Poštnina plačana v gotovini. Leto XI., št. 177 a drŽav:"] tožilstvo v ljubljam Doš l o ? m 1930' —.—— krat,................. LJubljana, sobota 2. avgusta 1930 l !'Jll> Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123. 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Preser« nova ulica 4. — Telefon št. 2492, Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub« ljana št. 11.842; Praha čislo 78.180: W;en št 105 241. Cena t Din Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122. 3123, 3124. 3125 in 3124 Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te« lefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova uL 3. Telefon št. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Zmagovita pot ;,R 100" v Kanado V 75-urnem poletu je angleški tekmec Zeppelina prevozil 3400 milj dolgo pot od Cardingtona do Montreala London, 1. avgusta. AA. Davi ob 2.30 je zrakoplov :>R 100« srečno pristal na stolpu za pristajanje na letališču Saint Hubert pri Montrealu. Pred pristankom je zrakoplov krožil več ur nad Montrealom in je moral malo prej zaviti proti jugu, da se je izognil velikemu viharju. Od Cardingtona do Montreala je letel 75 ur in prevozil 3400 mil]. Približno 40 rrilj severovzhodno Quebeca je zrakoplov zašel v nevihto in je bil lahko poškodovan. Ko je vozil s hitrostjo 75 milj na uro, so zadeli zrakoplov trije močni sunki, ki so ga nekoliko poškodovali. Major Scott je nato takoj pregledal zrakoplov in našeL da ni bilo strukturne škode. Zrakoplov so začasno naglo popravili, nakar je nadaljeval polet. Ker se je prihod zrakoplova nekoliko zakasnil, je njegov poveljnik sklenil. da pristane šele ob zori. Ko se je zdanilo, je ogromna stotisočera množica občudovala in burno pozdravljala zrakoplov, ki je ponosno krožil nad mestom, se približal pristajališču in se končno elegantno spustil k zemlji. Kanadski ministrski predsednik Macken-zie King je brzojavno čestital k uspelemu poletu. V čestitki naglaša, da pomenja prihod zrakoplova jR 100« otvoritev novih komunikacijskih sredstev med Anglijo in Kanado. Združenim naporom angleške in kanadske vlade se je posrečilo, da se z zrač-' mprometom otvori nova trgovinska pot med Kanado in Anglijo. Iz Anglije so med drugimi pozdravili častništvo »R 100« ministrski predsednik Macdonald, letalski minister lord Thomson in letalski maršal Hig- gens. 2-R 100« je največji in najhitrejši zrakoplov na svetu. Veljal je 450.000 funtov ster-tingov. Zgradila ga je zrakoplovna družba VVickers Ltd v Howdenu po načrtu sira Dennitouna Burneyja, ki se je tudi udeležil poleta. Zrakoplov je opremljen s 6 »Rolls Royce Condor« stroji, ki razvijajo skupno 3900 konjskih sil. Prvi zrakoplov, ki je preletel Atlantski ocean, je bil angleški zrakoplov »R 34«. Letel je leta 1919. Anglija ima seda] dva hitrostna atlantska rekorda: za zrakoplove in za letala. Prvi prekoocean-ski polet sta napravila iz Nove Fundlandske na Irsko leta 1919. letalca Alcock in Brown v Vickers Rollsroyce letalu. London, 1. avgusta. AA. Kapetan Bar-nard, ki je v neprekinjenem poletu v 13 urah preletel 1250 milj dolgo progo iz Anglije na Malto, je nastopil danes ob zori povratni polet. London, 1. avgusta. AA. Telefonski promet med Anglijo, kontinentom in Ameriko, se je zadnja leta zelo razvil. Leta 1928. je klicalo na telefon z obeh strani 887.299 oseb. Zadnje leto se je povišalo število telefonskih pogovorov na 1,099.000. L. 1930. bo to število še naraslo. Anglija je sedaj v telefonski zvezi z 90 % dežel, kjer je v rabi telefon. Francosko-nemška saarska pogajanja razbita Nemci zahtevajo brezpogojno vrnitev saarskega ozemlja - Nemški komentar k prelomu v pogajanjih Berlin, 1. avgusta. AA. VVolfbiro poroča: Državni sekretar von Simon, šel nemške delegacije, ki se nahaja v Kolin. pri pogajanjih glede saarske oblasti, je izjavil sotrudniku »Kolnische Zeitung«, da so se pogajanja morala prekiniti zaradi neskladnosti med nemškim in francoskim stališčem. Ta nesoglasja izvirajo iz tega, ker francoska delegacija zahteva, da naj bo Francija udeležena v saarskih rudnikih, medtem ko nemška delegacija zahteva, da se saarska kotlina vrne Prusiji in Bavarski v neomejeno last. V vprašanju rudnikov so zastopniki vseh strank in strokovnih organizacij saarskega prebivalstva izjavili brez izjeme, da ne more biti govora o kakršnikoli rešitvi, ki ne bi upoštevala vr- nitve saarske kotline v popolno svoji-no Pruske in Bavarske. Francoska delegacija je mišljenja, da bi se v primeru plebescita prebivalstvo saarske oblasti izreklo za ohranitev sedanjega stanja Toda to francosko pojmovanje je krivo. Nemčija čvrsto veruje, da bi v primeru plebescita tako rekoč 100 odst. prebivalstva glasovalo za nemško zahtevo. Do sporazuma bo moči priti šele tedaj, kadar Francija prizna važnost naših koncesij in ko bo uvidela, da niso najglavnejši smotri pogajanj neki materijalni interesi, nego pročiščenje nerešenih političnih vprašanj, ki so ostala še izza vojne in ki ne samo ne koristijo nemško-francoskemu sporazumevanju, nego tudi ne pomir-jenju Evrope. Razmerje med Slovani in Italijani Zanimive in značilne konstatacije praških »Narodnih Listov« o položaju slovanske narodne manjšine v Italiji Praga, 1. avgusta. AA. »Narodni listy« opisujejo sedanje razmerje med Slovani in Italijani, deloma na temelju publikacij holandske pisateljice Bekker van Boose, deloma po vesteh lastnih dopisnikov. L. 1927. je bila predana Društvu narodov pritožba, da je Italija zaprla 540 slovenskih in hrvatskih šol in pustila samo dve slovenski v Trstu, ki ju je pozneje prav tako zaprla. Razen tega italijanski fašistični režim poitalijančuje slovanska imena in je ukinil slovanske liste razen treh listov v Trstu in Gorici, katerih uredniki pa morajo biti člani fašistične stranke. Ko je holandska pisateljica vprašala, zakaj tako ravna io z manjšinami, je dobila odgovor, da Italija ne more voditi liberalne politike, ker utegnejo njeni sosedi, ki so ji sedaj prijatelji, postati jutri njeni neprijatelji. Poostritev odnošajev med Grčijo in Bolgarijo Atene, 1. avgusta. M. Odnošaji med Gr« čijo in Bolgarijo so se v zadnjem času ne« navadno poostrili, tako da je prišlo celo do odpovedi trgovinske pogodbe in neke vrste tihe carinske vojne. Od trgovinske pogodbe je imela Bolgarija največ koristi, ker je znašal bolgarski izvoz v Grčijo tri« desetkrat več kakor pa grški izvoz v Bol« garijo. Kljub temu pa je skušala Bolgarija izigrati pogodbo na ta način, da je uvedla visoke zaščitne carine na predmete, ki so predstavljali glavni izvozni predmet Grči* je. To je imelo za posledico, da je Grčija odpovedala trgovinsko pogodbo. V Bolga« riji je sicer kaj kmalu prišlo do iztreznje« nja, vendar pa je bilo že prepozno. Grči* ja je odklonila bolgarski predlog, naj bi se sklenila provizorna trgovinska konven« cija in uvedla pogajanja za sklenitev nove trgovinske pogodbe. Vse dotlej, dokler Bol« garija ne bo ukinila novouvedenih zaščit« nih carin, ki popolnoma onemogočajo gr* ški uvoz v Bolgarijo, odklanja Grčija vsa« ka pogajanja. Bolgarska vlada je ponovno intervenirala v tej zadevi pri grškem po« slaniku v Sofiji, vendar pa brezuspešno. Grčija vztraja na svojem stališču, obenem pa je seveda ukinila tudi vse ugodnosti, ki jih je uživala Bolgarija pri uvozu v Gr« čijo, tako da je ta uvoz popolnoma v za« stoju. Težka avtobusna nesreča Bruselj, 1. avgusta, s. Malo pred poldne« vom se je pripetila v bližini Hasselta v provinci Limburg težka avtobusna nezgo« da Dva avtobusa polna delavcev, sta v največjem diru trčila drug v drugega. Uda« rec je bil tako močan, da sta se oba av» tomobila prevrnila v več metrov globok prepad. Štirje delavci so bili ubiti, dva življensko nevarno, pet pa težko ranjenih. Ostavka čsl. finančnega ministra dr. Engliša Praga, 1. avgusta h. Večerna izdaja »Na« rodnih listov« prinaša vest, da je finančni minister dr. Engliš poslal ministrskemu predsedniku U držalu pismo, v katerem iz* roča svojo demisijo. Po informacijah va« šega dopisnika je ta vest točna. Finančni minister Engliš, ki se nahaja na dopustu, bo prispel v sredo v Prago ter o tem vpra* šanju osebno razpravljal z ministrskim predsednikom. Začasno je treba vest spre« jeti s pridržkom. »Morosini« popravljen Sušak, 1. avgusta, n. Današnji »PicoIIo« poroča,, da so bila 30. julija v Pulju končana popravila parnika »Francesca Morosinija«. Parnik »Morosini«, ki je prišel v Pulj 12. julija, je po izvršenem popravilu odplul v Benetke, kjer je dobil novega poveljnika in je danes ponovno prevzel Plovbo na progi Benetke—Dalmacija Novi kapetan »Morosinija« se zove Pastorelli o katerem pravi »Picollo«, da je bil zelo' t^ober letalec v času vojne in da je bil doslej poveljnik parnika »PieZarjo< na eelu se je strumnih korakov izpred Mestnega doma, preko Mestnega in Starega trga ter čez šentjakobski most približal dolgi sprevod gasilskih čet z neštetimi pisanimi lampijončki. Pročelje Tav- čarjeve hiše je bilo osvetljeno z reflektorjem in nepregledna množica vse-naokrog je z napeto pozornostio pričakovala podoknice. Krasno ubrano so združeni pevci pod vodstvom Zorka Pielovea zapeli pesem sBodi zdrava, domovina« in bilo je videti in čutiti, kako je prelepo petje s kumico, ki se je pojavila ob oknu v II. nadstropju, raznezile tudi vse prisotne. Godba je nato zaigrala venček milih slovenskih popevčic, nato pa je zopet mehko ubrano vzvalovila ozračje in čuvstva Aiia-zeva »Divna noč«. Deputacija gasilcev se je med tem poklonila gospe kumici. ^ Takoj po odpeti pesmi so se zopet oglasila povelja in gasilske čete so spremljane od nepregledne množice odkorakale čez Kongresni trg in skozi Selenburgovo ulico proti Taboru, kjer se je razvrstila pred hišo staroste Ju-gcsl. gas. zveze g. J. Turka na Vidov-danski cesti in mu takisto ob navzočnosti velike množice priredila lepo pod-okmeo. G. starosta se je ganjen zahvaljeval za ovacije, ki so na presrčen način razodevale, kako velike simpatije uživa v gasilskih četah in med vsem ljubljanskim prebivalstvom. Po serenadi je na Gradu bučno za-grmel top, reflektorji so ugasnili in visoko pod nebo so začele švigati rakete, razblinjajoč se v neštete pestre lu-cice Napolnil se je ves Kongresni trg in tisoči so opazovali lepe prizore V pozno noč je plalo življenje na vseh uhcah sredi Ljubljane. Sprejem češkoslovaših gasilcev v Mariboru Včeraj ob 2. popoldne se je pripeljal s praškim brzovlakom del delegatov češko« slovaških gasilcev, ki so potovali na ljub« ljanski kongres gasilstva Mariborčani so dragim gostom priredili svečan in prisr« čen sprejem. Poleg oficijelnih zastopnikov je bilo na glavnem kolodvoru, ki je bil okrašen z državnimi trobojnicami, tudi mnogo občinstva, čim je prisopihal vlak izza košaških gričev, je zaigrala železničar* ska godba »Drava«, četa mariborskih gasil« cev je v pozoru s praporom na čelu po« zdravila svoje tovariše iz češkoslovaške re» publike, občinstvo pa je navdušeno vzkli« kalo: Nazdarl Za mestno občino je pozdravil goste magistratni svetnik Rodošek, v imenu 1ČL inž. Leben ter svetnik Knop, v imenu če* škega kluba Bureš, za mariborsko sokol* sko župo starosta prof. dr. Kovačič, za ma* nborsko gasilsko društvo Doveljnik Voller, za jugoslovensko gasilsko zvezo njen pod* starosta g. Vengust. Med postankom so mariborski gasilci postregli češkoslovaškim gasilcem s svežim pivom, godba »Drave« pa je med slavnostnimi govori igrala razne komade. Sprejem na Jesenicah Dočim so moravski gasilci krenili preko Maribora, so se pripeljali češki gasilci pod vootetvom staroste Slovanske gasilske zveze Seidla preko Jesenic. Dragim slovanskim gostom je bil na jeseniškem kolodvoru prirejen prisrčen sprejem. Močna četa gasilcev iz Jesenic in Save je bila postrojena z godbo Save na čelu na peronu, kjer se je zbralo tudi mnogo občinstva. Na Jesenice ;e prispel tudi predsednik kongresnega odbora g. Engelsberg-er, da pozdravi češke tovariše in jih spremi do Ljubljane. Ko je privozil vlak na postajo, okrašeno z državnimi trobojnicami, jim je med zvoki godbe zaoril v pozdrav mogočen Nazdar! Po ofi-cijelnem pozdravu s strani kongresnega odbora je starosta slovanske gasilske zveze g. Seidl sprejel raport domačih gasilcev in pregledal častno četo. V imenu JGZ je pozdravil goste podstarosta zveze g. Musek zahvalil pa se mu je g. Seidl. Ko je vlak kmalu nato zopet krenil s postaje, ni bilo vzklikanja ne konca ne kraja, vse dokler vlak ni izginil v daljavo. Visoka odlikovanja Beograd, 1. avgusta, AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je odlikovano predsedstvo vseslovanske gasilske zveze z redom sv. Save III. reda inž. Stanislav Tvardovsky iz Varšave, predsednik gasilske zveze poljske republike; Josip Turk iz Ljubljane, starosta Jugoslovenske gasilske zveze; z redom sv. Save IV. reda Rihard Engelsberger, trgovec iz Krškega, predsednik kongresnega odbora JGŽ; Josip Machaček, tajnik slovanske gasilske zveze; Franc Pristovšek, upravitelj šole na Vrtači v Ljubljani, tajnik JGZ Ivan Steudte, posestnik iz Ptuja, predsednik gasilskega društva v Ptuju; Stanko Žagar, mestni svetnik in predsednik prostovoljnega gasilskega društva v Križevcih. (Kakor znano je bil pred par dnevi odlikovan z redom sv. Save III. tudi predsednik .Slovanske gasilske zveze g. Seidl. Op. ur.) Pozdravljen!, slovanski gasile! Ljnbljana, 1. avgusta Naše mesto je zopet dobilo slavnostno lice. V krasen poletni dan so vzplapolale številne trobojnice. Po glavnih ulicah in trgih se vijejo pra-porci in opozarjajo s svojimi živimi barvami in emblemi, da Ljubljana sprejema mednarodne goste. Sprejema jih z odkritosrčnim veseljem, s svojim že tradicionalnim gostoljubjem. Dobro se zaveda, da ji prihajajo v goste možje, ki stoje na čelu človekoljubnega dela, _ člani ene najuglednejših humanitarnih organizacij. In čeprav so na ljubljanskem gasilskem kongresu zastopani tudi Poljaki, Francozi, Bolgari, Belgijci, celo daljni Litavci, je vendar stara, tolikokrat preizkušena vez med češkoslovaškim -severom in slovanskim jugom vtisnila tudi temu slavju najjačje obeležje. V stotinah so prispeli k nam gasilci iž Češke, Moravske in Slovaške. Častitljivo geslo >Zvestobo za zvestobo« je tudi na tem področju užgalo srca in se razširilo v daljne trge in vasi — povsod, kamor prr.nika plemenita misel vzajemne pomoči. Še niso pozabljeni veličastni dnevi v jugoslovenski prestolnici, ko je Sokolstvo slovanskega severa in juga znova in s prekipevajočim navdušenjem priseglo zvestobo sveti misli naših očetov, da se bodo Slovani rešili in uveljavili v svetu le tedaj, če se bodo med seboj zbliževali in spoznavali. Poleg Sokolov je slovansko gasilstvo druga ljudska, z duhom discipline in pravega tovarištva prožeta organizacija, ki je baš po zaslugi Cehov viele-sila v sebi živo slovansko ideio. Ob tem kongresu nam uhajajo misli v čase, ko smo govorili o usodi avstrijskih Slovanov. Takrat si je avstrijska vlada prizadevala, da bi v slovanskih krajih dala vsem človekoljubnim organizacijam nevtralno, anacio-rialno obličje, med tem ko je v narodnostno mešanih krajih odkrito pospeševala nemške organizacije. Tudi gasilstvo bi se bilo moralo po željah avstrijske službene politike kar moči »nevtralizirati«, toda pobarvati se = čino-rumenim patriotizmom. Marsikomu je še v spominu, kako je dunajska vlada priporočala tudi slovanskim gasilskim organizacijam, da sprejmejo »zaradi enotnosti v človekoljubni akciji« nemški poveljevalni jezik Hoteli so imeti izven naroda stoječa gasilska društva, kakor da bi bilo prostovoljno človekoljubno delo nekaj, kar more biti izven naroda in irven sredine, v kateri vznika in za katero deluje! • . A-il Baš Cehom, ki so imeli v sv . jih mestih, trgih in vaseh močne gasilske organizacije« gre hvala, da so se odločno postavili zoper nečedna dunajssa stremljenja. Da, gasilec ni politik, ker je človekoljub, ki pomaga povsod, kjer .ie treba pomoči. Toda duh vza jemne pomoči, ki ga vodi k osebnim žrtvam, ne more in ne sme izključevati narodne zavesti. Zakaj narod je tisti, ki s temi organizacijami brani svo.ia selisca, svo-ie vasi, trge. mesta pred pustošeniem ognjenega elementa. Narod r-i tvori sa-maritanske čete, rešilne oddelke! In v tem spoznanju je češke gasilce na Češkem, Moravskem, v Šleziji prešinila zavest narodnega človekoljubja — zavest, ki ni slonela na neplelue-niti sebičnosti, ki bi člana dr ugega naroda zapustila v nesreči, marveč *e samo manifestirala svojo pripadnost k narodu, k nacionalnim tvornim in obrambnim silam. Ta zavest je reorganizirala češko gasilstvo in ga zbližala 8 poljskim in slovenskim; v letih, ko smo tedanji avstrijski Slovani čutili, da imamo skupno narodno usodo, je gasilstvo s Sokolstvom in z drugimi pokreti gradilo nad našim nacionalnim življenjem veliko, bleščečo, v daljno prihodnjost vzpeto kupolo slovanstva. Postalo je nacionalna sila, ki zbira vse zdrave elemente, jih vzgaja k vzajemnosti, čisti, bodri in pripravlja za bodočnost. Ta slovanski pokret mod gasilstvom je bil tem večjega pomena, ker je gasilstvo zajelo v svoj krog predvsem kmečko prebivalstvo. Iz plemenite ideje o skupni obrambi vasi je rastla plemenita misel skupne obrambe naroda. Tz te misli je naravno vznikla misel, da bodo slovanske edinice Te tedaj močne, če se strnejo v skupno falango. Preko vseh viharjev vOjne, preko silnih nalog, ki so se zastavi]? mladim slovanskim državam po osvoboje-riju, je Sokolstvo in gasilstvo oeuvalo slovanski ideal tudi v najširših drn štvenih plasteh. In prav to je tisto, kar nas v teh slavnostnih dneh najbolj navdaja z veseljem: Iz čeških, morav-skih, slovaških vas! so prišli k nam vrli odposlanci gasilstva z zavestjo, da prihajajo med svoje najožje zaveznike. Čutimo, da so ti junaki človekoljubja, ti pionirji vzajemno ponroči,. opora tistega koridorja src, ki preko tuje države in tujega naroda spaja slovanski sever s slovanskim jugom Tn še to čutimo, da so nam ti mežie prinesli pozdrav čeških in slovaških polj, kmečkih slojev, trškego in vaškega okolja. Misel o neki skupni usodi, ki jo je zgodovina potrdila ob koncu vojne, se ni zamrla. Njeni žarki osvetljujejo megle bodočnosti. In vsi vemo: čim več skupnih vezi, tem sigurnejša bo naša bodočnost! Cehoslovakom so se pridružili bratje Poljaki in Rusi ter prišli k nam polni bratske ljubezni. S posebno presrčnostjo jih pozdravljamo v naši sredi. Brez njih ni slovanstva Navzočnost delegata iz sosednje Bolgarije občutimo kot srčno uteho in ga gledamo kakor lastovko v pomladi. Ljubljanski kongres je zadobil s prisotnostjo delegatov naših zapadnib zvestih zaveznikov B-rancozov in Belgijcev svoj mednarodni sijaj, Njim velja enako presrčna dobrodošlica kakor zastopnikom daljne severne Litve. Velike so še naloger ki čakajo jugoslovensko gasilstvo, široko mu je polje za razmah in delo Ljubljanski kongres bo gotovo začrtal nove smernice in poglobil brazde. Slovenski gasilci, ki so se učili organizacije pri bratih Cehih in delali skupno z njimi, imajo baš tu važno .poslanstvo. Gasilka organizacija jg delo človekoljubja, a ni; samo to: je organizacija drobnih, etič- ; no višjih poedincev, ki so voljni žrtvovati za celoto. Zato z njo .računa tudi narod, zato je in ostane ena njegovih najzdravejših sil, ki korenini globoko v ljudstvu, v njegovi ljubezni do domačije, v njegovem domovinskem čutu. Brez kričečih besed, z iskrenim priznanjem in hvaležnostjo pozdravljamo v naši sredini junake slovanskega človekoljubja _ pozdravljamo toplo vse, naše in goste, želeč jim, da bi ljubljanski kongres razširil in učvrstil njihove vrste! Zdravo, plemeniti možje* Zaključek sinajske konference Včeraj je bila konferenca z uspehom zaključena - Sklepi konference so v skladu z nedavno agrarno konferenco v Bukarešti Bukarešta, 1. avgusta. AA. Rador poroča: Danes je bila v Sinaji konferenca pod predsedstvom jugoslovenskega ministra dr. Kumanudija. Rumunski delegati so navajali sklepe, sprejete na nedavni jugoslovensko-madžarsko - rumunski konferenci v Bukarešti, naglašajoč potrebo, da se dožene, ali so tj sklepi v soglasju s konferenco v Sinaji. De'egati so kon-statirali, da ni nikakega nesoglasja med sklepi na omenjeni konferenci v Bukarešti in na konferenci v Sinaji. Delegaciji sta izdelali metodo, kako naj se izvede sporazum med Rumunijo in Jugoslavijo in kako naj se doseže sodelovanje z drugimi državami.. Na koncu seje je rumunski minister za trgovino Madgearu izjavil novinarjem, da je konferenca dala odlične rezultate, ki jih bo treba v bližnjem času izvesti. Danes popoldne bo svečana sklepna seja. Izjava rumunskega trgovinskega ministra Sinaja, 1. avgusta. AA. Rumunski mini* ster za trgovino Madgearu je dal listom tole izjavo: Nikoli ni še kaka konferenca začela svo« je delo s tolikimi nadami na uspeh kakor ta. Dva prijatelja ne iščeta formul intim» nega sporazuma. Jugoslavija in Rumunija sta odločeni postaviti temelje sporazuma, ki mora postati splošen za vse sosedne poljedelske države, da se kasneje ustvari ravnotežje med poljedelskimi in industrij* skimi državami in da se zgradi veliko de* Io za dolgo dobo, ki bo velikega pomena za bodočnost Evrope. Omejen je naš spora= zum in z zelo skromnimi smotri se vrši v Sinaji konferenca, ki predstavlja poskus novega načina, določenega službi velikega ideala. Češki Nemci predlagajo industrijsko fronto proti agrarnim državam Praga, 1. avgusta. AA. »Bohemia« prina* ša predlog poslanca Mislingera, da bi se mogla rumunsko*jugoslovensko*madžarski fronti postaviti nasproti organizacija, v ka« teri bi bile Nemčija, Češkoslovaška in Av« strija, ker je gospodarska struktura teh dr« žav ista. Tako bi bilo moči delati z agrar« nim blokom na vzajemni izmenjavi blaga in tako ustvariti' v srednji Evropi ravno« težje v poljedelski in industrijski proizvod* nji. - - * - Komunistična grozodejstva na Kitajskem Tokio, 1. avgusta, s. Takoj ko se je iz» vedelo, da so komunisti porušili poslopje japonskega konzulata v Čangši, je sklical ministrski predsednik Shideh.ara sejo mini* štrskega . sveta, na kateri je poveril zuna* njega ministra, naj naslovi nankinški vladi energičen protest in zahteva popravilo ško« de. Kakor se je izvedelo, se bo japonska vlada sporazumela glede nadaljnjih ukrepov z vladama Anglije iri Amerike čijih kon« zulata sta bila tudi poškodovana. Štirje ja« ponski rušilci so po nalogu vlade odpluli proti kitajski obali. Šanghaj, 1. avgusta. AA. Ko je križarila angleška topničarka na reki Sagsa, je bila obstreljevana od rdečih čet Topničarka nt ooškodovana, pač pa so neke tuje ladje do« bile težje poškodbe. Upokojitev sodnikov Beograd, 1. avgusta. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja sta upokojena gg. Frarijo Re> kar, predsednik okrožnega sodišča v 1*3 v Ljubljani in Anton Mejač, starešina sre« skega sodišča v I*3a v Ribnici. Nov sodnik Stola sedmorice Beograd, 1. avgusta. A> Z ukazom Nj. Vel. kralja je postavljen za sodnika v 1/2 oddelek B stola sedmorice v Zagrebu Anton Nagrade, sodnik v 1/3 ^iga deželnega sodišča v Ljubljani. Imenovanje v veterinarski službi Beograd, 1. avgusta. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je postavljen za veterinarskega svetnika v Ljubljani v 1/6 dr. Viljem Jeziček, dozdaj v Ptuju. Ameriški Slovenci v Sarajevu ' Sarajevo, 1. avgusta, p. Popoldne ob pol 2. je prišla v Sarajevo s po-.ebmm vlakom iz Dubrovnika velika skupina ameriških Slovencev. Že uro pred prihodom vlaka se je zbrala na kolodvoru mnogoštevilna slovenska kolonija v Sarajevu s predstav, ni-ki Slovenskega kluba odpel pozdravno pesem, tajnik kluba g. Zemljič pa je po« zdravil goste m jim »zrekel prisrčno do* brodošlico. Po njegovem govoru je pevski zbor zapel zopet več pesmi, dočim so klu* bove članice obsule goste s cvetjem. S kolodvora so se gostje odpeljali v mesto, in sicer v bogoslovnico s posebnimi tram, vajskimi vozovi, ki jih je dala na razpolago sarajevska občina. Popoldne so gostje od* šli z zastopniki Slovenskega kluba v Ilid* že in k izviru Bosne, jutri pa bodo na* daljevali ogled Sarajeva. Slava kraljeve garde Beograd, 1. avgusta, č. Pešpolk kraljeve garde je danes izredno svečano proslavil svojo slavo. Polk je bil postavljen ob 10. dopoldne na dvorišču vojašnice ter mu je poveljeval med svečanostjo bataljonski komandant Jovan Leko, poveljnik polka polkovnik Ljubiša Živkovič, brat ministr, skega predsednika pa je sprejemal goste. Nekoliko po 10. je dospel vojni minister general Hadžič s šefom svojega kabineta polkovnikom Todorovičem. Obšel je fron* to polka z vršilcem dolžnosti komandanta kraljeve garde generalom Maksimovičem in polkovnim komandantom polkovnikom Živkovičem. Na njegov pozdrav šo mu vo* jaki strumno odzdravili. Cerkvene obrede so po vrsti izvršili pravoslavni, katoliški in muslimanski svečenik ob petju voja* škega pevskega zboš-a? Po obredih in re* zanju kolača je ii^l gpplkovnik Živkovič govor, v katerem; |e ^»menjal borbe za osvobojenje in zedinjenje, započete od Karadjordja in natfeljfvane od kralja Pe* tra I. Velikega ter mjegovega zvišenega si* na krailja Alekasndra L Ob koncu govora je pozval vojake, naj vzkliknejo: Živel kralj! Svečanosti so prisostvovali ministra Radivojevič in dr. Svegel ter mnogoštevil* na general iteta in odlično meščanstvo. Po govoru polkovnika Živkoviča je polk defu liral pred vojnim ministrom in ostalimi gosti, zatem pa je bila vojakom in gostom prirejena zakuska. Srebrn jaki po 10 Din Beograd, 1. avgusta, č. V finančnem ministrstvu se pripravlja predlog za ministrski svet, po katerem bi se dosedanje novčanice po 10 Din zamenjale s srebrnimi novci po 10 Din. V promet bi jih prišlo za eno milijardo. Država bi pri tem zaslužila 4 odstotke. Srebrni (fenar naj Jn se koval v državni kovnici. Železniška nesreča v Novem Sadu Novi Sad, 1. avgusta, p. Davi ob 3.30 se je pripetila na tukajšnjem kolodvoru tež* ja nesreča. Prometni uradnik Aleksander Cubert je hotel prekoračiti tir, da bi pre* gledal signale. Ker pa ni pazil na premika* joče garniture, je prišel med dva vagona, ki so ju baš premikali. Odbijači so mu zdrobili prsni koš, tako da se je na mestu zfrudil in padel pod kolesa, kjer mu je na» to odrezale še desno nogo pod kolenom. V brezupnem stanju so ga prepeljali v bol* nico. kjer je v groznih mukali izdihnil ob 10. dopoldne. Tragična nesreča simpatične« ga uradnika je izzvala splošno sočutje. Angleška admiralska jahta v Splitu Split,- 1. avgusta, č. V nedeljo prispe v Split angleška admiralska jahta »Brioni«, na kateri potuje soproga poveljnika angleškega sredozemskega brodovja lorda Chat-fielda z dvema hčerkama in sinom. Jahta bo ostala v Splitu več dni. Požar v Beogradu Beograd, 1. avgusta, p. Med opoldanskim odmorom je okrog 13. izbruhnil požar v znani beograjski knjigarni Vasič & Jocič v Knez Mihajlovi ulici. Ogenj je izbruhnil v delavnicah, ki so nameščene v mans&r-di. Razširil se je zelo naglo na skladišče, kjer je imel v zalogi papirja in knjig obilo hrane. Razvijal se je ogromen oblak črnega dima, ki je zajel vso okolico. Ker se nahajajo v neposredni bližini carinska skladišča, je obstojala nevarnost, da se ogenj razširi v to smer, kar bi lahko do-vedlo do, katastrofe, škoda je kljub temu zelo velika, ker so uničene vse delavnice in velika zaloga papirja in knjig. Kako je ogenj nastal, še ni pojasnjeno. Razpis volitev v Bolgariji? Sofija, L avgusta. M. V političnih krogih se uporno vzdržujejo vesti, da bodo spo* mladi razpisane nove parlamentarne volit« ve. Bolgarija bo s tem dosegla rekord, ker bodo to že 23. volitve po končani svetovni vojni. V ospredju političnega zanimanja je vprašanje volilne reforme. Vlada napovedu« je, da bo izvršila revizijo volilnega zakona ter uvedla dvodomni sistem. V opozicijo* nalnih krogih pa naglašajo. da ima revizl« ja volilnega zakona zsolj namen, prikrojiti volilni red tako, da bi si vlada zasigurala I večino. " Svečan sprejem predsednika vlade v Sarajevu Velike ovacije prebivalstva - Slavnostna seja občinskega sveta - Protituberkulozni fond generala Živkoviča Sarajevo, 1. avgusta. A A- Snoči je na« pravi) po prihodu v Uidže predsednik vla* de general Peter Živkovič izprehod od Ifid« ža do vrela Bosne v spremstvu ministra pravde dr. Milana Srskiča in bana drinske banovine Velimirja Popoviča. Davi ob 9.30 je predsednik vlade v spremstvu ministra Fravde dr. Srskiča in šefa svojega kabineta, ilipoviča prišel v. bansko upravo, kjer ga je pozdravil ban Popovič. Ob 10. je pred« sednik vlade sprejel korporacije, nato pa referate vseh načelnikov banske uprave^ Nato je predsednik vlade pregledal bansko urravo in je ob 11.15 odšel v mestno posvetovalnico, kjer je bila svečana seja mestnega sveta. Med potjo iz banske upra» ve ga je mnogoštevilno občinstvo- živahno pozdravljalo. Pred mestno posvetovalnico so ga sprejeli načelnik občine Mutavelič in oba podnačelnika. V posvetovalnici je bil zbran ves občinski, svet, ki je priredil mi« nistrskemu predsedniku živahne ovacije. Seji so prisostvovali poleg ministra dr. Sr* skica in bana Popoviča tudi armijski ge> neral Kalafatovič, vsi cerkveni dostojanst« veniki, zastopniki kulturnih društev ter mnogo odličnega meščanstva. Župan Muta« velič je najprej pozdravil s toplimi bese« dami predsednika vlade, nato pa je ob« činski svetnik Gjurič predlagal, naj se osnuje fond generala Petra Živkoviča za pobijanje tuberkuloze in naj mesto votira zanj 100.000 Din. Predlog je bil sprejet so« glasno. Predsednik vlade general Živkovič je izrazil svoje veselje, ker se more sezna« niti z zastopniki sarajevskega mesta, in po« udarjal, da je njihova prva dolžnost delati za uresničenje namenov, ki jih je iziazil Nj. Vel. kralj v svojih manifestih od 6. ja» nuarja in . 3. Qktobra. Nadalje je izjavil, da imajo prav sedaj najboljšo priliko deia za razvoj mesta, ker so odstranjeni vs< strankarski vplivi. Končno je izjavil, d« daruje v novoosnovani fond za pobijanje tuberkuloze 20.000 Din. Nato je načelnik občine zaključil slav« nostno sejo in predstavil predsedniku vla« de posamezne občinske svetnike, s katerimi se je dalje časa razgovarjaL Živahno po« zdravljan od prisotnih ter od občinstva, ki se je zbralo na ulici, se je nato odpeljal v Ilidže na obed, zvečer pa je priredil v mest« ni posvetovalnici banket, ki so se ga ude« ležili poleg zastopstva mestne občine pred« stavniki oblasti, raznih društev ter precej« šnje število uglednih sarajevskih meščanov. Izjalovljene komunistične demonstracije Napovedane za 1. avgust po vsej Evropi, so propadle -Delavstvo se ni odzvalo, dan je potekel mirno in v redu Beograd, 1. avgusta r. Po vesteh iz evropskih velemest se je velika demonstracija, ki so jo pripravili komunisti za prvi avgust po vsej Evropi povsodi popolnoma ponesrečila. Delavstvo se komunističnemu pozivu skoraj nikjer ni odzvalo. eL ponekod je prišlo do večjih in manjših incidentov, ki pa so ostali brezpomembni. Pariz, 1. avgusta s. Do opoldanskih ur so se izjalovile vse prireditve, ki so jih nameravali prirediti komunisti. Celokupno delavstvo, je skoraj povsod v največjem miru opravljalo svoje delo. Iz velikih tovarn ne poročajo niti o agitacijah niti o manifestacijah in le na nekaterih gradbah, kjer so podjetniki dali delavcem na razpolago, da lahko slave, je bilo opaziti, da ie nekaj delavcev odšlo. Javna prometna sredstva so obratovala normalno. Do sedaj je bilo aretiranih 25 oseb, deloma za-radf žalitev straže, deloma pa zaradi prepovedane nošnje orožja in ščuvajočega vzklikanja. Budimpešta, 1. avgusta s. Oblastva se uvedla obsežne varnostne ukrepe z ozirom na manifestacije, ki so jih nameravali komunisti prirediti na današnji dan. Po dosedanjih vesteh pa ni prišlo nikjer do motenja miru in reda. Berlin, 1. avgusta s. Komunistične demonstracije so se po vsej Nemčiji izjalovile. V Berlinu in nekaterih večjih industrijskih krajih so se sicer vršili poskusi prirediti obhode in je prišlo ponekod do spopadov, toda mir ni bil nikjer v večjem obsegu kaljen. Praga, 1. avgusta s. V celi republiki je potekel današnji dan v miru in redu. V vseh obratih se je delao. Dunaj, 1. avgusta, s. Komunisti so se zbrali danes na Hartmannplatzu v Ottak* ringu. toda samo 200 mož po številu. Go* vorilo je par govornikov, nakar so se zbo rovalci mirno razšli. V Solnogradu je are« tirala policija v zvezi s pripravami za ma* nifestacije na dan 1. avgusta tamošnjega komunističnega voditelja. Angleški prestolni govor Odgoditev londonskega parlamenta dogodkov — Tutf Anglija • 3 London, 1. avgusta AA. Danes popoldan je bil angleški parlament odgoden do 28. oktobra. V zaključnem prestolnem govoru je omenjen pošet japonskega princa in princese Takamatsu iri izraženo veliko zadovoljstvo nad rezultatom haaške konference, ki je pomenila odločilen trenutek v finančni obnovi in v političnem pomirjen!« Evrope. Pomorska- pogodba; ki jo je podpisalo pet glavnih pomorskih velesil, ie velike važnosti -za omejitev pomorskega oboroževanja. Imela bo tudr za posledico velike prihranke v gospodarstvu. Prestolni govor izraža upanje, da bo prišlo med Francijo in Italijo, ki nista podpisali dogovora treh velesil, do zadovoljivega sporazuma. Nadalje obžaluje govor, da so se angleško-egiptska pogajanja ponesrečila ln izraža upanje, da pride v tem vprašanju v najkrajšem času do sporazuma. Po izrazu zadoščenja, da se koncem septembra sestane v Londonu imperijska konferenca, napoveduje prestolni govor tudi posebno indijsko konferenco, katere se bodo udele- —Pregled važnih mednarodnih zaščititi svoje poljedelstvo žili najrazličnejši zastopniki indijskih plemen. Zaključni del prestolnega govora se* nanaša na notranje razmere in izraža velike ikrb zaradi naraščajoče brezposelnosti in gospodarske krize. Pred razglasom odgoditve ie na današnji seji spodnje zbornice zakladni minister Snovdeu očrtal vladne ukrepe za pobijanje brezposelnosti. Omenil je, da je vlada posvetila posebno pozornost poljedelstvu, ker je uverjena, da je izboljšanje življenjskega standarda možno le z okrepitvijo te gospodarske panoge. Vlada bo predložila zakonski načrt, ki bo olajšal malim poljedelcem nakup zemlje. Ustanovljena bodo poljedelska društva za izrabo zemlje, ki bodo podpirala poljedelce z vzornimi kmetijami in drugimi sredstvi. Vprašanje žita bo predmet razprav na bližnji imperijsk! konferenci. Kakor hitro bodo sklepi te konference znani, bo vlada storila vse, kar bo v njeni moči. Briand sestavlja novo spomenico Pariz, 1. avgusta. M. Zunanje ministrstvo je sedaj prejelo že odgovor vseh držav na spomenico zunanjega ministra Brianda v zadevi osnovanja evropske unije. Zunanji minister proučuje sedaj odgovore posamez* nib držav, sproti odgovarja na nodane kri* tike njegovega predloga in obenem sestav* lja novo spomenico, ki bo vsebovala kon« kretne predloge, tako da bo lahko služila za osnovo pogajanj, ki se bodo pričela predvidoma že ob priliki jesenskega zaseda* nja Društva narodov. V francoskih krogih prevladuje prepričanje, da bo prišlo do re« alizacije Briandovega predloga, četudi bo treba premostiti še mnoge težkoče. Iz od« govorov, ki so jib podale posamezne drža« ve, pa je razvidno, da je bila Briandova ideja v splošnem sprejeta simpatično ter da nikjer ne obstoja kak načelni odpor pro« ti njegovemu predlogu. Nezgoda francoskega vojaškega letala Genova, 1. avgusta, g. Snoči je moralo na italijanski obali pri Variottiju pristati francosko vojaško letalo. Dva podčastnika ki sta ga vodila, sta navajala, da so jih močni vetrovi pri poletu preko Montblan« ca zanesli in sta izgubila orijentacijo. Za« radi pomanjkanja goriva nista mogla več doseči francoske obale. Na krovu letala so bile strojnice brez municije. Listine letal* cev so bile v redu. Oblastva so letalo za« časno zaplenila, vojaka pa so do zaključka preiskave zaprli. ¥„, Volilna pogajanja v Nemčiji Berlin, 1. avgusta. 1. Danes so se nada« ljevala pogajanja nemške ljudske- stranke s konservativci in agrarnimi skupinami gle* de ustanovitve volilnega bloka in skupnosti frakcij. Do odločitve bo prišlo šele potem, ko bodo o tem sklepale posamezne frak« cije na svojih sejah. Kakor se zdi, bi bila ljudska stranka bolj pripravljena vezati se z desnico kot z levico.--Pri enem delu de« mokratske stranke pa je. opaziti vedno mcSCnejSi odpor" proti razpustu stranke in priključitvi k nemški državni stranki. Govori se, da se bodo irtnogi vodilni demo« krati priključili socijalnim demokratom. Znižanje izvoznih tarifov Beograd, 1. avgusta. AA V 30. številki »Prometnega vestnika« z dne 29. julija so objavljeni tarifni popusti za drva, ki so sto« pili v veljavo na intervencijo ministra tr« govine in industrije ter zavoda za pospe* ševanje zunanje trgovine. Pri izvozni ta« rifi št. 8 je znižana tarifa za 28 odst. od vseh postaj do vseh kopnih mej in prela« zov z veljavo do 30. septembra t. 1. Smrt diplomatskega rekorderja Pariz, l. avgusta g. Danes je umrl doyen pariškega diplomatskega zbora marki Pe-ralta. Peralta je zastopal državo Costarico v Parizu nepretrgoma od leta 1887. S 43 letno službeno dobo poslanika na istem mestu je dosegel pokojni Peralta svojevrstni rekord v diplomatski službi. Bogat plen newyorške »suhe« policije Newyork, 1. avgusta g. Prohibicijska komisija je sinoči izvedla veliko racijo ter zaplenila v kleteh v bližini brooklynskega mosta ogromne množine alkoholnih pijač. Inventarizacija kleti bo trajala skoro teden dni Vrednost zaplenjenega alkohola cenijo na 7,300.000 dolarjev. Premijera češke opere v Berlinu Praga, 1. avgusta. AA. »Prager rage-blatt« poroča, da v berlinski operi prvič izvajajo Janečkovo delo »Hiša smrti«. Upokojitev v policijski službi Beograd, 1. avgusta, p. »Službene Novi-ne objavljajo ukaz, s katerim je upokojen okrajni nadzornik policijskih agentov pri policijski upravi v Ljubljani Vek-oslav Ljubičič. Požar v železniški kurilnici V kurilnici na Gorenjskem kolodvoru v Ljubljani je snoči nekaj po 22. nastal po« žar. Z dolgotrajnim piskanjem so lokomo« tive pozivale k reševanju. Uslužbencem in gasilcem je uspelo požar kmalu udušiti. da škoda -ni prevelika. Dunajska vremenska napoved ca soboto: Pretežno jasno in bolj toplo.