Preobrazba komunalnih skupnosti
Bo ena boljša kot šest?
Že dolga leta tečejo burne razprave, kako priti do ene (namesto sedanjih šestih) komunalne skup-nosti za celotno mesto Ljubljana. Razprave se vlečejo že nekaj let in na osnovi pripomb iz razprav o prvem osnutku samoupravnega sporazuma je nastal v povsem novem besedilu drugi, zdaj pa zdru-ženo delo in krajevne skupnosti razpravljajo o predlogu samoupravnega sporazuma o ustanovitvi komunalne skupnosti Ijubljanskih občin, rok za to pa je 31. marec, torej manjka še slab mesec.
Zavedajoč se izredne pomembnosti in občutljivo-sti interesov delovnih Ijudi in občanov na področju komunalnega gospodarstva, so Ijubljanske občine med prvimi začele uresničevati ustavne spremem-be, zakon o združenem delu in zakon o skupnih osnovah svobodne menjave dela pri organiziranju samoupravnih interesnih skupnostih materialne proizvodnje. Tako so bile leta 1977 ustanovljene ob-činske komunalne skupnosti, ki so leta 1978 ustano-vile zvezo komunalnih skupnosti Ijubljanskih občin.
Takšna organiziranost je sicer omogočala dolo-čene premike v zagotavljanju sredstev in tudi več neposrednega vpliva uporabnikov v skupščinah ob-činskih skupnosti in njihove zveze, vendar so prišle na dan nekatere pomanjkljivosti, ki zavirajo učinko-vitejše sporazumevanje med uporabniki in izvaja lci komunainih storitev. Tako ne moremo mimo:
—  neenakomernega razvoja komunalnih dejav-nosti in standarda na območju Ijubljanskih občin,
—  nezadostnega vpliva ozironpa zagotavljanja odločilne vloge uporabnikov, česar posledica je bilo počasno in neučinkovito sporazumevanje med upo-rabniki in izvajalci komunalnih storitev,
—  neracionalne delitve dela in podvajanja opravil na več mestih,
—  razdrobljenosti in neracionalne porabe sred-stev,
—  neracionalne organiziranosti strokovnih služb. Te in še vrsto drupih pripomb je bilo slišati na ti-
skovni konferenci MK SZDL, z namenom, da bi pri-sotni novinarji bili seznanjeni z vsebino predloga samoupravnega sporazuma o ustanovitvi sarmou-pravne komunalne skupnosti Ijubljanskih občin, ki ga vteh dneh obravnavajo in sprejemajo delovni Iju-dje in občani v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih.
V javni razpravi o ustanovitvi komunalne skupno-sti Ijubljanskih občin je bila ena bistvenih pripomb oziroma eno najpogostejših vprašanj, kako bomo v tako organizirani skupnosti urejali zadeve na komu-
nalnem področju v krajevnih skupnostih, še ppsebej primestnih in vaških. Vsi dobro vemo, da so komu-nalne storitve veliko bolj dosegljive mestnim krajev-nim skupnostim, saj za razsvetljavo, parke, čiščenje in higieno, kanalizacijo.oskrbo z vodo skrbijoprofe-sionalne organizacije združenega dela.
Skupščina komunalne skupnosti Ijubljanskih občin bo izvolila posebno telo, ki bo obravnavalo vprašanja razvoja komunalnih storitev oziroma de-javnosti v primestnih in vaških krajevnih skupnostih. V Ljubljani imamo planske usmeritve za hitrejše ize-načevanje komunalnega standarda v Ijubljanskih občinah, saj imamo še vedno krajevne skupnosti, kjer ni urejena niti preskrba z vodo, ali jo imajo iz lastnih vodnjakov, ki pa ne ustrezajo predpisom, imajonpr. svoja pokopališča, številnih drugih komu-nalnih storitev pa niso deležni.
Veliko prebivalcev takšnih krajevnih skupnosti pa je zaposlenih v ozdih na območju mesta, kjer je vse to bolje urejeno, zato je njihov interes, da se KS ena-komerneje razvijajo in da je treba tak razvoj omogo-čiti tudi s sredstvi, ki jih ustvarjajo s svojim delom.
Tako postavljeni samoupravni temelji se morajo združiti z voljo Ijudi in pripravljenostjo za uresniče-vanje sprejetih nalog. Veliko nalog čaka svete kra-jevnih skupnosti, ki morajo vprašanja komunalnega razvoja KS pred obravnavo v skupščini komunalne skupnosti predložiti v razpravozborom delovnih Ijudi in občanov. Glede na vprašanja iz javne razprave o bodoči organiziranosti strokovne službe komunalne skupnosti je iniciativni odbor pripravil predlog, o ka-terem bo tekla razprava do ustanovitve skupnosti. Odločitev pa bo sprejela novooblikovana skupščina.
Podrobneje o ustanovitvi enovite komunalne skupnosti Ijubljanskih občin, predvsem pa o vlogi in mestu primestnih in vaških krajevnih skupnosti v si-stemu komunalne organiziranosti, pa bomo poroča-li, brž ko bodo izoblikovali in sprejeli osnutek spora-zuma.
Jože Čurin