga je dosedno podrl na tla. Žrtvi vozačev Zaradi udarcev na rokah in nogah ter živčnega pretresa so morali včeraj pridržati na opazovalnem oddelku bolnišnice, kamor se je zatekel z rešilnim avtom, 46-letnega pomorskega kurjača Vita Mac-carellija iz Ul. dellTndustria 2, ki je pojasnil, da ga je v trenutku ko je hotel prekoračiti Ul. Oriani podrl na tla 42-letni Quirino Giacomini iz Ul. E. Toti, ki je tedaj vozil z motorjem proti Trgu Stare mitnice. Maccarelli bo po mnenju zdravnikov okreval v 6 dneh. Tudi 75-letno Marijo Urba-nac vd. Foretti iz Drevoreda XX. septembra je včeraj popoldne podrl na tla vespist, ki je nato zbežal. 2ensko, k: se je pritoževala nad bolečinami na ramenih in desni roki, so morali odpeljati v bolnišnico, kjer so jo tudi pridržali s prognozo okrevanja v 5 dneh na I. zdravniškem oddelku. Policija je uvedla preiskavo, da identificira nesramnega motociklista. Nepojasnjena poškodba Zaradi zloma ključnice in drugih poškodb so morali sprejeti na ortopedskem oddelku 53-letnega cestnega pometača Leona Peza od Sv. M.M. Sp. Možakar se ne spominja, kaj se mu je pripetilo. Agent upravne policije, ki je bil dežurni pri sema-foru na Senenem trgu, je pojasnil, da je Peza pobral s tal v začetku predora neki avtomobilist, ki ga je nato odpeljal. Agent ni videl ničesar drugega. Medtem ko oo moral Pez ostati kakih 20 dni v zdravniški oskrbi je prometna policija uvedla preiskavo, da ugotovi, kako se je Pez poškodoval. mlilo in rt im/n Pii mol.) lu dneouik! Novi znamki Od 31. decembra p. 1. sta v prodaji pri vseh poštnih uradih znamki za 25 in 60 lir, posvečeni »marijanskemu letu«. Za frankiranje bosta znamki veljavni do 31. dec. 1955, zamenjati pa ju bo mogoče do 30. junija 1956. Prekop grobov V prihodnjih dneh bodo na pokopališču pri Sv. Anj za-cell prekopavati grobove XV. polja od vrste 17 do vključno 22, kjer počivajo ostanki umrlih in pokopanih med 25. nov. 1944 in. 15. jan 1945- Kdor hoče poskrbeti za 'ohranitev In prenos posmrtnih ostankov svojcev, mora vložiti zadevno prošnjo na občinski oddel-ek za pokopališča v lil de' Teatro 5, soba 43 do 26. II.' 1955. Darovi in prispevki Namesto novoletnega voščila svojim odjemalcem, daruje Franc Trampuš 1000 lir za Dijaško Matico. Namesto cvetja na grob pok Nine Marič darujeta Milica in Karla 1000 lir za Dijaško Matico. Dominik Sedmak iz Križa št. 249 pri Trstu daruje 500 lir za Dijaško Matico. Od vceral do danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 1„ 2. in 3. januarja 1955 se je v Trstu rodiilo 11 otrok, porok je bilo 5, umrlo pa je 29 POROČILI SO SE: trgovec Be. mamino Malatia in gospodinja Giulia Janny, ladijski kuh-ar Fa-bio Petronio in gospodinja Gior-gina Tamburlini reklam, agent Hene Coppa.nl m llkalka Ana Segovich, mizar Libero Sutčič tn delavka Ciaudia Nimelll, uradnik Lodovico Faragona in gospodinja Evelina Sverzut. UMRLI so: 64-letm Antonio Di Liberti, 76-letna Ermlniia Loh. niiger por. Sau.li, 32-letn-i Dušan Kocbek, 70-le.tHi Fra-ncesco Des-se»beux, 75-letna Ida Gaio vd1. Cigoj 67-letna Marija Lavrenčič vd Berta,n, 78-letni Anton Mu-žina, 73-1 etni Salvatore Pignolo, 70-letna Karla Lavrenčič por. Vecchiet, 44-ietna Karla Klemems por. Gavagmin, 28-letna Nives Al-beri poi. Calo, 44-letna Marija SalaUČ, 79-letni Ermesio Tenente, 41-letn-i Antonio Mestroni, 72-let-na Lucia Nider vd. Slajko 82-letna Ilda Marchini vd. Vatli 87-letni Giuseppe Gerbl, 79-letn Ruggero Prezzi, 82-letna Emma Do-n-ner vd. Isman 76-letni Angelo Scarabel-li, 80-letna Maria Mara&si vd Marassi, 84-letna Iva na Spinček vd. Mari, 58-leiu Vlad-imir z.gur, 79-letna Fausta Manzin por Pastrovicchlo, 53-letni Pielro Fornarl, 67-le-tni Ar-turo Fibich, 64-letna Anastasia Mirsitschka por. VVurzinger, 88-letna Eltsabetta Borri vd. Pel Ms, 80-letmi Flavlo Landi. VREME VCEHAJ Najvišja temperatura 6,6, naj nižja 0,8, ob 17. uri 5,6. zračni tlak 1020,9 stanoviten, veter ' km zahodnik, vlaga 60 odstot nebo oblačno, morje lahno razgibano, temperatura morja 8,8 NOČNA SLUŽBA LEKARN Benusji, Ul. Cava-na 11: Rdeči kri/, 1)1. Se’ te fontan e 39; Pic Pola, Korzo Italija 14: Ravasln Trg I.iberta 6; Alla Salute, Ul Giulia l; Vernari, Trg Valnvau-ra 10. GLEDALIŠČA ) GLASBENA MATICA v TRSTU V soboto 8. januarja 1955 v AVDITORIJU v TRSTU «Večer jugoslovanskih narodnih pesmi» Sodelujejo: Pevski kvintet gLisinski» (Radio Zagreb) - Gorenjski kvartet (Ljubljana) ter solisti DANA FI-LIPLIC, ANDJELKA NEŽIC, FRANE KOREN ter BOŽIDAR IVANIŠEVIČ Na sporedu so slovenske, slavonske, dalmatinske, bosanske, makedonske in medjimurske pesmi. Vabila bodo na razpolago v četrtek od 11. do 13., v petek od 11. do 13. in od 16. do 19. ter v soboto od 11. do 13. in od 16. do 21. ure v Ul. Roma št. 15/11 (SHPZ). Vabila bodo na razpolago tudi v drogeriji Šejmer v Barkovljah, v trafiki Prosen pri Sv. Ivanu ter na Opčinah v pekarni Cok. PROSVETNO DRUŠTVO »IVAN CANKAR« vabi svoje člane in prijatelje na DRUŽABNI VEČER, ki bo v nedeljo 9. t. m. z začetkom ob 19.30 uri v društvenih prostorih v Ul. Montecchi št. 6/IV. OTROCI, ZENE, DEKLETA! V prodaji so »CICIBAN« in »PIONIR« štev. 4 ter »NASA ZENA« št. 12. Kupite slovenski namizni betežni koledar, ki ga je izdala Dijaška Matica. S tem boste podprli šolanje naših revnih dijakov. PROSVETNO DRUŠTVO »ANDREJ COK« na OPČINAH vabi vse člane in prijatelje na DRUŽABNI VEČER, ki bo 5. t. m. ob 20. uri v društvenih prostorih. CITATELJI in NAROČNIKI! Kdor poravna celoletno naročnino za 1. 1955 v znesku 3.200,— LIR pred 31. t. m., prejme v dar lepo slovensko knjigo. Ne zamudite ugodne prilike. Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA Kino ob morju. 16.00: «Stinl dekleta v napad«, T. Martin. Moderno. 16.00: «Ivan». Savona. 15.30: «P0ny-Express», R. Fleming. Viale. 16.00: «Rd-eča ljubezen«* ; M. Serato. Vittbrio Veneto. 16.00: iiDogaj* se na komisariatu« Azzurro. 16.00: «Crni prestol«, Bi Belved-ere. 16.00: «Potovanje belca«, J. Kell. Marconi. 16.00: »Saharska skrivi nost«, R. Cameron. Massimo. 16.00: «Yan-kee - pašah R Fleming. Novo cine. 16.00: »Morski ropa« in princesa«, B. Hope. Odeon. 16.00: «Stalag 17», Wi Holden. Radio. 16.00: «Francis proti kol mori«, D. O’ Connor. Secolo. 16.30: «Verjemi mii», Rt tVaiker. Venezia. 16.00: «Maščevalčev8 krinka«, J -Derek. Skedenj. 18.00: «Prostodušna na« ivka. Kino n» Opčinah. 18.00: «OtoK pritlikavcev«, A. Sa-vage, D* Bruce. R A D i O TOREK, 4. januarja » it e* T' » i. 11.30 Zabavni orkestri; 12.1(1 Za vsakogar nekaj; 13.00 Glasb* po željah; 14.00 Poje Carlo Ta-gliatoue- 14.15 Kulturni obzorniki 14.25 Južnoameriška glasba; 17.30 Plesna glasba; 18.00 Samt-Sa-eoS« Koncert št. 3 za violino in, orkester; 18.40 Operni dueti; 19.00 Sola in vzgoja: dr. S. Vuga; Pomen športa in telovadbe za odraščajočo mladino; 19.15 NesmrD ne melodije; 20.00 Šport; 20.05 Lepe melodije in lepi glasovi) 20.25 Priljubljene lahke melodije« 21.00 Radijski oder; 22.30 Stavki slavnih koncertov; 23.00 Plesn* glasba. T R S T I. 11.45 Simfonična glasba; 12.15 Orkester F. Ferrarija; 17.50 Glasba za violino in orkester; 181* Ljudske pesmi; 21.05 Simfonični koncert pod vodstvom L. Tol-fola. KOPER 254.6 m ali 1178 kc Slovenska poročila: 6.30, 7.45, 13.30, 14.30, 19.30 in 23.30. Hrvaška poročila: vsak dan oD 20.00. Italijanska poročila: 6.15, 12.30i 17.00, 19.00 in 23.00. Slovenski pregled tiska: vsa« dan (razen nedelje in ponedeljka) ob 6.50. Italijanski pregled tiska: vsaK dan (razen nedelje in ponedeljka) ob 6.15. 6.40 Jutranja glasba; 7.00 Koledar - vremenska napoved; 7.05 Jutranja glasb?.; 7.30 Nasveti za gospodinje; 11.00 Šolska ura; U-30 Mladinski koncertni oder: Narava v glasbi; 12.00 Parada orkestrov; 14.00 Od melodije do mf lodije; 14.40 Domači zvoki: Fantje na vasi pojo; 15.00 Kulturno življenje na Primorskem; 15J9 Jugoslovanski solisti in ansambli pred našim mikrofonom; 15.JU Glasbene uganke (baletni motivi)- 16.00 tečaj angleškega JO; rikši; 16.15 Za vsakogar nekaj. 17.03 Lahka glasba; 18.00 Glasbeni kalejdoskop; 18.50 s'Pbrt,i 16.15 Kontrasti v ritmu; 20,15 Igra orkester Andre Kosierane-. 20.30 R. VVagne-r: «Parsifal», mi* stična glasbena drama v 3 dej.. 23.10 Glasba za lahko noč. fH 1,41 % K 1* • •» A 234.6 m ali 1178 kc Poročila ob 5.00, 6.00, 7.00, 12.30, 15.00. 17.00. 19.00 iti 22.00. 11.05 Glasbena medliera; 11-30 Uroš Krek: Simfonietta; 12.10 20 miinut z Veselimi godci; 13.10 Opoldanski koncert; 14.00 Za mlade pevce in godce; 14.20 Melo- dije za razvedrijo; 15.15 Lahk* glasba; 15.45 Slovenske narodne; 16.10 Utrinki iz literature - K. P. Gjellrup: Brezdomec Kama- nita; 16.30 Želeli ste - poslušajte!; 17.10 Popoldanski simfonični koncert; 18.00 Kulturni Pre" gled; 18.10 Zborovske skladb* Danila Bučarja poje Ljubljanski komorni zbor; 18.30 Sportm tednik; 20.10 Filmske melodije; 21.3“ Plesna in zabavna glasba. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT - Tr** Mali oglasi IZGUBLJENO. Na silvestrovanju V Ul. Roma 15 je bila pomotoma vtaknjena v žep druge osebe denarnica z denarjem in dvema ključema. Pošteni najditelj je vljudno naprošen, da vrne denarnico na sedežu SHPZ v Ul* Roma 15. Potovalni in turistični urad »ADRIA-EXPRES« Ul. Cicerone št. 4 priti. Telefon 29243 prireja večdnevna ali tedenska zimovanja v gorskih krajih na primer na Pokljuki, v Kranjski gori, na Bledu, v Bohinju, Planici itd. po najugodnejših cenah. Razen tega preskrbi v najkrajšem času individualne turistične vizume in tranzitne vizume ter prireja kolektivne izlete za tu in inozemstvo. Rossetti. 15.30: »Od tu dio večnosti«, B. Lancaster Excelslor. 15.15: ((Kavalirji okro; le mize«, R Taylor A. Gan ner. Fenice. 15.30: «Odisej», K. Don glas, s. Mangano Nazlonale. 15.JO: «Poljubi me, Katica«, K. Grayson, H. Keel Fllodrammatlco. 16.00: »Otroci stoletja«, D. Martin, J. Levvt Supercioema. 16.00; »Kruh, ljubezen In ljubosumnost«, Lollobrlgida V. De Sica. Arcobaleno. i6l>0: «GLdiatorji» V. Mature, S Hayward. Astra Rojan 16.00: «Vohun rde čih jopičev«. G. Montgomery, H. Carter. Capitol, 16.00: «Mamho», S. Mangano, v Gassman. Cristallo 15.30: »Od tu do večnosti«, ' B Lancaster. Grattacielo. 15.30: »Neapeljsko zlato«, s. Mangano, De Sica. AUtbarda. 15.30: »Steza slonov«, E. Taylor. Ariston. 16.00: »Talisman Kitajske«, J. Fleming. Armoma. 15.15: «Hočemo shujšati«, B. Hppe. Aurora. 16,00: ((Ljudje noči«, G. Pečk Garibaldi. 16.00: ((Dolina Mav- rov«, J. Hawkin3. Ideale. 16.00: «San Francisco«, C. Gable. Impero 14.30: «Romeo ln Julija« S. Snentall. italia. 16.00: «Mala svetnica«, v. Lisi. S, Marco, 16.00: »Pavliha«, j. Creer. PREŠ ADEX IZLETI Izleti, ki bi morali biti 31. decembra 1954 I. ln 2. januarja 1955 za Pulo in Rovinj, so preneseni na 8. in 9. januarja 1955. Izleti za Tomaj, Dutov. ije, Komen in Kostanjevico, ki so bili napovedani za 31. decembra 1954 m 1. januar 1955, so preloženi na 6. januar 1955. Vsi ostali izleti bodo po novem letu. Vsa pojasnila pri «ADR1A-EXPRES» Ul. Cicerone St. 4, priti. Telefon 29243 SOŽALJE bridki izgubi Ob bridki izgubi svojega zvestega člana Jakoba Stanka izreka III. okraj OF ženi Ani, sinu Albinu, hčerki Zori in ostalim sorodnikom svoje globoko sožalje, IZ REDNO PLODNA PRODUKCIJA HRVATSKIH KNJIŽEVNIKOV Ctoog 7 CIzvirnih u n jetrih h'ti'ctthltili zrilozl' Miroslav Krleža piše novo dramo - Oboževalec Srečka Kosovela, skopi Dragu-tin Tadijanovič, je spesnil po dolgih desetletjih kar šestdeset novih lirskih pesmi Piše Valdo Magnani gamo popularnost, ki jo uliva Gronchi, ki je najboli izrazit tolmač teženj demokrščan-ske levice, in pa nenadne izbruhe, kakor je primer poslanca Mellonija. Važnost tega pojava« je to-likSna, da mora Fanfanijevo vodstvo stranke igrati dvoumno vlogo -in sicer zanikati povezavo z desnico, pa četudi je ta na nekaterih področjih že izvršeno dejstvo, in v okviru možnosti stati celo izven Scelbove vladne politike. Opaženo je bilo na primer, da Fanfani v svojem govoru, ki ga je pred kratkim imel v Neaplju, ni niti omenil tako imenovanih protikomunističnih ukrepov, ki jih je sprejel ministrski svet. Italijansko politično vprašanje je delno v možnosti demokrščanske levice, da se organizira. V nekem svojem članku, ki je pred kratkim izšel v časopisu «Mon-do Operaio« in ki naj bi bil nekak letni pregled, je Nenni pripomnil: «Dinamičnosti so- cialistične spremembe ali celo samo dinamičnosti preusmeritve v levo je manjkal potrebni sporazum socialdemokratov in organizirane demokrščanske levice... Napolniti praznino, ki obstaja ob naši desnici, ostaja še vedno eno najvažnejših sedanjih vprašanj. Tisti socialdemokrati, ki še niso izgubili čuta za razumevanje realnosti, ne morejo hliniti, da ne poznajo te zahteve, niti ne morejo odkloniti svojega sodelovanja pri njenem reševanju. Toda to vprašanje se tiče predvsem demokristjanov in katoliškega gibanja v njegovem najširšem obsegu«. To je prav gotovo točno. Toda ali je dovolj, ugotoviti vprašanje, ali to dela Nenni, omejiti se na zadnje navodilo: ((Naloga nas socialistov na pragu novega leta je zaostriti borbo za socialne reforme, nadaljevati borbo delavskega razreda, borbo za mir, borbo za dvig Juga in otokov«? Ljudska leva opozicija v katoliškem gibanju vsiljuje vprašanje organizacijskih in političnih možnosti te opozicije, toda postavlja tudi vprašanje zunanjih pogojev, ki so bolj ugodni za njen razvoj in za njeno učinkovitost. Važno in potrebno je sodelovanje socialistov v ljudski borbi, toda če morajo socialisti biti ((alternativa sedanjih razmer, vzgib, tisto središče, kamor težijo vse napredne in demokratične sile«, ali z eno besedo vodstvo nove razporeditve sil, imajo tudi nalogo in odgovornost, da nudijo osnovno politično platformo, ki bi bila zmožna omogočiti razvoj (in do katere ne bo prišlo brez notranjih borb) stališča Krščanske demokracije ali njenega večjega dela do položajev, ki se danes od časa do časa in brez odločilnega učinka izražajo v katoliški levici. Vprašanje prehaja torej iz katoliške leve opozicije k avtonomiji socialistov v okviru delavskega gibanja, k njihovi zmožnosti, da dajo izraza značilnosti razvoja naše dežele, se osvobodijo podrejenosti KPI in prevzamejo- iniciativo, ki naj povsem spremeni sedanje razmerje. Leto 1954 se zaključuje s tem, da italijanska socialistična stranka ostaja negotova pred nalogo, da bi izvedla socialistično spremembo. In ta negotovost opravičuje organizacijski obstoj nas kot neodvisnih socialistov. DemokTŠčanska poslanca Melloni in Bartesaghi sta izrecno predlagala, naj bi italijanski parlament odložil izvedbo pogodbe o zapadnoevrop-ski zvezi za tri mesece po njeni ratifikaciji v ostalih parlamentih. Dredlog ima namen omogočiti pred oborožitvijo Zahodne Nemčije ponovne razgovore s Sovjetsko zvezo za sporazumno rešitev nemškega vprašanja v okviru splošne pomiritve in za sporazum o splošnj postopni razorožitvi. Stališče, ki sta ga zavzela, jima je naprtilo disciplinske sankcije in grožnje vodstva parlamentarne krščanske demokracije, da bosta izključena iz stranke. (Medtem sta bila že izključena, op. ur.) Vrhovno vodstvo Krščanske demokracije ob vsaki priložnosti proglaša enotnost stranke glede vseh osnovnih političnih vprašanj. Toda dovolj je navesti le nekai novejših dogodkov, ki so se odigrali v katoliških krogih, da se ugotovi obstoj neke stalne opozicije levega krila vladajoči politiki. Vse vodstvo mladinske Katoliške akcije je bilo razpuščeno zaradi svojega ostro sovražnega stališča proti o-brambi kapitalističnih ustanov. Državni mladinski svet Krščanske demokracije je bil tudi razpuščen zaradi vztrajnih naporov mnogih mladinskih voditeljev demokracije, da bi začeli konstruktivne razgovore z levico. Na kongresu v Neaplju, kot se še spominjamo, je bil pritisk demokrščanske baze za bolj ljudsko politiko, za politiko drznih in globljih preosnov zadržan samo tako, da se je na račun nezadovoljstva žrtvoval večji del starih degasperijanskih o-sebnosti. Primer poslanca Mellonija se torej pridružuje stalni vrsti dokazov nezadovoljstva. Bistveni vzrok te stalne, pa četudi še vedno prikrite leve katoliške opozicije korenini v ljudskem poreklu katoliškega gibanja. Tradicije katoliške cerkve, njen sam ustroj, dajejo katoliškim organizacijam nekak očetovski značaj. Od množic se po teh načelih zahteva bistveno suženjski odnos, pa četudi je ta zahteva polna dobrih namenov. Ko pa se organizacija razširi, ko se organizaciji pridružijo delavci, se to sredstvo skuša upreti v rokah istih, ki ga je ustvaril. Moderna doba zahteva aktivno in vedno širše sodelovanje množic pri gospodarskem, političnem in državnem življenju. Zaradi stalnega in močnega pritiska organiziranega delavskega gibanja spravljajo katoliške množice v stalno krizo ta cerkveni paternalizem, ki je jezuitska preobleka konservativcev in reakcionarjev, da bi na njegovo mesto postavil delavsko vodstvo v gospodarski in politični borbi proti podedovanim interesom vladajočih klik. V nižjih slojih katoliškega gibanja to nasprotstvo stalno tli in se iz dneva v dan raz-vij'. To nasprotje nima hrupnih odmevov v javnem življenju, kajti pojavlja se v šibko organiziranih oblikah v organizacijah ACLI, v CISL, v katoliških krožkih, v demo-kristjanskih skupinah, v osnovnih organizacijah skupin volivcev, ki razpravljajo v svojih delavnicah, v vaških trgih, v družinskih krogih. Samo če si predočimo to vrenje ljudske opozicije v okviru katoliškega gibanja, si lahko razla- Napisal Edvard Kardelj rečju, ki se govori na otoku Visu, od koder je doma, piše sedaj dramsko delo, ki ga bo kmalu dokončal. Vprašali boste prav gotovo, kaj pa piše Miroslav Krleža, ki velja za največjega živečega jugoslovanskega pisatelja in ki ga poznamo v Trstu po njegovih dramah «Glembaje-vi» in «V agoniji«. Znano je namreč, da po vojni Krleža ni 'napisal še nobenega večjega dramskega teksta tn tudi noben njegov nov roman ali novela nam ni znan iz te dobe. No, sedaj poročajo, da je bilo na nekem uradnem sestanku književnikov rečeno, da piše Krleža novo dramo, ki jo seveda z velikim zanimanjem pričakujejo. Krleža je podpredsednik Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti in predsednik Leksikografskega zavoda, in ima še mnogo drugih funkcij, pa je zaradi tega zelo obložen z delom, tako da nima časa, da bi svoje najnovejše delo dokončal. Toda vzporedno z romanopisci in dramatiki se oglašajo z novimi deli tudi znani in neznani pesniki. Tin Ujevič, veteran hrvat-ske poezije, ki v zadnjem času mnogo prevaja, je pripravil zbirko svojih najnovejših pesmi, ki bodo v kratkem izšle. Dragutin Tadijanovič, pesnik, ki je že pred vojno postal slaven Po zelo drobni zbirki odličnih liričnih pesmi, je že zaradi tega prava kurio-ziteta v jugoslovanski književnosti sploh. Vsdka njegova pesem, ki jo v presledkih po več let objavi, vzbudi izredno veliko zanimanje. Zato je sedaj kar mala senzacija, da bo letos izdal novo zbirko svojih pesmi, ki jih bo — zanj kar rekordno število — nič manj kot 60! Baje jih je napisal lani, ko je bil na počitnicah v Dalmaciji. Tadijanovič je po poklicu direktor Instituta za književnost Jugoslovanske akademije in je pred kratkim priredil eno od najbolj dokumentiranih razstav o življenju in delu velikega hrvat. esejista in pesnika Avgusta Matoša. Tadijanovič je tudi velik oboževar lec našega Srečka Kosovela, kar je nad vse zanimivo, če upoštevamo, da je on pesnik daljnih otožnih slavonskih bogatih ravnin, naš Srečko pa pesnik,, skopega in trpkega Krasa. Zagrebške založbe pripravljajo nadalje nove zbirke pesmi Miroslava Krleže, Gustava Krkleca, Danka Adjelinoviča, Stipčeviča, Grigora Viteza, Jure Kaštelana, Ota Solca, Do-briše Cesariča, Tomičiča, Pavloviča, Madjara, Pupačiča in drugih, katerih imena še niso postala dovolj znana in slavna in ki si šele utirajo pot v sodobno hrvaško literaturo. Med eseji in kritikami ter deli ostalih literarnih zvrsti, naj omenimo zelo obširno študijo Sime Vučetiča o Miroslavu Krleži, ki bo štela okrog 400 strani. Blaževa« je spisal pisatelj Ra-sim Filipovič. Joža Horvat je pisatelj, ki je pred tremi leti doživel hud napad zaradi scenarija nekega filma na temo o borbi proti birokraciji, je tudi napisal novo dramo in jo izročil gledališki upravi. Originalni in morda najbolj cenjeni dalmadinski pisatelj Ranko Marinkovič, ki je mnoge svoje povesti umisal v na- MIRKO BOŽIC Ni( manj kot okrog sedemdeset novih izvirnih hrvatskih literarnih del — romanov, zbirk novel, pesniških zbirk, dram, esejev — leži v uredništvih zagrebških založništev. To je vsekakor impozantno število, ki kaže, da so bili hr-vatski književniki v zadnjih letih med, najbolj plodnimi NOVAK SIMIČ Nekaj številk o Burmi suha'' /vV-ohima J.umdin™'?« «r Myilkyna fraka ;fii fo-^Laksam \ [?* [Candpur tllasntoii 0 rWh\ite V Manda!ayS/ Kalkuta vtKlanghung >\a*FRAN. 'INDOKINA 'Thazt Jyamrthin Toungoolo j *Luang ,Prabang dengmai 1/ 'tfRipun C R fy\Rahang angun; Čangkajškovim vojakom LONDON,3. — Pekinški radio je danes izdal poziv Cang-kajškovim vojakom, naj dezertirajo. Vsakogar, ki bo zapustil Cangkajška, bodo na Kitajskem z veseljem sprejeli in bodo z njim dobro ravnali ter mu odpustili vse pretekle zločine. Tisti, ki bodo pribežali na kitajsko celino z ladjami ali letali, pa bodo dobili nagrado sorazmerno z vrednostjo sredstva, s katerim bodo pribežali. Nagrade so določene tudi za izročitev orožja. Kdor pa bo napravil «druge usluge«, bo tudi primerno nagrajen. PARIZ, 3. — Ameriška državljanka Maley, ki je v imenu ameriškega združenja proizvajalcev mleka prinesla v dar Mendes-Franceu vzorce mleka iz 48 ameriških držav v znak priznanja za njegovo borbo za večjo proizvodnjo mleka in proti alkoholizmu, je danes darilo simbolično izročila podtajniku v zunanjem ministrstvu De Moustieru. Popoldne pa jo je sprejel tudi Mendes-France. Bangkok Zvezna republika Burma NOVE KNJIGE Predsednik jugoslovanske re- parlament, ki se deli v dva publike Tito je po zaključe- doma: v poslansko zbornico, nem obisku v Indiji že na po- ki šteje 250 poslancev, voljenih ti v Burmo, kamor bo prispel na štiri leta in dom narod-pojutrišnjem. Oglejmo si ne- nosti, ki šteje 125 članov, ki koliko to deželo, kamor odha- deloma predstavljajo unijo, ja predsednik jugoslovanske deloma pa posamezne narode, republike. Predsednika unije volita Burma je bila vse do apri- oba doma skupaj za dobo pela leta 1937 sestavni del Indi- tih let. Pri zadnjih predsed-je. Nato je postala «samostoj- niških volitvah leta 1952 je bil na« britanska država ter se izvoljen za predsednika repu-šele pred dobrimi šestimi leti blike dr. Ba U. osvobodila. Dne 4. januarja Burma je velika za dobri leta 194« postala zares samo- dve Italiji in meri 677.924 kv. stojna država: Burmanska kilometrov, prebivalcev pa je zvezna unija. V to zvezno uni- imela po štetju iz leta 1941 jo spadajo; Burma, Karen, nekaj manj kot 17 milijonov, San in Kacin. V zvezno uni- p0 sedanjih cenitvah pa šte-jo prištevajo tudi ozemlje Cin. je nekaj več kot 19 milijonov. Burmanska zvezna unija ima Največ je Burmancev — okrog JOSIP STRITAR Pri Državni založbi je izšel četrti zvezek zbranega dela Josipa Stritarja in to v zbirki zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev. Ze večkrat smo govorili o pomenu te zbirke. Zato bi danes ponovno ugotovili samo to, da knjižne zbirke, ki naj bi v okoli sto knjigah prinesla vse, kar so slovenski pesniki in pisatelji ustvarili od Linharta, mimo Prešerna in Levstika pa do Cankarja in sodobnikov, Še nismo imeli. Nismo imeli izdaje zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev, ki bi prinesla vse delo naših mojstrov peresa, od pesniških del, do del v prozi, tudi manj kvalitetna dela, njihovo publicistiko in korespondenco; nismo imeli še izdaje, ki bi razen tega vsebvvala tudi pripombe, komentarje, in izsledke urednikov, naših najvidnejših literarnih zgodovinarjev. Čeprav je v času med obema vojnama bilo precej pobud za izdajo zbranih del posa- Panamski predsednik Remon postal žrtev atentata Predstavnik panamske vlade je izjavil tisku, da je predsednik že pred šestimi tedni zvedel za zaroto proti njemu, da pa «ni bil mož, ki bi bežal pred nevarnostjo«. Panamski predstavnik v Wa-shingtonu Juan Mendez Meri-da je izjavil, da je Remonova smrt vznemirljiva, zaradi njegove velike popularnosti v deželi. Kasneje je panamski delegat pri OZN Ernesto De La Ossa izjavil, da mu je panamsko zunanje ministrstvo po telefonu sporočilo, da je policija v zvezi z umorom predsednika Remona aretirala neko žensko, ki so jo osumili, da ga je izpostavila atentatorju. Zatrjujejo, da se je ta ženska, katere ime še ni znano, nekoliko pred atentatom pridružila skupini, v kateri je stal predsednik in ga prisilila, da se je toliko premaknil, da )e nudil atentatorju dober cilj. V njeni torbici je policija našla samokres. De La Ossa je izjavil, da pripada sumljiva ženska stranki, ki jo vodi bivši predsednik Ar'as, Predsednik francoske republike Mendes-France s svojo ženo v svoji hiši na deželi, kjer je prebil božične praznike v pričakovanju odločilne borbe v parlamentu. Pred njim, kot vedno, kozarec mleka lltST, torek 4. januarja 1955 M8 Mš MK Vremenska napoved za dane?: ™ aaa^iTM. m J preCpj oblačno z delnimi razjasnitvami. Temperatura se bo povišala. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 6.6 stopinj; najnižja pa 0.8 stopinje. PRIMORSKI DNEVNIK K A mo Opozarjamo vas na sledeče oddaje; Trst IL: 19.00: dr. S. Vuga: Pomen športa in telovadbe za odraščajočo mladino. — Trst I.: 17.50: Glasba za violino in orkester. — Koper: 20.30: R. Wagner: «Psrsifai». mistična glasbena drama v 3 dej. — Slovenija: 14.20: Melodije za razvedrilo. GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK Tudi demokristjanistMieAloizi|a“ zahtevajo deželno avtonomijo Po njihovem mnenju pa naj bi avtonomija veljala le za gorišho in videmsko pokrajino w®m ......... J: -m::: 3i : - -tgčL J#- - ■' ? - '-VJ Za danes dopoldne je v Vidmu najavljen sestanek širše pokrajinske komisije, ki se že dalj časa ukvarja z vprašanjem avtonomije za Furlanijo-Julijsko krajino, katera je bila obljubljena že v ustavi. Zakaj se je zavlačevalo z ustanovitvijo tega važnega organa za upravljanje na ozemlje Benečije, Furlanije. Goriške in Trsta je bilo jasno povedano na zadnjem sestanku parlamentarne skupine demokristjanov, ki so se sestali 30. decembra preteklega leta v Vidmu. V diskusiji je bilo namreč nakazano. da je le po ureditvi tržaškega vprašanja ustanovitev avtonomnega organa za te kraje postala izvedljiva. Vendar pa naj bi po mišljenju večine udeležencev avtonomija začasno objemala le gori-ško in videmsko pokrajino, medtem ko bi Trst ostal samostojen. Sicer so se udeleženci zborovanja zedinili, da se o tej stvari domenijo še z drugimi strankami in predvsem s predstavniki oblasti iz Trsta m Gorice. Vsekakor je vprašanje avtonomije, ki nam jo je obljubila že ustava, postalo zadnje časa zelo pereče in se zanj zanimajo vse stranke od demokristjanov pa do KPI in PSI, ki sta imeli v preteklem mesecu v Vidmu tudi posebno zborovanje. Politične organizacije goriških in beneških Slovencev so se vedno zavzemale za avtonomijo, ker so videle v njej tudi organ, ki bo bolje ravnati l manjšina* mi, ki živijo v njenem območju Prav zato bodo morali vsi oni, ki bodo soudeleženi pri ustvarjanju avtonomnega organa za obe pokrajini, upoštevati tudi interese narodnih manjšin, še posebno pa slovenske, ki je tu zastopana v velikem številu. njam tistih kmetovalcev, ki so zaprosili do 11. oktobra 1954 za prispevek pri izboljšanju svojega zemljišča, kot ga predvideva zakon št. 31 od 1.7.1946. Otvoritev vojašnice orožnikov v Doberdobu Pred dnevi so ob prisotnosti vojaških in civilnih osebnosti v Doberdobu svečano otvorili orožniško vojašnico. Doslej so bili tukajšnji o-rožniki nastanjeni v občinski zgradbi, kjer bo letos imel prostore otroški vrtec in kakor se širijo glasovi tudi razredi italijanske osnovne šole. Delavci, zaposleni v delovnem centru, popravljajo prostor pred šolo, na katerem naj bi Kasneje uredili majhen park. S tem bj bila vas lepša vendar pa se nekateri domačini pritožujejo, ker bo na tem kraju cesta ožja in bo park oviral promet,, ki je prav tu v središču vasi najbolj živahen. Delavci popravljajo tudi vaško cesto, vendar je vse od Tržaške ceste pa do Tržiča cesta v takem stanju, da bj bil edini izhod v tem, da bi jo asfaltirali, za kar bi bili najbolj hvaležni številni delavci in delavke, ki se dnevno vozijo v tovarne, obenem pa bj se tudi domačini izognili prahu, ki prihaja v vaške hiše tik ceste. se je nekoliko izboljšalo Kot smo že poročali, se je na Silvestrovo na cesti, ki vodi v Standrež, pripetila huda nesreča 29-letnemu električarju Alojziju Devetaku iz Sovodenj in ne iz Vrha, kakor nam je bilo pomotoma sporočeno. Pri padcu z motorja si je nesrečni Devetak zlomil hrbtenico in je bilo njegovo stanje zelo hudo. Vendar pa so nam včeraj v bolnici Brigata Pavia sporočili, da se je njegovo zdravstveno stanje nekoliko izboljšalo in mladeniču želimo, da bi čimprej okreval. ALI BO ITALIJANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO SPLOH SE ZANIMIVO? Milan uklonil tudi Juventus v Torinu Igralec Triestine Jensen si je zlomil ključnico - Nekaj minut pred koncem so gledalci vdrli na igrišče Fiorentine, kjer je bila Bologna v prednosti Doberdob Pri nas že več časa vlada veliko zanimanje za gostovanje nogometnega kluba »Železničar« iz Gorice v Ronkah. Ko smo izvedeli za točen datum gostovanja tega zelo zna- povečalo. Posebno mladina je navdušena nad zadnjim sporočilom in se bo v velikem številu udeležila tekme na nogometnem igrišču v Ronkah. Obvestilo bo v soboto 8. januarja t.l. organizirala izlet v Trst ob večeru jugoslovanskih narodnih pesmi, katerega prirejajo slovenski solisti ter pevski kvintet iz Zagreba in gorenjski kvartet iz Ljubljane. Na sporedu so lepe slovenske, slavonske, dalmatinske bosanske, makedonske in medjimurske pesmi. REZULTATI : Atalanta • Genoa Fiorentina - Bologna (prekinjena pri 1:3 zaradi vdora na igrišče) Inter - Triestina Juventus - Milan Pro Patria - Napoli Roma - Udinese Sampdoria - Catania Spal - I.azio Novara - Torino (odigrana 1.1.1955) ŠAHOVSKE VEST SLAVIJA PRVA V OPATIJI bila. To končno ni nič nepri- no». da Napoli zmaga na tujem a.9 čakovanega, nerodno pa je, da i igrišču proti kakemu slabemu • narodni moštveni šahovski tur- ” ** .. . . - _ . 1 • Ir. 11 rl o 1 n v i 1 rt CA Od inozemskih moštev je bil najboljši milanski šahovski klub - Škoda, da ni bilo na turnirju tudi Tržačanov V Opatiji se je končal med- LESTVICA Obisk živinozdrovnika Danes dopoldne bo pokrajinski živinozdravnik pregledal živino v Steverjanu, v Rupi in v Gabrijah. Vsa go riška javnost za vzpostavitev obmejnega prometa Obmejni promet bi zlasti olajšal hudo krizo, ki jo preživlja goriška trgovina Se pred ponovnim zaseda-1 skuša vrniti Gorici tista vloga njem mešane italijansko-jugo- ' trgovinskega središča, ki jo je VOZNI RED VLAKOV Odhodi proti Trstu; 0.10, 6.08. 7.21, 8.18, 9.26, 13.58, 15.49, 17.16, 18.31, 19.50, 21.28. Odhodi proti Vidmu; 5.24. 6.26, 8.00, 8.34, 10.44, 13.59, 15.58, 17.17; 19.15, 20.00, 21.09. 23.10. Prihodi iz Trsta; 5.21; 6.24. 7.57, 8.12‘S, 8.32, 10.42, 13.55. 14.34*4', 17.15, 19.10. 19.58. 21.06, 23.08. Prihodi iz Vidma: 0.09. 6.06, 7.19, 8.16. 9.24, 13.56, 15.47, 17.14, 18.29. 19.57, 21.26. Op. # Ne vozi ob nedeljah. *■;*. Vozi samb ob nedeljah. Prispevek države za kmetijstvo Na kmetijskem ministrstvu v Rimu so že prišli do spoznanja, da je bila pomoč, ki so jo nudili po toči prizadetim krajem na Goriškem v obliki prispevka za izboljšanje zemljišč, mnogo premajhna. Zato je ministrstvo nakazalo v ta namen še nadaljnjih šest milijonov s katerimi naj bi ugodili proš- siovanske komisije v Vidmu se javljajo v goriški javnosti glasovi o potrebi ureditve obmejnega prometa blaga in oseb tudi na področju državne meje pri Gorici. Tokrat je prišel predlog tudi s tiste strani, od katere bi ga ne mogli nekoč pričakovati. «Messa-gero Veneto« je o tem objavil na goriški strani precej dolgovezen članek, v katerm poudarja, da bi se lahko v duhu novih izboljšanih odnosov med dvema sosedoma lahko olajšal tudi obmejni promet za prebivalce obeh strani, in sicer vsaj toliko, kolikor je sedaj v veljn.i za dvolastnike. Seveda skuša list, pri katerem imajo precejšno besedo trgovski krogi, zadevo prika-. zati z dokaj napačne strani. Med drugim namreč trdi, da bi najbrž pri vzpostavitvi manjšega obmejnega prometa, j kjer bi bil dovoljen prenos blaga imeli levji delež koristi prebivalci onstran meje. Toda Goričani predobro vedo, da bi odprta državna meja koristila tako eni kot drug strani, posebno pa goriškim tigovcem, katerih največje upanje za bodočnosti je v izboljšanju trgovskih odnosov s sosedno državo, in sicer z novo ureditvijo obmejnega prometa, kajti edino s tem se bodo izognili popolni propasti. Gospodarski položaj Gorice je tako slab, da se ga ne bojijo zakrivati več niti oblasti ter je zato nujno, da se z ureditvijo trgovinskih odnosov s sosedno republiko in s povečanjem obmejnega prometa nekoč imela. Tri tem pa vodilni trgovski krogi v Gorici ne bi smeli čakati, kdaj bo Rim pooblastil svoje zastopstvo v mešani komisiji za obmejni promet v Vidmu, marveč bi morali poskrbeti, da njih želje in potrebe pridejo do odgovornih ljudi in da pristojna komisija čimprej reši to načelno vprašanje, ki še vedno zavira nadaljnji potek razgovorov. Požar v Ul. Morelli Včeraj popoldne od 15.30 do 16.15 so goriški gasilci bili na delu v Ul. Morelli, kjer so uradi INADEL. Malo prej se je namreč tamkaj pojavil majhen požar. Tik peči v sobi so bila nakopičena drva, ki so zaradi prevelikega ognja v peči pričele goreti. Gasilci so takoj pričeli delo in jim je uspelo v dokaj kratkem času pogasiti ogenj, ki je povzročil le malenkostno škodo. DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Travnik 14 Cristofoletti, tel. 29-72. KINO CORSO. 17.15: »Ustvarjena za ljubezen«, E. Williams. VERDI. 16: »Cirkus presenečenj«, panoramsko platno, D. 0’Brien. CENTRALE. 17: »Poskus v ognju«, A. Murphy. VITTOR1A. 17.15: «Dve siro-tici«. Milan 13 U 1 1 35 Juventus 14 6 6 2 23 Roma 14 5 8 1 20 Torino 14 8 2 4 19 Inter 14 6 5 3 20 Fiorentina 13 5 6 2 18 Bologna 13 6 4 3 24 Catania 14 4 6 4 18 Genoa 14 4 6 4 16 Atalanta 14 4 5 5 16 Napoli 14 4 5 5 17 Udinese 13 4 3 6 15 Sampdoria 14 4 3 7 16 Novara 14 4 3 7 13 Triestina 14 3 5 h 10 Lazio 14 3 2 9 15 Pro Patria 14 2 4 8 10 Spal 14 1 6 7 9 TEKME 6. L 1955 : — je pri tem za nekaj časa še ob j moštvu, kot je Pro Patria. Ca- ! nir, ki se ga je udeležilo 60 i igralca Jensena, ki si je pri I tania ie spet dokazala, da zu- moštev. V štirih dneh tekmo-: trčenju z drugim igralcem zlo. j nanje tekme zanjo še daleč ni- j vanja je bilo odigranih 768 4_l ' mil ključnico. ] so v naprej izgubljene. Doslej i partij. Prvo mesto je osvojilo 3-4 1 Roma je komaj z enajstme- i je zunaj enkrat zmagala, štiri- j moštvo beograjske Slavije, ki 9-2 trovko prišla do neodločenega I krat igrala neodločeno in tri- : ie vse dvoboje razen v zad-1-1 rezultata z Udinese; Furlani so krat izgubila. V nedeljo je od- njem kolu s «_arajevom» o 1-l dobro zaigrali. Torino je že v nesla točko iz Genove v tekmi ločilo v svojo korist. Drugo 2-2 soboto >gral v Novari in prine-j s Sampdorio. Končno pa si je; mesto je zasedel SK Va jevo 81 sel domov obe točki: to moštvo še Lazio priboril prvo točko dalje pa se je uvrstilo kar 6 i je doseglo zopet višino boljših i izven domače strehe, ko sta s ! moštev, saj ima sedaj enako j Spal razdelila izkupiček 1 število točk kot Juventus I «iA<4niA zn v A<»trtplr fi ia. i _f ___ _ LUSK Ljubljana, ki je v zad- prihodnjo 'nedeljo 'določen j njih dveh kolih v dvobojih z 4 19 15 1» televiziji imenovali tekmo med ' počitek pred tekmo z Belgijo. . italijanskima moštvoma nabral «Nedokončana» moštev z enakim številom točk. Po številu dobljenih partij je in I Namesto v nedeljo bo na- , tretje mesto zasedia Crvena | slednje kclo že v četrtek 6. ja-i zvezda (Beograd), četrto pa (aluzija na ' nuarja. To zaradi tega, ker je že res nekoliko na živce početje nerodnega sodnika, zlasti še, ker je bil rezultat že 3:1 za 11 višjih mestih in tekma se bo morala verjetno ponoviti na * kakem nevtralnem igrišču. 8 i (Bologni bi bilo seveda bolj * všeč, če bi igrali samo tistih nekaj minut do konca). Nekoliko je presenatila Genoa z zmago v Bergamu, med ki bo 16. t. m. v Bariju. TOTOCALCIO Ce bi obveljal rezultat 2:1 za Bologno v tekmi proti Fio-rentini, bi verjetno Se kateri od sedanjih trinajstkarjev. ki jih je 12, odpadel in dobitki bi bili še nekoliko višji. Toda 17 milijonov in še nekaj čez niso mačje solze. Dobrih 400 0fi0 pa bo tud’ za dva-najstkarje, ki jih je skoraj 500, od teh 14 v Trstu in eden v Gorici. Zmagoviti stolpec: kar 7 točk. Beograjska Slavija je kot organizator tega turnirja vložila mnogo truda za uspeh te velike šahovske prireditve. Najbolj zadovoljni so bili Turki/katerim je bil to prvi nastop v inozemstvu. Imajo pet izenačenih igralcev, ki imajo moč dobrih kategornikov. Nemški klub iz Stuttgarta je nastopil z mladimi igralci, ki se niso mogli uspešno upirati ostalim, bolj rfltiniranim šahi-stom. Italijanski klubi so nastopili v glavnem s starejšimi igralci, ca partij in so v časovni stiski pogosto grešili. Najbolj je razočaral njihov mojster Porec-ca, ki je od šestih partij dve remiziral, ostale pa izgubil. V moštvu Milana je bil tudi Fe-rantes. ki je igral na prvenstvenem turnirju v Trstu. Slovenska kluba LUSK m Železničar (Maribor) bi se lahko bolje plasirala, če bi imela malo več sreče. Končni rezultati: A. skupina: Slavija 11 (16.5 točk). Valjevo 8 (15), Crvena zvezda 7 (14), LUSK 7 (13.5), Mladost 7 (13.5), Sarajevo 7 (13.5), Železničar (Maribor) 7 (9.5), Milano 7 (9), Stuttgart 6 (10), Carigrad 5 (11.5), Napoli 5 (7). Reggio Emilia 4 (5), Bologna 3 (6). B. skupina: Slavija II (Beograd) 10 (17.5 točk). Partizan II (Beograd) 9 (15), itd. C. skupina: Mladost II (Zagreb) 11 (17.5 točk), itd. D. skupina: Metalac (Smederevo) 10 (17 točk), itd. Na koncu bi pripomnili, da bi bilo prav, če se še organizirajo podobni turnirji, povabiti tudi Tržaški šahovski klub. tem ko je skoraj bolj »narav- 2 — 1 2 2 X X X 1 1 X 1 2 I Ifci niso mogli vzdržati do kon- Atalanta - Napoli, Bologna -Juventus, Lazio - Inter, Milan -Genoa, Sampdoria - Roma, Torino - Fiorentina, Triestina -Spal. Udinese - Novara. Tekme Catania - Pro Patria se bo odigrala 9.1. I Zdi se, da smo že res tam, | ko bo tekmovanje za nogomet- ; no prvenstvo Italije izgubilo j svojo privlačnost. Mogoče pa j se bo kmalu začela tista obup- ] se bo treba čimbolj oddaljiti Uspeh Sarajeva v Carigradu, delni uspeh Di- ^°dpa biI vratar Kralj ^ UoZk”! nama v Alen.h in neuspeh BSK v Fr.nkfurlu lan prebredel tudi zapreko, ki JUGOSLOVANSKA MOŠTVA V INOZEMSTVU PARTIZANOVI ZMAGI nad Rapidom in Rottweissom kovit in tako ni izkoristil priložnosti. ki jih je imel. V prvem polčasu je bila igra dokaj živahna. Napadi obeh moštev so se izmenoma vrstili, toda nobena stran ni imela zaključnega udarca. V drugem polčasu sta skraja obe moštvi igrali odprto. jo je zanj predstavljala Juventus na domačem igrišču, in torej skoraj nima prav resnih ovir na poti k osvojitvi prvenstva, pa se je Triestina približala tisti coni. o kateri smo zbeže in dohite ga drugi prija telji, ki ga sprejmejo v svojo sredo — v serijo B. Triestina je v Milanu z Interjem izgu- V prijateljski nogometni tek-j taktiko, dinamičnostjo in učin-mi 1. jan. v Rotterdamu je j kovitostjo moštvo največje no-beograjski Partizan premagal i gometne vrednosti. V moštvu enajstonco dunajskega Rapida I Rapida je omeniti zlasti izvrst-z rezultatom 3:2 (3:1). t nega Zeemana, za njim pa Ha- Partizan: Stojanovič: Belin,! nappija, Ridlerja, Diensta in prej rekli, da je nevarna, ker j Lazarevič: Jovanovič, Zebec, j L robsta. se tam udirajo tla. Kdor se tu Čajkovski; Jocič, Mihajlovič, V hladnem vremenu in na pogrezne, mu ostali iz serije A Bobek. Milutinovič (Borozan). | igrišču, pokritem s snegom je 7hPžp in dohite ca druei prija- Hmeljina. j naslednjega dne. to je v ne- Hapid: Zeeman: Hafka. Bi- deljo. Fsrtizan v Essenu odi-leg' Ridler, Giesser. Hanappi; gral svojo peto tekmo natur-Hala, Komer 1„ Dienst, Probst, I "ep po Zahodni Evropi. Pre-K mer II. I maSal ie tamkajšnje moštvo 0 . ... . Rottrveiss z 1:0. Rottvveiss je v V 19. in -4. niin. je i U u i- j ,j03e(janjem prvenstvenem tek- novič z izrednima streloma do-, movanju odigranjh Franjo Mihalič J segel iz daljave 18 m prvi in drugi gol. Občinstvo je navdušeno vzklikalo, saj gola, kakršna je dosegel Milutinovič, sta bila zares lepa. Isti igralec je kmalu nato z izrednim driblingom podal zogo Bobe-ku .ki mu ni bilo težko poslati jo v prazna vrata. Pri stanju 3:0 za Partizan je Probst v 44 min. zaradi napake Stojanoviča, ki je sicer dobro branil, znižal rezultat na 3:1. V drugem polčasu je Korner z desne strani z lepim golom zmanjšal razliko na 3:2. Do tega trenutka sta obe moštvi navduševali s svojo mirno in tehnično dovršeno igro. Po rezultatu 3:2 je skušal Rapid z dobro, toda preostro in pogo- tekem dobil 12, tri pa je igral neodločeno. Lani je Rottweiss premagal Penarola s 3:0 in De-pendiente s 3:1, Rasinga s 3:1, reprezentanco Liegea pa s 4:1. To je njegov prvi poraz od aprila lani. Šele v 29. minuti drugega polčasa je Partizan po dobri akciji med Bobekom in Caj-kovskim dosegel edini gol te tekme. Pri Partizanu so se odlikovali Stojanovič, Belin, Lazarevič, Zebec, Čajkovski, Bobek in Jocič. Po težki in naporni tekmi prejšnjega dne je Partizan odlično igral in ponovno zablestel. Pri tem je treba upoštevati, da so bili Čajkovski. ga je zamenjal Majerovič, so prešli igralci AEK v napad, želeč izkoristiti zamenjavo vratarjev. Vendar je okrepljen obrambi «plavih» uspelo upreti se srditim napadom. Iz er.e izmed pogostih gneč pred Dinamo-vim golom je srednji napadalec grškega moštva dosegel v 20. minuti gol, in sicer z roko. vendar je sodnik ta gol priznal, potem je Dinamo pogosto napadal, kljub temu pa je Osojnak izenačil šele v 80. minuti. * * * Na Novo leto je nogometno moštvo BSK po slabi igri izgubilo v Frankfurtu proti istoimenskemu klubu s 4:0 (2:0). Tako visokega poraza je krivo vse moštvo, zlasti pa vratar Radenkovič. BSK ni pokazal nobene borbenosti in požrtvovalnosti. Samo prvih deset minut je igral dobro, medtem ko je ostali del tekme pripadal nasprotniku. Moštvo Frankfurta je igralo ostro in borbeno. 4> * < 11111;., .Kiiui.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiihiiiniiiiiiiiiiiiiiiitnitiitiiiiiiiiiiiniMHiintiiiniiniiiiiiiiniuininMiiMiiiiiihiiMMiiihiiiiiitmmiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiMtiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiititiniiiniiiiniiiiiiiniiiinii #. Tudi tu srečamo take mladeniče, ki so bili za zadnje vojne na Hrvaškem in tako so si tudi oni izboljšali *vo-je narečje. Eden teh se mi je ponujal za tolmača, misleč, da prihajam iz Jugoslavije', ter da ne znam italijansko. Tudi s Filica gredo mnogi po svetu in v zadnjih petih letih je odpotovalo okrog 1000 oseb. Doma se prebivalstvo množi, zemlje je vedno enako in življenjski pogoji so vedno težji. Oglejmo si sedaj še kake priimke imajo v tej vasi in ali spominjajo kaj na njihovo prvotno domovino. Ti so: Mans, De Sanctis. Daniele, De Luca, Zara, Lisa. Palum-bo. Torej niti enega, ki bi nas spominjal na slovenski izvor. Vzdevki pa so; Prani* si, Giacond, Rošič, Popič, Mankan, one Pavolena. one Doničepepel, one Grimalden. one Sepan-ndreje, one Se-pučjina, one Pajamina, one Kapolito, one Manikitina. one Zinovca, one Suzanina itd. Ta pristavek one, bi bil naš oni — le ali bolje s končnico svojilnega pridevnika n. pr. Pavolenovi itd. Ledinska imena so kot navadno bolj izvirna. Kaštelev-ču, Dufelare, Matjun, Rotuli-ca, Mandanja, Rotola-berda Kutičjane, Rimač, Brieh, Rodjina, Topolica, Marčjanir Kacmudrug, Dolac, Mišnje-vic, Runjevic, Berdo do drač (bodice, trnje). Nekatera imena pa so prav enaka našim. Kakor v Benečiji, teh ne spremeni nih- če nasprotno, še tujci se jih oprimejo in tako ostanejo, tudi če bi narečje prebivalstva kdaj zamrlo. V razgovorih z domačini sem skušal napeljati govor na to, da bi mi pripovedoval kdo starejših kako pravljico; pa nt uspelo, ker so le nekdaj imeli nekakšne ljudske pripovedke. Sicer ne smemo imeti to za neko prikrajšanje njihove samobitnosti, ker moramo upoštevati, da niso več v navadi zaradi nenehne razgibanosti v življenju. S smrtjo starih žensk in njihovih takratnih šeg, je tudi to z napredkom prešlo, saj je pri nas prav tako. V minulih časih, ko so prihajali semkaj razni folkloristi, so imeli slabe poti in njihovo delo je bilo bolj otežkočeno. Navadno so zaradi tega opuščali obisk tretje vasi, ki je nekoliko skrita za neko goro. Ker ni bilo prometnih sredstev niti z vprego, so morali prepotovati vse, na hrbtu kakega kljuseta. Ta tretja vas s hrvaškim narečjem je Montemi-tro ali kakor mu pravijo domačini; Mundimitor. ki je oddaljen od Filiča po cesti samo 6 km, toda v prejšnjih časih so rabili kake tri ure in še več po nevarnih ln prepadnih stezah. Sedaj smo na kraju v dobri pol uri. Cesta gre v ovinkih nad prepadi, gorje ako bi prišel z nasprotno smeri kak avto, ki ne bi trobil; vsi bi končali v prepadu. Ampak ti vozači že vedo. kako je treba, da se ubranijo trčenja. Cesta je se- daj dobro speljana, vsekana v strme skale, ki se spušča navzdol v velikih ovinkih. Pri zadnjem ovinku zagledamo to skrito vas. Spodaj v delini vidimo potok Tigno, ki tvori mejo med deželama Abruci in Molise. Vas se dviga na severnozapadnem pobočju hriba. Šteje 900 prebivalcev in je 510 m nad morjem. Del vasi se tudi obrača pioti jugozahodu in poleti tu sonce silno pripeka, zato imajo pa hude zime z močnimi snežnimi zameti. Vas je drugače še nekam čedna, skrbno obzidana. Prehodil sem j9 od spodaj navzgor do vrha. pri cerkvi je bila gruča ženska, ki so čakale na neko poroko. Prizor je bil takšen kot pri nas, torej nič posebnega. Ker je vas tako osamljena in odrezana od drugih, posebno abruških vasi, ležečih n i nasprotnih pobočjih gora, so ni njihovo narečje mešalo s tujkami, in seje zato dobro ohranilo. Tudi v to vas pridejo včasih hrvatski gostje iz Rima. ki se prijazno raz-gcvarjajo z domačini in jih nazadnje 3likajo. Učitelji, so večinoma domačini in se zato dobro razumejo s prebivalstvom. Tu pa tam ima še kdo tudi kake sešitke tukajšnjih narodnih pesmi, ki so jih svoj čas, kot smo že omenili, nabrali hrvaški književniki in jih potem izdali. Ljudje so veseli, ko vidijo tiskano in razmnoženo njihovo besedo v pesmi. Sicer so si te pesmi zelo podobne. Tudi tu mi je zapelo neko dekle ono od ,«Lipe Mare«, ki je sicer enaka, oziroma podobna po besedilu tisti, ki sem jo zapisal v Filiču: toda druga kitica je nekam drugačna; »Prvu ružicu, ke Mara je nabrala, je ju ponila na-pri nambr mora. Kako se šuši ružica nambr mora, ta- u; ;; aDivojkicin — učenki. ko se Suši srce Rumanjola, ke mi je tija dat sir nu Karnevale«. Ako primerjamo besedilo te pesmi z besedilom pesmi iz Knuča (Acquavive), vidimo, da je tam položila cvetke na steno Mormorice (studenca), tu pa nambr mora (na breg morja, br' breg okrajšano oz. opuščeno v govoru.) Tukaj ne želi, naj bi se posušilo srce Ivanu Karloviču, ampak Romanjo-lu, ki je tu običajen priimek. Karloviča torej tu ne poznajo, Povzel sem napev, ki je popolnoma drugačen od prvega in je bolj melodiozen. Zgodovinski nastanek te vasi je enak nastanek ostalih vasi. Vas sama je zelo stara; njen nastanek sega v dobo gospodstva Saracenov v Južni Italiji. Prej je bila vas fevd družin Carofa in leta 1564 so ta fevd prodali nekemu Vincenzu Del Tufo. Nazadnje ga je prevzela plemenita družina Cappola dei duchi di Canzano, ki so bili tudi poslednji gospodarji. Dandanes so prebivalci večinoma sami posestniki in mo- rajo trdo delati po teh strminah; najbolj revni pa se izseljujejo. Oglejmo si tudi, kake priimke imajo. Tudi tukaj priimki ne spominjajo na slovansko pokolenje prebivalcev. Giorgetta. Piccoli, (ta je najbolj razširjen), Cocciolil-lo, Stamsca. Romagnoli (ki ga tudi pesem imenuje), Bar-tolino, Menna, Taglia, Bla-setta (gotovo nekdaj Blaže-tič). Pri vzdevkih pa opazimo ohranjene več izvirnosti: one Jadrucine. one Popine, one Bogine, one Točlne, Se-pučine, Markizove, one Kuč-keline, one Matučine, Jsepi-ne (iz Isep Jožef), Ivan. Luka, Mara, Petar, Cumbitina, Zadri-baba, Nancine. Ledinska imena pa so: Dolac, Selo, Strane Rinac, Vinjele. Puča. Kackikanap, Podpalja-vič, (paljavič — kopa slame). Potok veliki, — mali, Zdrila, Milašina, Kušperina, Brdo, Saverjin, Vrnjake, Baljike. Na Selu so bile prve naselitve. (Nadaljevanje sledi)